Naslednja številka bo izšla v petek, 5. januarja Veselo je bilo ob koncu leta, radostno in težko pričakovano posebno v otroških očeh. Prihajal je mednje dedek Mraz, z darili, s spremstvom, z otroškimi igricami... ;to XXXI. Številka 100 IsUnovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Trtic - Izdaja Časopisno podjetje GIm Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, petek, 29. 12. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO JANUAR — Po stezah partizanske FEBRUAR - Prešernove nagrad T , „jarn; Hražaoški za kulturno ustvarjalnost, za kulturn Jelovice, v spomin legendarni arazguam bitki . e rne dosežke MAREC - Otvoritev vrtca na Planini, za veliko novo naselje stanovanjsk.h blokov APRIL - 17. mednarodni gorenjski kmetijski in gozdarski sejem, zanimiv, obiskan . . . Da bi vauL plodno deio, (Vi A J — Za svetovno prvenstvo, v motokrosu, na Ljubelju . iskreno- junu - * jourbCeevin: Jbor aktivistov m borcev v Kranju • • • zmtnšmjstssk m pošteno- prijateljsimr polnilo sleherni don. Glas pa ostat zateten prijatelj v vaši hfSf JULIJ — Toča kot oreh debela, hudo prizadela kmetije v okolici Kranja . . . SEPTEMBER — Seminar na Brdu, dogovor za konkretne akc je . . . AVfJU^T — Nov asfalt na nl°U^.rn.m brukam le-tališču . • • OKTOBER - Venec za Valjevo, venec za trdno bratstvo in enotnost . . . NOVEMBER — Na Gorenjsk prihaja zemeljsl plin, dragocen no vir energije za g« spodarstvo . . . NAR O C Nil DECEMBER — Najboljši športniki Gorenjske na Bledu, vzor mladih, spodbuda za nove športne dosežke . . . Letos po svetu Vsako leto prinese kaj novega. Tudi letošnje je. Tu so se bili za narodno osvoboditev, tam za politično prevlado, drugod za boljii kos kruha, skratka precej sivo je bilo tako na političnem kot gospodarskem področju. A pustimo to. Poglejmo na hitro, kaj nas je v pravkar iztekajočem letu za hip presunilo, nas vrglo iz ravnotežja in Slo mimo, saj se je že drug trenutek zgodilo spet kaj novega. , Ko smo le zdravili mačka od zadnjega silvestrovanja, nas je na primer pretresla novica, da le v bližini Bomba y a strmoglavilo v morje indijsko letalo in pokopalo 238 žrtev, da je le nekaj dni kasneje močan potres na Kavkazu prizadel 58 vasi, da so v Grčiji zaradi snega razglasili obsedno stanje, da so v Sredozemlju besneli strasni viharji in so v Iranu in Indiji bežali pred poplavami. Ali pa tole: da je bilo po svetu okoli sto milijonov brezpo-slenih in da so dolgovi držav v razvoju dosegli že 180 milijard dolarjev. Pa epidemija kolere, ki je konec januarja terjala že okoli 250 smrtnih žrtev. S februarjem je večji del Evrope zajel val gripe, Afriko pa val kobilic. 11. februarja je po dolgotrajnih pogajanjih z vlado za zvišanje plač 250.000 angleških rudarjev končalo stavko, ki je ogrožala celotno gospodarstvo Velike Britanije. V Pakistanu se je začelo sojenje bivšemu predsedniku Aliju Butu, iz ZDA pa so sporočili, da je gripa v dobrem mesecu terjala že .3000 življenj. Tudi marec se ne more pohvaliti z ne vem kako dobrimi vestmi. Na ženevski konferenci o razorožitvi so na primer ugotovili, da je skoraj 100 milijonov ljudi vpreženih v vojaške načrte. V arzenalih po svetu, zlasti v ameriških in sovjetskih, skrivajo 12.000 strateških jedrskih bomb, vojaški izdatki pa so dosegli v enem letu skoraj 400 milijard dolarjev. Skupina Molučanov je zavzela sedež pokrajinske vlade v nizozemskem mestu Assenu in zadržala 75 talcev, na redni progi Sofija —Varšava pa je 18. marca v nesreči bolgarskega letala izgubilo življenje 86 potnikov in 7 članov posadke. Ob bretonski obali je nasedel liberijski tanker, iz katerega je izteklo v morje nad 80.000 ton nafte, s srečanjem na sedežu UNESCO v Parizu pa se je 21. marca uradno začelo mednarodno leto boja f>roti rasnemu razlikovanju. Ko-era v Tanzaniji je do konca meseca terjala že 3000 žrtev. V aprilskih poplavah v Mozambiku, ko je prestopila bregove reka Zambezi, je umrlo 45 ljudi, 250(XK) pa jih je ostalo brez strehe. 50 je bilo mrtvih in 150 ranjenih v hudi železniški nesreči na progi Bologna —Fi-renze. močan potres na Siciliji pa razen velike materialne škode ni terjal žrtev. Medtem ko so delavski praznik ponekod praznovali svečano, pa se je v drugih deželah vrstil val delavskih demonstracij. 9. maja so sredi H ima našli mrtvega Alda Mora, valu terorističnih akcij po svetu pa so se 20. maja pridrušili le »sinovi južnega Libanona«, ki so napadli pariško letališče Oliv V Argentini se je 2. julija žarelo 11. SVetOVlIO prvenstvo v nogometu in za hip smo nekoliko »pozabili« na tragedije. Na svetu je bilo prav tedaj, ko smo slavili nove prvake, 4.r)5 milijonov lačnih ljudi. Tudi po-t resi niso prizanašali; na .Japonskem so zahtevali '22 žrtev, v severni Grčiji pa 50 in veČ sto ranjenih. Temu Eotresu so sledili Re ogromni valovi, i so povzročili veliko škode tudi n;i jugu Jadrana, predvsem na naše i j i otoku Korčuli.,V Parizu je eksplozija uničila južno krilo ve majskega gradu in precej umetnin. Po krvavih julijskih neredih v baskovskem mestu Painplonc je mesto ostalo brez 150.000 domačih in tujih turistov. .Skoraj hkrati. 11. julija, je strahotna eksplozija tovornjaka s plinom v kampu na sredozemski obali Španije terjala Umrl Huari Bumedien V Alžiru je po dolgi bolezni umrl »7-letni predsednik republike Huari Bumedien. Državo je vodil od leta 1965 in v tem obdobju je doživela gospodarski vzpon in politično stabilnost ter si pridobila velik ugled v SVetU. Sam predsednik je bil predan revolucionar, boit« za neuvrščenost in neodvisnost. V Alžiriji no smrt sprejeli dostojanstveno, a z neprikrito bolečino ter razglasili štirideset dni žalovanja. okoli 200 smrtnih žrtev, pol manj pa jih je zahtevala podobna eksplozija v Mehiki teden dni kasneje. Avgusta so na Kitajskem prvič presadili srce. Potres v severnem delu Cila je porušil več sto hiš, podobno kot ujma v ZDA in Kanadi, ko so bili valovi visoki tudi osem metrov. V ta čas sodi tudi začetek strahotnih poplav v Indiji in nekaterih sosednih državah, ki so za »uvod« pustile brez strehe več kot 25.000 ljudi. Lakoti je nato sledila še kolera. Tedaj je bilo na svetu zaposlenih 52 milijonov otrok do 15 let, največ v južni Aziji in Afriki. Konec avgusta je v kino dvorani v Abadanu izbruhnil požar in usmrtil več kot 400 ljudi. Od tedaj se neredi v Iranu niso več nehali. V Avstraliji so septembra odkrili ustaško taborišče za vzgojo teroristov in skladišče orožja. Nedaleč od Viktorijinih slapov je strmoglavilo južnorodezijsko letalo. 8 od 56 ljudi so našli živih. Povojni v Indiji so bile sredi septembra najstrašnejše, saj so samo v severnih krajih države zahtevale 1500 življenj. Uničenih ali poškodovanih je bilo 600.000 domov, po zlu pa je šla tudi žetev na 800.000 hektarih njiv. V najhujši nesreči ameriškega letalstva doslej, ko sta se nad San Diegom zaletela orjaški boeing in ressna. je bilo mrtvih 150 ljudi. 25.000 žrtev pa je bila končna številka strahovitega potresa v vzhodnem Iranu, ki ie najhuje prizadel mesto Tabas in okolico. Eksplozija tankerja Spvros, zasidranega v singapurskem doku, je terjala 80 življenj. Precej ranjenih je bilo tudi v požaru, ki je zajel večii del Los Angelesa in je v dveh dneh povzročil ogromno materialno škodo, podobno pa je pregnal iz domov več kot 20.000 ljudi filipinski tajfun Rita Novembra se je ob obali Gornjega jezera v Kanadi razlilo 180.000 ton žveplene kisline, okoli 200 vietnamskih beguncev pa je utonilo v vodah Kitajskega morja, ko je na peščenem blatu nasedla ribiška ladja z 254 potniki. V nesreči indijskega vojaškega transportnega letala nad Kašmirom je bilo 77 mrtvih, večinoma vojakov. Svet je 17. novembra razburila strahotna novica, ki se še danes zdi neverjetna. V Jonestownu, naselbini na robu gvajanske džungle, je naredilo množični samomor 409 članov verske sekte »tempelj ljudstva«, ki jo je vodil James Jones. Samomorilci so bili v glavnem Američani. Okoli 500 jih je pobegnilo pred smrtjo, ki jo je ukazal fanatični vodja. V zadnjem mesecu tega leta je svet presenetil in zaskrbel sklep članic OPEC o podražitvi nafte za 14,5 odstotkov, ki jo bodo izvoznice izvedle prihodnje leto v šritih etapah. Britanci so po 193 letih prvič ostali brez priljubljenega dnevnika Timesa. V rudniku Vali Reefs pri Johannesburgu je požar zahteval 250 življenj. V 80. letu starosti ie po krajši bolezni umrla Golda Meir. nekdanja predsednica izraelske vlade. V bližini španskega mesta Sala-mance sta trčila vlak in avtobus, ki je prevažal otroke v šolo. Umrlo je 25 otrok. 40 pa je bilo ranjenih. ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofia Loka objavlja na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v: TOZD REMONT KRANJ 1. FINANČNEGA KNJIGOVODJE 2. NABAVNEGA REFERENTA 3. KV VARILCA 4. PK VARILCA 2 delavca 5. MONTERJA KMETIJSKIH STROJEV 2 delavca Pogoji za sprejem: Pod 1.: ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; Pod 2.: srednja šola tehnične ali komercialne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseci; Pod 3.: poklicna šola za varilca in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; Pod 4.: tečaj za varilca in I leto delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec: Pod 5.: osemletka in 1 leto delovnih izkušenj v kovinski stroki, poskusno delo I mesec Za vsa dela se delovno razmerje sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe / dokazili sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5, v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Kmetijsko živilski kombinat Krani v Kranju C. JLA 2 TOZD agromehanika objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednje proste delovne naloge za nedoločen čas: 1. MONTIRANJE TRAKTORSKIH PRIKLJUČKOV (ponovna objava) 2. DELA V SKLADIŠČU MEHANI7ACI if 3 ADMINISTRATIVNA DELAV TOZI) Poleg splošnih se zahtevaj., še nasledn,. posel,,,, pogoji Pod I.: priučeni ali nepriučeni delavec $&^«&U kovinake a,i s,';""" Pod 3.1 poklicna administrativna šola, eno let o 00 kriminalnih dejanj s političnim ozadjem, so ga ugrabili 16. marca, ».maja pa so uglednega politika našli mrtvega. Kmalu /atem je odstopil predsednik Leone, na njegovo mesto pa je bil imenovan socialist 1'ertini! Zaradi svoje dosledne politike in zavesti, da človeštvo ceni vrednost neke drŽave po dejanjih, je v letu 1978 Jugoslavija utrdila svoj ugled v svetu. V neugodnem mednarodnem ozračju Nino pripeljali do konca konferenco o evropski varnosti in sodelovanju ter gostili ministre neuvrščenih držav. Kamorkoli so priAli naAi predstavniki in kateregakoli državnika smo gostili doma, smo poka/ali svojo doslednost. Zaradi tega je socialistična samoupravna in neuvrščena Jugoslavija faktor mini in zaradi tega tudi trn v peti nekaterim nasprotnikom tega. Pod vodstvom Zveze komunistov in predsednika Tita postajamo enakopravni vsakomur in marsikdo iAče v našem zgledu oporo! J. Košnjek ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KR/tNJ Iva Slavca I, 64000 Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja dela oziroma naloge SPLOŠNEGA VETERINARJA za delovno mesto operativnega veterinarsko-sanitarnega inšpektorja v klavnici na Jesenicah. foj: diplomirani vevermaj -p"............... dno-j „„., diplomirani veterinar z opravljenim strokovnim toni o se Bdrutuje /■« nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim mene ponudbe I dokazili O izobrazbi PjfBJ^ "dneh po objavi Odbor bo upošteval prijave, kii bode> P"«*ele v roku in bodo opremljene i dokazih- Kandidate bomo 0 izidu razpis« obvestili v 30 dneh po končanem raap^ De del Petek, 29. decembra 1978 40-letni jubilej Ratitovca .3. stran O LAS Od zadruge do sodobne proizvodnje r>_ i___ i. a___ i __ Poleg obutve iz lastnega programa v Ratitovcu delajo za kooperante — Vlaganja v sodobno opremo in stroje zagotavljajo razvoj čevljarne v okviru malega gospodarstva Sodobno opremljena šivalnica zagotavlja kvaliteto izdelkov. - Foto: J. Zaplotnik Na novega leta dan bo minilo 40 let, kar je začela delati Čevljarska zadruga, predhodnica današnje Čevljarne Ratitovec Železniki. Petnajst čevljarskih mojstrov iz Selške doline je združilo denar in opremo oziroma orodje in tako postavilo temelje prvi - dela v organizirani obliki skupnega dela v Železnikih. Najprej je v zadrugi delalo 7 članov, drugi, čeprav so vložili svoje deleže, niso preveč zaupali kolektivnemu delu. Toda že prvo leto obstoja in dela je pregnalo dvome, kajti 12-urni delavnik, zagotovitev delovne dobe in modna obutev, ki so jo v zadrugi izdelovali in je šla dobro v prodajo ađ\ Kili n/.F/\l.^ ---- _____v . J * in zgrabiti za lopate, da so jo postavili. Veliko dela so opravili udarniško in leta 1959 so se vselili. Ker so ves denar porabili za stavbo, so šele kasneje lahko začeli nakupovati sodobno opremo. Danes ima Cevljarna Ratitovec sodobno šivalnico in drugo sodobno opremo, ki ji zagotavlja najsodobnejšo tehnologijo in konkurenčnost na trgu. Izdelujejo predvsem moško, dekliško in fantovsko obutev, ki jo izdelajo od 80 do 85 tisoč parov letno. Vzporedno s tem pa izdelajo vsako leto tudi 25.000 parov gornjih delov čevljev za različne kooperante. Imajo tudi -svojo prodajalno obutve na Češnjici, ki jo nameravajo prihodnje leto obnoviti tako, da bodo poleg obutve v njej ponudili tudi galanterijo. Obenem bodo uredili tudi ekspres popravljalnico čevljev. Proizvodnja, ki bo letos dosegla vrednost 21 milijonov dinarjev, pa zagotavlja tudi. dovolj visoko akumulacijo za vlaganje v sodobnejšo tehnologijo in s tem večjo produktivnost, kar jim zagotavlja nadaljnji razvoj v okviru malega gospodarstva v občini in regiji. L. Bogataj Obrestovano ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske n. sob. o. Obvešča da bodo poslovne enote zaradi zaključnih del dne 3. januarja 1 979 zaprte. vlaganje .... . y-------^. ^ t puuaju so bih poroki za uspešno gospodar ^enjr' SKS0?* dinarJih prometa, so imeli 23.000 dinarjev dobička Tak Uspel pogovor Kranj — V ponedeljek, 25. decembra, se je v Kranju sestal aktiv komunistov delavcev. Na seji so sodelovali tudi lanski in letošnji dušatelji politične šole pri komiteju * udeleženci srednje politične šole. Sodelovali so tudi člani komiteja. Udeleženci sestanka so razpravljali ^soluciji o politiki izvajanja družnega plana kranjske občine v prihodnjem letu. Na vprašanja so odgovarjali najodgovornejši predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Srečanje je bilo uspešno. Člani aktiva in slušatelji so * največ zanimali za stanovanjsko Politiko, komunalno problematiko, •aveaticije, zaposlovanje, agroživil-*vo, tovarne hrane, turizem in gradnjo infrastrukturnih objektov. -jk Več sodelovanja na področju skupne porabe ostanek pa je že dal možnost na nakup prvih strojev. Med vojno se je dejavnost zaradi odhoda večine delavcev v partizane, zmanjšala in se namesto da bi delali novo, v delavnici popravljali staro obutev. Hkrati pa je čevljarska zadruga vso vojno oskrbovala partizanske delavnice z usnjem in podplati. Delavci zadruge so leta celo delali v partizanski delavnici', v Strožnici. V njej so delali leta 1943, do avgusta avgusta 1944, ko je bila partizanska delavnica izdana in požgana. Po vojni se je zadruga ponovno organizirala in je bila prva organizirana dejavnost v Selški dolini. Svojo dejavnost je naglo povečevala in je imela leta 1948 že 41 delavcev, ki pa so delali v zelo slabih, kletnih prostorih na Studenem. Zato so se že 1951 leta odločili za gradnjo novih delavnic. Seveda takrat razmere za gradnjo niso bile tako ugodne, kot so običajno sedaj. Manjkalo je gradbenega materiala, strojev še ni bilo, zato so morali krepko stisniti pasove Medvode — V Tekstilni tovarni v Medvodah, ki je temeljna organizacija združenega dela Tekstila iz Ljubljane, bodo zelo uspešno zaključili poslovno leto. V enajstih mesecih so dosegli 120 milijonov dinarjev skupnega prihodka, s čemer so znatno presegli načrtovane obveznosti. Tudi s prodajo tehničnih izdelkov niso imeli težav, zato so celo uspeli zmanjšati zaloge. V letu 1979 načrtujejo 40-odstotni porast prihodka. Osnova hitrega gospodarskega vzpona so investicijska vlaganja. V letu 1979 bodo začeli z delom v novi proizvodni dvorani, s čimer bo zaključena prva faza investicijskega programa delovne organizacije Tekstil v skupnosti tozdov tehničnih izdelkov. V letu 1980 bodo lahko proizvodnjo tehničnih izdelkov podvojili oziroma bodo izdelali okrog 700 ton letno. Ti izdelki so na našem tržišču zelo iskani, saj smo jih doslej pretežno uvažali. Toda zadovoljevali ne bodo le domačih potreb, z močno povečano proizvodnjo se bodo lahko uspešno vključevali v mednarodno menjavo. S prvimi količinami izdelkov, ki so jih poslali na tuji trg so dobro uspeli. Največ so prodali na Madžarsko, v Romunijo in Bolgarijo, v letu 1979 pa se bodo usmerili tudi na zahodnonemški trg Zanimanje za družbena vprašanja V ponedeljek in torek so v Tržiču zasedali zbori skupščine občine Tržič — Na zadnjem zasedanju skupščinskih zborov v tem letu so delegati sprejeli analizo izvajanja družbenega plana občine Tržič od 1976. do 1978. leta skupaj s poročilom o gospodarskih gibanjih v letošnjih devetih mesecih. V sklepih so upoštevali stališča, ki jih je posredoval izvršni svet, namreč da se vse neizpolnjene naloge prenesejo kot prvenstvene v resolucijo o možnostih razvoja občine za prihodnje leto oziroma naslednje srednjeročno obdobje, kot tudi stališča občinske konference ZKS in občinskega sindikalnega sveta, predvsem glede problematike zaposlovanja in s tem povezanimi stanovanjskimi vprašanji. Na skupščini so bili zatem potrjeni odloki o spremembi odloka o proračunu občine za leto 1978, o začasnem financiranju proračunskih potreb v prihodnjih treh mesecih, o 1 razdelitvi izvenbilančnih sredstev splošne porabe, o določitvi stopnje prispevka za financiranje vzdrževa- nja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v 1979. in 1980. letu, o prispevnih stopnjah za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti, o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč, o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, o javnem redu in miru ter o odstranjevanu odpadkov. Posebno živahna je bila razprava o poročilu odbora za uporabo sredstev samoprispevka. Delegati so zadolžili izvršni svet skupščine občine, da pospeši akcijo zbiranja sredstev predvsem od organizacij združenega dela, ki so podpisale družbeni dogovor o financiranju gradnje družbenih objektov ter pripravi predlog za morebitno preusmeritev samoprispevka zaradi negotove prihodnosti gradnje centra za usmerjeno izobraževanje. H. J. Godešič - Sredi decembra krajevno skupnost obiskali p stavniki skupščine občine Skv,.,-Loka in se s predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti pogo- so red-ofja Dvaindvajsetič »Po stezah partizanske Jelovice« Dražgoše spet množične -fr 4* organov krajevne ----r~ — varjali o delu v krajevni skuPnostl o medsebojnem -r----- dane so bile dokaj ugodne ocene, ugotovili pa so, da šepa sodelovanje na področju samoupravnih sodelovanju. Poldne ocene, na poarocju »oni"«^«-...... resnihTkupnosti. Krajani menijo da bo treba več pozornosti posvetiti manjšim krajevnim skupnostim, ki »e v svojem okviru ne morejo naslo-združeno delo, ker bo sicer ___i .„,„itimi in mani razvi- niti na jo, da ivt m, la, Prepad med razvitimi in manj razvitimi krajevnimi skupnostmi vse "ečji. Dotaknili so se tudi perečih problemov v krajevni skupnosti. Najpomembnejša sta izgradnja otroške-~*~« in trgovine, ki se zavlačuje LJUBLJANA - Dražgoše, Poljanska dolina, Železniki, Prtovč 'in Jelovica, Bohinjska Bistrica, Kropa in Jamnik bodo 13. in 14. januarja spet prizorišče smučarskih tekmovanj in množičnih pohodov zimskošportne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«. Ta dvaindvajseta izdaja zim-skošportnih prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« bo januarja ponovno zbrala nad 8000 udeležencev. Vsa tekmovanja in množični pohodi so v spomin sedemintridesetletnice dražgo-ške bitke in Cankarjevega bataljona. To leto bodo še bolj svečane, saj bodo posvečene tudi šestdesetletnici ustanovitve KPJ in SKOJ ter štiridesete obletnice konstituiranja CK KPJ v Bohinju. Osrednja svečanost bo v nedeljo, 14. januarja, ob 12. uri pred spomenikom v Dražgošah. Slavnostni govornik bo Zdravko Krvina, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko. -dh ga vrtca in trgovine ie več let J. Starman Darujmo kri Krmnj — Verjetno ni treba ponavljati, kako plamenito dejanje je darovanje krvi, s katero pomagamo številnim ljudem k ozdravitvi. In morda jo bomo že prav kmalu potrebovali tudi mi. Tedaj šeJe se bomo zavedali, kaj ta dragocena tekočina pravzaprav oomeni V Kranju se v prvin one,, ven leta pripravljajo na široko krvodajalski akcije, k. bo «jeta občane v vseh mertn«) krajevnin i. ~„atih in v Britoiu iei i ie-oXh AkcUa bo trajala pet dni. m sicer v sredo, 3. januarja. 4. m 5 ianJarja ter 9. in 10. januarja. Predvideni sta tudi že naslednji rreoviuc«' ... krvodajalski akciji marca krajevne hodnje leto zajeli vse ,. kranjske občine. ki bosta pri in avgusta skupnosti LIP, lesna industrija, n. sol. o. Bled TOZD, lesna predelava Tomaž Godec, n. sol. o. Bohinjska Bistrica lin hlod Razpisna komisija lip OlcU razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA TO V izbor pride kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1.: da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, : da ima visoko šolsko izobrazbo lesne gozdarske, ekonomske ali organizacijske smeri s tremi leti delovnih izkušenj na vodstvenih tielovnih mestih v lesni industriji ali druge ustrezne smeri s petletnimi delovnimi izkušnjami na vodstvenih delovnih mestih v lesni industriji, obvladati mora vsaj en tuj jezik, imeti mora smisel za komuniciranje in sodelovanje z ljudmi, smisel za organizacijo dela, samostojnost pri odločanju, odločnost, samokritičnost, poštenost, discipliniranost, 5.: biti mora moralnopolitično neoporečen. Pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi sprejema razpisna komisija do 12. januarja 1979. BLED — V torek, 26. decembra, so v D traktu Park hotela na Bledu odprli okusno opremljeno in bogato založeno trgovino trgovskega podjetja Murke iz Lesc. V trgovini, ki meri 280 kvadratnih metrov r w t nfif/im id^kjutilmi /i / /-i tj d i 11 M£>h w j w~m t ht\y m f?tih (i &d> n/.u^./. ». ----- ■___ ' murne iz L.esc. v trgovini, ki men *ov Rvaaratnih metrov ponujajo tekstilno blago vseh vrst, kozmetiko, še posebno zaželena pa je prodaja spominkov tako turistom iz tujine in domačim gostom. Murka bo ponudila blejskemu gostu spominek, ki je tega naziva vreden, in tako zajezila prodajo neokusnih predmetov in kiča. Trgovina Pletna je za Bled vsekakor precejšnja pridobitev. — Foto-D. Sedej DELAVSKI SVET SERVISNEGA PODJETJA p. o. Kranj razpisuje prosta dela oziroma naloge individualnega poslovodnega organa delovne organizacije Servisnega podjetja Kranj Poleg zakonskih in splošnih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. : da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo tehnične, eko- nomske ali organizacijske smeri, 2. : najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj, 3. : moralnopolitične kvalitete, kot jih zahteva družbeni dogovor o načelih kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati morajo prijavi priložiti vsa dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in delovanja na družbenopolitičnem p^odročju. Rok za priglasitev je 15 dni po objavi. Priglasite se na naslov: Razpisna komisija za izbiro IPO. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih razpisa 15 dni po izbiri. »Bah,« zamahne Logarjeva Helena iz Stare Fužine v Bohinju in se Široko zasmeje, »kaj pa vem, kaj sem! Helena ali Lenka, saj je vnet no. Majdnekova tudi lahko, v vasi mi pa vsi pravijo kar Lenka. Će tujega v Staro Fužino zanese in po vasi za Lenko vpraša, ga vsačga k meni navižajo, čeprav je narobe in sploh mene ne išče.« Logarjeva, po domače Majdneko va Lenka, ni ena tako zgovornih kmečkih žena, ki bi ti poleg zanimivih dnevnih novic nat resic jerbas žalostnih in veselih spominov Zgovorna je tako in toliko, kolikor je treba, ne več ne manj; spominja se pošteno in iskreno, z zdravo pametjo in logiko, spominja se vsega tistega, kar je vredno spomina, ne da bi napletala vmes obrobne drobtinice nekdanjega vsakdanjika na kmetiji. Pa saj njej ni treba, da bi dolgo napletala, kar pove, pove s kleno besedo, včasih je pa že čisto dovolj, da zamahne z roko. poblisne s pogledom proti tebi ali pa se |i naberejo v kotičkih ust nove gubit e »A kolk sem stara?« se hudo mušno obrne. »6e majhno! Maja jih bom 86.« v zadregi podrsne z nogo po tleh. Zdrava ni, na očesu so jo operirali in nogo si je bila zlomila prejšnjo zimo, tu, v domači kuhinji. Na stol se je naslonila, a je spodletel in vznak je padla, da je zabobnelo. Bilo je dopoldne, sorodnik, ki živi prt njej. pa na šihtu Komaj komaj |e / zlomljeno nogo pridrsala do štedil nika, da bi zakurila, a so bile bolečine prehude in je nekaj ur pošteno zmrzovala v kuhinji, vse do tretje popoldne. »Saj ni bilo nikol nč fletnega,« spet zamahne z roko. Malo ji je nerodno, čudi se, zakaj bi koga njeno življenje sploh zanimalo. Lenka je vse življenje garala, »cel rot sem sama posekva«, ata, ki je bil tesarski mojster, ji je vsak dan posebej naročil, kaj vse mora napraviti. V zakonu se je rodil sin lože. razen s kmetijo pa se je družina preživljala vse od leta 1933 tudi s tem. da je oddajala ■obe turistom. Lenka je v Stari Fužini prva začela s tem, da je sprejemala goste, »o ja, bilo jih je veliko, eni so tudi deset in več let hp. p). Dva — enega od njiju, Edvarda . Kardelja sem Sele po vojni videla J v časopisu - je pripeljal Tomaž . Godec, ki je bil večkrat pri nas, usnjarno so imeli doma, pa je po vasi kože pobiral. Godec mi ni hotel povedati, kdo sta, le prosil me je, naj ju skrijem. Bila sta ena tistih gostov, ki jih nisem smela prijaviti kot turista, v sobo sem ju peljala, jima kuhala in pospravljala. Podnevi sta v sobi stalno pisala, ponoči pa sta hodila ven. Bilo je leta 1939, marca je moralo biti, ker je bilo te kopno. Z mano sta bila prijazna, čeprav nismo veliko govorili, vprašala sem ju le, kaj nai jima skuham. Malo sem se bala, da ju kdo opazi in me naznani in se po vojni sem bila raje kar tiho, da sta bila kar dolgo pri meni, sem si mislila, še sitnosti so lahko in še očita mi kdo, da sem turiste sprejemala kar tako, ne da bi jih tudi obvezno prijavila.« Ta poštena Lenka še po vojni ni rekla ne bev na mev, ko ji je ušlo pred nekim gostom, prntesoi iem, da ona pozna Edvarda Kardelja, tistega na sliki. v časopisu. Ko jo je pobaral, »le od kod pa, Lenka«, je pa svoje skomignila z rameni in je bila kar tiho. Zdaj, no ja, zdaj, je popustila, slikali so jo že in njeno zgodbo o tem, kako so se v njeni hiši stalno zbirali predvojni komunisti, popisali za muzej, Tomaža Godca in za družbeni center, ki raste v Bohinjski Bist riti. Sin Jože je prijateljeval s Tomažem Godcem, zbiral material pO vasi, dvakrat so ga v Begunje zaprli Bilo mu je trideset let, ko je padel pod Blico, leta 1944 . . . Lenka te izgube ne bo nikoli prebolela, še Vdaj ji je neizmerno hudo, bolečine ne more prikriti ... Lenka, ta prijazna drobcena Lenka, ki je V najhujših časih odprla vrata svoje hiše na stežaj. ki je lačnim vedno odrezala kos kruha, malo tudi pojamra. Majhno kmečko pokojnino ima, »saj gre tako hitro, da sploh več ne vem«, po vojni je prosila za borčevski dodatek ali vsaj nekaj priznavalnine, pa so ji odrekli Potem, potem sploh ni več [nosila. še manj vztrajala. Tam. v Bohinju, kamor so m varno in skrito zatekli naši predvojni komunisti in revolucionarji, so živeli in /i\i|<> napredni, zavedni ljudje. Logarjeva Lenka, ki j« skrila v hiši tudi Edvarda Kardelja, je ena izmed njih. Krepko bi ji stisnil roko m odhajal z zavestjo, da smo srečali pošteno, odkrito m nadvse dobro kmečko ženo, pod njen portret pa radi upisali: Lenki. / ljubeznijo l larinka Sedej 750 let Kamnika V prihodnjem letu bo minilo sedem stoletij in pol odkar je bilo mesto Kamnik leta 1229 prvič omenjeno v zgodovinskih virih. Toda visoki jubilej ne bo le povsod za brskanje po bogati preteklosti enega naših najstarejših mest. temveč bo prihodnje leto delovno in ustvarjalno. Ob programu prireditev je pred tednik kamniške občinske skupščine Piane Svetelj, ki vodi delo posebne ga dborza proslavljanje 750 let niče Kamnika, zapisal: »Program naj bi skušal zajeti vse, kar je Kamnik ustvaril v preteklosti, kar dela v sedanjosti in kar namerava v prihodnosti Vse to pa DO kot rdeča nit povezoval pris|>evek, ki ga i< Kamnik včeraj dal v socialistični te volueiji, ki ga daje danes v boju za samoupravni socializem in ki ga DO dajal v bitki za pristnejše m pravit -nejše odnose med ljudmi v prihod nos t i« V prihodnjem letu ae bodo v me Itll Kamnik pa tudi v drugih krajih občine /vrstile številne družbenopo litične, kulturne, športne in druge prireditve. Nanizali bomo predvsem tiste, ki bodo presegle občinske pa tudi republiške okvire XI ZBOR GORENJSKIH Ah TIVISTOV. ki ga organizira občinska Konferenca SZDL, bo v naaacu juniju v Rudniku pri Volčjem pot o ku Na le tradiconalnein /boni se bodo srečali nekdanji aktivisti in borci NOV gorenjskih občin in .»budili spomine na našo revolucijo V okviru SREČANJA DELAVSKE SOLIDARNOSTI bo Kamnik gostoval delavca pobratenih občin \/ vseh republik m pokrajin. Karavana prijateljstva hc bo torej prihodnje Irto ustavila v prazničnem Kamin ku Srečanje bo potekalo od 8, do H septembra, oh zaključku pa bo Turistično društvo iz Kamnika pri pravilo dan narodnih noš..... "roeiava 10 LKTNMT. V HI 2AVNE KONFERENCE SKOJ bt .">. avgusta na Mali planini Minilo bo namreč Štirideset let. odkar je na Mali planini v koči pod Črnuškim planinskim domom potekala peta državna konferenca skoj. na kateri so sodelovali tudi Ivo Lola-Ribar, ki je bil tedaj ilVoJjen It sekretarja cent rahlega komiteja SKOJ, Franc Leskosek Luka. Kdvard Kaidelj in Lidija Sentjurc Proslavu organizira občinska konferenca /sms Ta dogodek in dejstvo, da |e to variš Tito kot kovinar delal v letih 1911 m 1912 v kamniškem Titanu, sta močna razloga, da l>i prihodnje leto krenila iz Kamnika na pol po Jugoslaviji Titova Štafeta s čestit kanu predsedniku Titu za ii|egov M7 rojat m dan. Praznovanje 760 letni« u Kamnika bo pomenilo tudi prispevek k pO debljanju /Iniaiiia m preučevanja kamniške zgodovine s posebnim poudarkom na zgodovini delavskega gibanja narodnoosvobodilnega bo|a na Kamniškem in povojnega gospodarskega m družbenega ia/vo|a Hkrati pa bo jubilej pripomogel k Večji zavzetost i in naporom za ohia niti v in prenovo številnih kulturno zgodovinskih spomenikov, pove/a nih s kamniško zgodovino v Vseh njenih obdobjih, pa tudi k pospešeni gradnji nekaterih novih gospod n skih. kulturnih, telesno-kiilt urnih in komunalnih OD jek t OV v občini. Ome nimo naj nove proizvodne prostore Kemijske industrije in Svilanila, šolski »enter, športno dvorano, ob vozno cesto, avtobusno postajo, nove učilnice pri osnovni šoh Frana Albrehta v Duplici, otroški vrtet m i rgO\ um v Komendi itd Največji delež k programu pure ditev bosta prispevala kulturna skupnost in kulturni centet v Kani niku. 2.r>. in 26. oktobra bo potekal ZGODOVINSKI SIMPOZIJ, na ka tereni se bodo zbrali /.godovinarii. publicisti in drugi družbeni delavci in obravnavali prispevke o kamniški zgodovini, ki bodo kaeneje objavljeni tudi v JUBILEJNEM KAMNIŠKEM ZBORNIKU. Ob len. bo 24. oktobra \ dvotam nad kavarno Odprta razstava KAMNIK V ZOO DOVINSKIH VIRI II Ka.nn.sk.. kultura bo v prihodnjem letu bo gatejša za novo kulturno ustanovo 27 septembra bo odprta MALEŠL VA GALERIJA, v kateri bodo zlua na likovna dela dom.i. ma. akadein skega slikarja Mihe Maleša. ki piaz nuje že 7b letnico rojstva. Zelo /a nimiva bo tudi razstava MALE GRAFIKE z motiv, iz Kamnika in njegove igodovine, ki p> boata \ me socu septembru pripravila kamniška kulturna skupnost m društvo Kxli bris Slovenije Tekom leta se bo zvrstilo kar štuinaisi likovnih razstav, Aeal kon ceitov kamniških pevskih /lim.n simfoničnega orkestra ... nekaterih znanih slov enakih umel nikin I )u bravke Toanšič, Huberta Beremnta. tria Loreii/ Kaminski, delavsko kulturno društvu SOLIDARNOM'! bo v prihodnjem letu praznovalo »VOJO bO-letnico m bo Ji, gprila pripravilo slavnostno akademijo Prvo slovensko pevsko (IrUŠtVO LIKA pa bo svoj nastop II. maja združilo s pregledom ^lasbeuol.te rame dejavnosti v Kamnik.. Med športnimi prireditvami valja omeniti konjeniško priredite* pokal 750 letnice Kamnjka, k. bo t mednarodno udeležb« potekala | ' julija v Komendi Konjeniški klub iz Komende ima I udi le pol i jeno m i tlizaj ijo prvega državnega prvenstva v mililaii,,, ki bo potekalo .nI .'. .do ' *»«*!». M Volčjak Združenje samostojnih obrtnikov v občini Kranj želi svojim članom in občanom Kranja srečno in uspeha polno novo leto 1979 ERINTEST BIVIC ZLATAR JUVVELIER KRANJ. Cankarjeva 5 Tel 22-787 ERNEST BIVIC KOVINSKA GALANTERIJA Izdelovanje značk, plaket, pokalov ipd KRANJ, Cankarjeva 5 Tel 22-787 želi cenjenim strankam srečno novo leto in se priporoča J KLADIVAR 64226 ŽIRI VUGOSLAVIA TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO Odbor za delovna razmerja Tovarne elementov za avtomatizacijo Klad i var Žiri objavlja naslednja dela in naloge: 5 8TRUGARJEV Pogoj: končana poklicna Šola za struparje in 1 leto delovnih izkušenj: 2 KLJUČAVNIČARJEV Pogoj: končana poklicna Sola za strojne ključavničarje in 1 leto delovnih izkuSenj; 4 DELAVCEV V OBDELOVALNICI Pogoj: osnovna ali nepo|>olna osnovna Sola SNAŽILKE Pogoj: osnovna ali nepopolna osnovna šola Ponovno objavljamo dela in naloge: VHODNEGA KONTROLORJA Pogoj: končana srednješolska izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih liktatonj; ORODJARJA Pogoj: končana poklic na Sola za orodjarje ter 3 leta delovnih izkušen j Prljave I dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor l.r» dni po objavi. I/hira kandidatov bo opravljena v 30 dneh po preteku objav«'. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. I/brani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. ... , . Dela in naloge vhodnega kontrolorja in orodjarja objavljamo do zasedbe. SOZD SAP VIATOK DO Golfturiat TOZD gostinstvo Gozd Martuljk objavlja proste naloge in opravila SKLADIŠČNIKA t. naslednjimi zahtevami: - izobrazba trgovske stroke. _ dve let l prakse. - tn mesece poskusne dobe. _ /azelen v,./n.šk. izpit B kategorije. Delo se združuj«« za ii«'določen čaa. Rok /a prijavo j«' 15 dni. ._' Glasba za vse Iz male kovaške godbe, ki sojo 1874. leta ustanovili v Bohinju, je zrasel pihalni orkester jeseniških železarjev — Danes igra v njem 54 aktivnih godbenikov — To je kolektiv, ki se zaveda svojega poslanstva, zato sodi prav v vrh amaterske godbeniške dejavnosti na Slovenskem — Orkester je zaradi pestrega sporeda nadvse priljubljen tudi med domačimi in tujimi poslušalci 5. stran O r Jesenice - Pihalni orkester jeseniških železarjev nosi svoje da-naSnje ime od leta 1969, ko sta se združili godbi delavsko-prosvetnega druStva Svoboda z Javornika in Jesenic. Sicer pa segajo njegove korenine daleč v preteklost, v drugo Polovico prejšnjega stoletja. Takrat je namreč dvanajst bohinjskih kovačev z Nikolajem Bernardom na čelu ustanovilo svojo godbo, ki je bila edina na Gorenjskem. Ta godba P« se je zaradi velikega požara bohinjskih fužin kmalu preselila na Jesenice, kjer je delovala pri Kranjski industrijski družbi. Svoj razcvet je doživela med obema vojnama. Med drugo svetovno vojno je sledila kulturnemu molku. Veliko njenih Godbenikov je odšlo tudi v partizane. V obdobju po osvoboditvi pa je tako Število godbenikov kot kvaliteta orkestra večkrat nihala Vendar njeni prizadevni voditelji — Rado Kleč, Remigij Noč in Julij Sorgo — so si ves čas prizadevali za uspešen razvoj godbe. Posebno Julij Sorgo je izšolal dosti dobrih godbenikov. Prelomnico v delovanju orkestra pomenita dva dogodka. Prvi preobrat je začrtala pobuda sindikata jeseniške železarne za združitev pihalnih godb z Javornika in Jesenic. Takrat se je orkester kadrovsko okrepil in začeli so se kazati tudi večji uspehi. Po praznovanju 100. obletnice godbe je sledila druga prekretnica. Spomladi 1975. leta je umetniško vodstvo prevzel Ivan Knific, dolgoletni dirigent vojaških orkestrov v Titovem Užicu, Kragu-jevcu, Ljubljani in Beogradu. Po njegovem prihodu se je pihalni orke-8*er jeseniških železarjev oblikoval v trbra pisa teljica.« No, ta čas je prišel mnogo pozneje, po celih štiridesetih letih. Joži se je izučila za trgovko in delala v Dolenčevi trgovini v Kranju. Tedaj ji je umrla mati. Pravega doma poslej ni več bilo, saj so si njene polsestre in polbratje, starejši od nje, že ustvarili lastne družine. Zato ji je povabilo polsestre, ki je živela na Češkem, prišlo kar prav. »Trgovina me ni najbolj privlačevala. Vedno sem želela postati zdravnica. Kako pa je bilo tedaj s študijem otrok, ki niso imeli kaj prida denarja, si lahko mislite. Štipendij ni bilo. Da bi vsaj delno izpolnila svoje želje, sem na Češkem zaključila dveletno šolo za medicinske sestre.« V deželi naših slovanskih bratov je živela sedem let in napisala prvi roman Za kos kruha, a je delo zaman ponujala češkim založnikom. 19.'M. leta se je vrnila domov in pridno sodelovala v kulturnem življenju na vasi. Bil pa je to čas velike gospodarske krize in brezposelnosti, ko tudi domača gostilna in kmetija nista imeli prida dohodka. Da ne bi bila v breme sorodnikom, se je Joži odločila, da odide v Zagreb, kjer je kot glavna medicinska sestra v sanatoriju že delala njena druga polsestra. »Sanatorij je bil skoraj kot samostan,« se spominja. »Sestre so morale biti izobražene in obvladati vsaj nemščino. Delala sem po cele dneve, med ,odmt>ri' pa obiskovala še tečaj angleščine in italijanščine. V Zagrebu sem se seznanila tudi z ženo - Slovenko in hčerko generala Nedeljkoviča, s katerima sem v naslednjih letih doživljala prve trenutke vojne. Bilo je 10. aprila 1941. leta. Glavna za grebška ulica Ilica je bila natrpana z ljudmi. ko so se proti njej bližali nemški tanki, na dan pa so pridrveli tudi ustaši s svojimi zastavami. Nisem vedela, kaj naj storim. Prva misel so mi bili Nedeljkovićevi, edini prijatelji. Stekla sem k njim. General je že odšel, ko so nas vse tri ženske zajeli ustaši. Cel mesec smo bile zaprte v hiši, preden so se nas .usmilili' gestapovci. Prosile smo, če bi smele v Ljubljano. Po treh mesecih vojne, zasliševanja, zaničevanja in groženj so nas res pustili.« Joži zamišljeno obmolkne. Le kaj se ji plete po glavi? »Tistih trenutkov ne bom nikoli pozabila,« me reši radovednosti. Opisala mi je takratno vzdušje v Zagrebu pa neverjetnei besede njenih predstojnikov v sanatoriju, ko je sporočila, da je zaprta. V Ljubljani je Joži takoj začela sodelovati z odporniškim gibanjem. Zbirala je predvsem sanitetni material in ga pošiljala partizanom. Vseskozi je vzdrževala tesne stike z domačimi, bohinjskimi borci. Ti so ji nato pomagali tudi Cri preselitvi v Kranj, kjer je kmalu spoznala odočega moža. Hčerko Lučko, rojeno sredi vojne vihre, je vozila na dolge sprehode pod Šmarjetno goro, v vozičku pa skrivala hrano in pošto za partizane. To je bil čas strahu in tudi poguma, ki se za vse večne čase vtisneta v človeka. »Zdaj sva z možem sama. Čeprav je bolan, mislim, da je srečen človek. Srečen, ker je dočakal toliko let. Julija jih je dopolnil devet-indevetdeset in vse življenje je bil delaven, krepak.« Potem sva prešli k njenemu pisateljevanju. Prvi uspeh je bil roman Ljudje iz Strži-šča, ki je izšel 1962. leta pri Mohorjevi družbi. V njem opisuje življenje ljudi pod Crno prstjo, kjer so bili doma njeni pradedje. Vsa njena dela slonijo na resničnih osnovah. Tako tudi romani Sadovi zla pa Ana, nekakšna avtobio-grafija, Ptice pojo pod Olševkom, za katerega te dobila prvo nagrado na literarnem natečaju Cmečkega glasa, in Večni krog, zadnje objavljeno delo, ki je postalo najbolj iskana knjiga te založbe. Izšel je že prvi ponatis. V tisku je zdaj roman Bremena in radosti časov, medtem ko v novem, ki ga pripravlja, obravnava čas velike tekstilne stavke v Kranju. Večina njenih del zajame čas krvavih dogodkov, sovraštva in bratskih morij kot tudi naprednih misli in boja za svobodo v zadnji vojni. »Ce hočem opisovati določeno obdobje, mimo tega ne morem. Vojna je nekaj tako strašnega, daje ne bi smeli nikoli pozabiti ali ponoviti. Ne ubija samo ljudi, ampak tudi nfihttva srca.« Kdaj se bo zgodilo, da bo človek spoznal nesmiselnost svojega početja, nesmiselnost zločinskega osvajanja tujih zemlja? Kdaj Oo človek vstal, podal roko svojemu bratu — človeku in mu rekel: Konec naj bo sovraštvu, moj brat! Kdaj? To so njene misli, ki jih je vtkala v samo-govor junaka v knjigi Večni krog in ki veliko povedo. Kot tudi tele, zapisane v posvetilu h knjigi: Kakor zrna peščene ure se izgubljajo v prostranstvu vesolja človekovo rojstvo in smrt; njegove radosti, vzdihi, strasti in poželenja, nje- fov strah in obup. V vseh časih ena-o osamljen tava v brezmejni samoti človek s svojim iskanjem sreče. V vseh časih enako — v večnem krogu. Vidi se, da pisateljica veliko premišlja, da je v življenju marsikaj doživela. »Kdor nikoli ni globoko občutil trpljenja in sreče, ne more biti dober pisatelj,« pravi in dodaja, da ona po oceni kritikov sicer ni velika pisateljica, vendar pa ji je v zadoščenje, da piše r resničnem življenju. Več niti ne namerava doseči. Dovolj je, da jo bralci poznajo in cenijo. Saj to pa je tudi namen pisateljevanja, mar ne? Njene zgodbe so preproste, resnične in polne čustev. »Vedno so bili ljudje s srcem in Čustvi. in vedno bodo,« pravi. »In vedno se da vse lepo povedati z lepimi besedami brez pornografije in tujih kletvic. Tega ne prenesem. Nisem fina; zahtevam le občutek za mero pri pisanju in govorjenju. Prostaščina me moti.« Morda misli napak, saj v današnjem času je prav to moderno. Preprosto življenje ljudi ni več zanimivo. Je nekaj zastarelega, »nemogočega«. »Novih prijemov pri pisanju ne bom poskušala. To ie za mlade. Več mi pomeni, kot sem ie rekla, da me ljudje berejo, da jim dam lepo slovensko besedo, in to, mislim, sem dosegla. Zame je dovolj. Seveda pa se stalno trudim, da bi se tem ciljem še bolj približala.« Joži rada piše. »Ponoči se mi dostikrat prikazujejo ljudje in njihove usode. Zal sem takrat preutrujena, da bi se spravila k pisanju. Podnevi pa je tudi težko. Mož zahteva precej pozornosti in nege, treba je opraviti vso fospodinjsko ,tlako' in šele nato lahko sedem mizi. Pisanje mi pomaga iz depresij, potrtosti in vsakdanjosti. In to me tudi rešuje, da gledam na življenje z novo vero,pričakovanji, zadovoljstvom, da dolgočasja, ki je mnogim ljudem večni spremljevalec, zlasti starejšim, skorajda ne poznam.« Helena Jelovčan - gozdno gospodarstvo bled tel dir 77-257, h c 77-361 - 364 telegram: GG Bled, poštni predal 42 TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n. sub o Bohinjska Bistrica. Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n sub o Bled, Triglavska 47 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n. sub o. Jesenice. Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDARSTVO RADOVLJICA, n sub o. Radovljica, šercerjeva 37 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska 1 9 TOZD GOZDNO AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE SP. GORJE, n. sub. o. Spodnje Gorje 1 OBRAT ZA KOOPERACIJO ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska 19 v delovni organizaciji GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n sol. o , Bled, Ljubljanska 19 gospodarijo z gozdovi, proizvajajo in prodajajo različne vrste okroglega lesa, izdelujejo kvaliteten okrogli les po posebnih naročilih, pripravljajo rezonančni les, nudijo prevozniške usluge za prevoz lesa in popravljajo gozdarske stroje in naprave Vsem svojim poslovnim prijateljem, delavcem in kmetom želimo srečno in poslovno uspešno novo leto 1979 prodajalna Kamnik. Ulica Borisa Kidriča 35 a met ilka prodajalna Kamnik vam nudi: kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje in stroje, gospodinjske potrebščine, vse vrste profilnega železa in pločevin, stavbno pohištvo. Vsem cenjenim strankam in občanom želimo v novem letu veliko sreče in delovnih uspehov Š N 5 AIK - SENTA OOUR ŽITOPROMET Mlin SENTA nudimo vam vse vrste pšenične moke, rženo in koruzno moko, koruzni zdrob, koruzo, ječmen ter vse vrste jajčnih testenin Skladišče v Kranju se priporoča za obisk, odprto je vsak dan, tudi ob sobotah. Želimo srečno novo leto 1979. ZAVOD ZA GOJITEV DIVJADI *A M N \* TOMŠIČEVA 1 TELEFON (061) 831 162 želi vsem občanom srečno novo leto 1979 Skupščina občine Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski sindikalni svet Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Samoupravne interesne skupnosti mira stavbno in pohištveno mizarstvo, radovljica. ■ are •rjava 22. taiafon 76 036 (064) iiro račun pri SOK radovljica S1540 601 12232 Izdalujamo op ramo za hotalt in bolnic« tar stavbno pohištvo po naročilu | piecadilh — piccadilly - piecadilh — piccadiUy - piecadilh - piccadillv _ Tovarna klobukov Šešir Škof ja Loka priporoča svoje izdelke piecadilh — piecadilh' — piccadilly — piecadilh — piecadilh — piecadilh — | ^ Srečno in uspehov polno novo leto 1979 SLOVENSKE ŽELEZARNE IZ3L3 Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želimo srečno in uspešno NOVO LETO /979 KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c Projektira in instalira vsa elektromonta/nii delu jaketu in Aibkega toka Izdeluje el. razdelilee serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in drug«' naprave želi vsem poslovnim prijateljem in občanom srečno m uspeha polno .....jm,. -3 projektira L. ^ proizvaja SS ^ instalira *>r prodaja 2^ // servisira \. Izvaja obratovno v/drze\•anje Prodaja elektrotehnični materini na debelo in drobno Servisira i/rielke priznanih firm: Iskra, liki. K". K '* (andv, Klind. ("ajavee. (irundiK. Kein in Kansburg. tia 1. 10.1978 dalje servisiramo (udi elektromotoru- OmVm Subotica. J Petek, 29. decembra 1978 ~~ Nagrajenec Miran Kenda: »Na ljubiteljskem odru bolj goriš« Radovljica — Slišali smo, po »tevilnih predstavah Linhartovega Matiček se ženi, vsakokrat med občinstvom: » ... ta baron, ta Kenda, imeniten je ... kako je le igral, kar pretopil se je vanj, v barona ... redka stvaritev, izjemna upodobitev ...« in tako dalje vse do strokovne kritike, ki je odobravajoče prikimala in »u, igralcu Linhartovega odra, Miranu Kendi, letos podelila visoko priznanje sklada Staneta Severja. Priznanje je dobil kot fralec amater de za vlogo Debelega človeka v Mrožkovem Na odprtem morju ter za naslovno vlogo v Samomorilcu. Od kje Matičku živahen zagon? 7. stran GLAS »Sam mislim,« pravi Miran Ken-?*, »da je bil baron tista vloga, ki mi P prinesla priznanje, ostale so bile solidno zaigrane, a vendar ne tako upadljivo kot baron v Matičku se Od kje pravzaprav tako živahen zagon Linhartovega odra, od kje v kar nekam zaprašenem Matičku toliko živahnosti, toliko svežega navdiha, da današnja razvajena in za druge stvari nedvomno dovzet-nejša publika lahko tako odmevno in vroče zaploska? »Amaterski Linhartov oder — ki ~ a nič, še svojega odra ne — se vija v okviru radovljiške delavske univerze,« pravi Miran Kenda, prirejamo večere umetniške besede, koncerte, sodelujemo na proslavah Jer gostujemo. Precejšen odmev je Linhartov oder doživel v Nemčiji, ko publiki predstavili večer ljudeh slovenskih pesmi, toplo pa so sprejeli tudi drugod. Za svoje ^0 je Linhartov oder prejel še "^aj priznanj, Delavska univerza 23 to svojo kulturno dejavnost ■T*brno odličja Zveze kulturnih organizacij. Oo 15-letnici Delavske univerze 'fto se odločili, da zaigramo Linhartovega Matička pod vodstvom Prizadevne režiserke Alenke Bole-"rabec in Matiček se ženi je proti Pričakovanju izredno uspel. Z njim "*o uspešno gostovali tudi na Ko-ro*kem, v Brnici, v Železni kapli. Mislim, da smo vnesli svežino, ohrani domaČ, klen jezik, prav požlah-$ smo ga, kot nam je dejal Bojan Na odru sem uspešnejši v humorju, satiri, groteskosti, Linhart o-;-m baronu pa mi je uspelo vtisniti fovefto noto. Do zdaj so ga vedno patrali za gosposkega, za predstavna nekega stanu, malo pa so v "jem videli človeka, dobrega in sla- Za vlogo barona Naletela v Linhartovem Matičku se ženi in za več drugih vlog na amaterskem odru je prejel nagrado in priznanje sklada Staneta Severja radovljiški igralec Miran Kenda — Proč s tistimi deli, ki vzbujajo le burkaški smeh! Občinstvo nas je vedno toplo sprejelo, nepozaben mi bo nastop pred koroško publiko. Posebno tedaj, ko sledi prizor sojenja na tedanjem kranjskem sodišču, ki za nas morda niti ni tako smešen, Korošce pa je nadvse živo pretresel, ker pač oni še vedno tako čutijo.« Amaterizem je dragocena izkušnja Miran Kenda je že pred vojno sodeloval pri sokolskem gledališču, kot režiser pri domačem društvu Antona Tomaža Linharta, nato pa dokončal igralsko akademijo v Ljubljani. Ostal je doma, v Radovljici, kot direktor Delavske univerze in se amatersko še naprej ukvarjal st odrom, z domačo gledališko skupino, delal z mladimi in jih vzgojil v bleščečo recitatorje in igralce. Poklicno se je z igralstvom ukvarjal anonimno, zdaj, po toliko letih je stopil spet na oder in bil deležen vsega občudovanja, Povabili so ga v kranjsko gledališče za naslovno vlogo v Samomorilcu, zdaj odhaja na delovno mesto režiserja v jeseniško amatersko gledališče Tone Čutar. »Amaterizem je zame dragocena izkušnja, obenem pa nepogrešljiv del naše kulturne ustvarjalnosti. Razumljivo je, da vaški odri ne morejo biti vsi kvalitetni, preveč težav imajo s kadrom, mentorstvom, s pogoji dela. Ostre meje med profesionalizmom in amaterizmom ne more biti, pošten amaterizem je veliko vreden, kakor je vredno vse, kar delaš z veseljem. Nekateri poklicni igralci se že odločajo za dela, ki ne sodijo v njihovo redno delovno obveznost, kajti zavedajo se, da so morda bolj ustvarjalni tedaj, ko delajo tisto, kar jih veseli. Na ljubiteljskem odru bolj goriš, to je resnica. Na Gorenjskem in nasploh bi se morali bolj tesno povezovati vsi odri tudi tako, da bi osrednje skupine povabile medse kdaj igralca z dežele, ki bi nato odhajal z več izkušnjami. Po mojem mnenju lahko amater prispeva dve do tri predstavi letno, več nikakor ne. Znano je tudi, da je izbor del naših krajevnih odrov večkrat tudi kaj ponesrečen, ko uprizarjajo igre, ki vzbujajo le burkaški smeh, čeprav ima naša literarna tradicija dovolj del z žlahtno vsebino. Nihče amaterjev ne usmerja, nekateri pa tudi nimajo tistega čuta, da bi ločili seme od plevela.« D.Sedej Skupščina občine Kranj, Izvršni svet skupščine in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza, združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Mnogo delovnih uspehov, uspehov pri urejanju skupnih družbenih zadev, v razvoju in utrjevanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in samoupravnih skupnostih pa tudi kar največ osebne sreče in zadovoljstva želijo vsem delovnim ljudem in občanom v letu 1979 Komunalno podjetje Kovinar Jesenice Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1979 Za nastopajoče leto 1979 želi OZD UMETNOKOVINSKA OBRT KROPA - SLOVENIJA vsem delovnim ljudem, poslovnim sodelavcem in cenjenim kupcem obilo uspehov in sreče GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kul-turno-zgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava slikarskih del Irene Lelja, Antona Plemlja in Petra Ristića. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava likovnih del GRUPE 8 (Ida Brišnik-4Remec, Marin Berovič, Janez Kovačič, Marjan Ko-kol, Goran Medak, Marjan Remec, Vojko Pogačar in Tomaž Že-leznik). V Mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo Mala grafika (Zvest Appollonio, Lucijan Bratuš, Boni Čeh, Štefan Galič, Alenka Kham-Pičman, Janez Knez, Leopold Hočevar, Lojze Logar, Miha Maleš, Henrik Marchel, Pavel Medvešček, Jože Trpin in Miha Dalle Valle). V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava fotografij Marka Aljančiča Kitajska srečanja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galeriji iste stavbe si lahko ogledate razstavo BOJ ZA SEVERNO MEJO 1918, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve v Mariboru, Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Zbirke loškega muzeja v Škofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Obveščamo vas, da bodo zbirke zaprte za obiskovalce naslednje dneve: 30., 31., december 1978 in 1. in 2. januar 1979. V galeriji na loškem gradu je odprta razstava »Arhivski dokumenti o obnovi in socialistični graditvi v letih 1945 do 1947«. Razstavo je pripravil Zgodovinski arhiv Ljubljana. Razstava bo odprta do H. januarja 1979. Galerija je odprta ob istem času kot zbirke muzeja to je od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Novo v kinu Največjo izpovedno vrednost od vseh premierskih fdmov v prihodnjem tednu prinaša mehiški film Zgodilo se je v Marusiji. V tem čilenskem kraju so 1907. leta izbruhnili neredi. Funkcionarji družbe za izkoriščanje solitra zahtevajo ojačitve, da bi preprečili širitev neredov. Kljub kaznim pa se domačini še naprej upirajo. Na koncu ostane od Marusije le še razvalina. Ljudje so pobiti, tisti pa, ki jim je uspelo uiti, so poskrbeli, da strahota ne bo pozabljena. Film je bil 1977. leta prikazan na beograjskem Festu. Izreden komercialni uspeh pa je povsod doživel ameriški film Carrie (Keri), v katerem naslovno vlogo igra Sissv Spaček, videli pa bomo tudi Johna Travolta. Carrie je sramežljiva deklica, ki pa odkrije, da ima v sebi neverjetne telekinetične moči (zmožost premikanja predmetov na daljavo po »duhovni sili« medija). Te pridejo do izraza na šolski zabavi, nazadnje pa še doma, ko hiša pokoplje pod seboj njo in njeno mater. Gre torej za napet psihološko-fantastični film, primeren za močne živce. Film Mož na moža je športna drama. Gre za Henrvja Steela, nadarjenega košarkarja iz majhnega mesta v Coloradu, ki dobi univerzitetno štipendijo. Med študijem pa pride do več zapletov tako na športnem kot študijskem področju. Henrvju uspe, da se izkaže kot dober študent in dober športnik. V trenutku, ko vsi pričakujejo, da bo nadaljeval kot je začel, pa spozna, da so na svetu še druge vrednote. Ena od kritik filma piše. najprivlač-nejši del filma so prav gotovo študije treninga. Robbv Benson, ki je skupaj s svojim očetom napisal tudi scenarij, igra glavnega junaka brez dublerja, saj dobro pozna košarkarski svet. Zato njegov scenarij dovolj avtentično dokazuje tudi miselnost študentov in profesorjev na tovrstnih univerzah. Filma Bedrce ali perutnička ni treba posebej predstavljati. Dovolj je, če povemo, da v njem igra sloviti francoski komik Luis de Funes. Pa še zadnji od premierskih filmov; to je ameriška grozljivka Ljubezen in nočna samopostrežba, v katerem bomo videli lepo Lindo Cristal. Osem ur do New Yorka Kosilo nad Atlantikom Skoraj 200 ton tehta polno obremenjeno letalo Jatov DC-10, ki odslej redno vzdržuje zračno zvezo med Ljubljano in New Yorkom, je 12.000 kilometrov med Long Beachom in Beogradom premagal v dobrih 12 urah in s tem postavil daljinski in časovni rekord — Z brniškega letališča doslej v Ameriko že nad 1600 potnikov — Prihodnje leto v Singapur in Sidney — Dinarji za notranji ameriški letalski promet i Občini med seboj Kako živi Oldham Kranj — Mesto Kranj je že dolga leta pobrateno z angleškim mestom Oldham, sodelovanje pa se je začelo zato, ker je mesto Oldham želelo navezati stike z nekim jugoslovanskim mestom, ki ima razvito tekstilno industrijo, kajti tudi sami imajo v tej industrijski panogi dolgoletno tradicijo. Mesto Oldham leži v neposredni bližini Manchestra in ima značaj metropolskega mesta, kot naselje se prvič omenja leta 1180, okoli leta 1800 pa je imelo že 12.000 prebivalcev. V rijem se je razvila velika predilna in tekstilna industrija, po drugi svetovni vojni pa je pomen tekstilne industrije upadal, zato so se preusmerjali v druge panoge. Prijateljski stiki s Kranjem so postali tesnejši šele v letu 1962, koje marca kranjska občina priredila v Oldhamu posebno razstavo o preteklosti, o NOB, o socialni izgradnji Kranja in domovine ter o turističnih znamenitostih občine in njene ožje okolice ter Gorenjske. Mestni svet Oldhama je svojo razstavo potem organiziral na Gorenjskem sejmu. Leta 1963 so se prvič izmenjale tudi mladinske kolonije, i/, menjava poteka odtlej na dve leti. kar je vsekakor najpomembnejša m najzanimivejša oblika sodelovanja, saj se zbližuje predvsem mlada generacija Medsebojne stike pa so vzpostavili tudi na gospodarskem, na kulturnem in drugih področjih na Osnovi programa dolgoročnejšega »odelo vanja. Najobsežnejša kranjska akcija sodelovanja z Oldhamom je bila nedvomno turneja pevskega zbora France Prešeren iz Kranja v Angliji in na Nizozemskem. V Kranju so ustanovili tudi društvo prijateljev Oldham, enako deluje društvo prijateljev Kranja v Oldhamu. Namen obeh društev je razvijati vse oblike medsebojnega sodelovanja, želja vseh občanov Kranja in Oldhama pa je, da bi se stiki ohranili tako prijateljski in prisrčni kot do zdaj. V Oldhamu izhaja dnevnik Oldham Evening Chronicle, iz njihovega uredništva pa so nam posredovali nekaj fotografij o današnjem utripu in življenju ter zanimivostih Oldhama. D. Sedej Kranj — Poslanstvo novega DC-10, ki ga je pri letalski firmi Douglas naročil JAT iz Beograda, ob pristanku na beograjskem letališču pa so ga poimenovali po Nikoli Tesli, se je začelo z rekordom. Lesketajoči orjak je poletel v Long Beachu in 12 ur in 20 minut letel brez postanka. Ko se je prilepil na stezo beograjskega letališča, je bilo za njim 12.000 kilometrov. Njegov časovni in daljinski rekord je že zapisan v zgodovini letalstva, dosegla pa ga je posadka Jatovih in ameriških pilotov. Takšen podvig je uspel letalu s posebnimi izboljšavami in večjo potisno močjo treh motorjev, čeprav je po velikosti šele na tretjem mestu med letali velikani. Prva jugoslovanska »desetka«, skupno z rezervnimi deli je veljala MESTNA HIŠA — Pogled na oldhamski mestni center, ki »o ga zgra dili pred letom dni. V zgradbi so oddelki za državne nameščence, pisarne, sejne sobe in koncertna dvorana. SVEČANOST — V novem mestnem centru, ki Je veljal 9,5 milijona angleških funtov, imajo koncertno dvorano Oueen Elisabetli Hali ter več modernih dvoran, med drugim tudi dvorano za svečane priložnosti. Tradicijo: je, da se županu mesta pripne častni obrnek, veriga mesta. Pripenjajo Jo županu Oldhama, svetniku (ieoffrevu Webbu. TRADICIJA - \'sukni, trn spre vod v vami, značilni angleški rosici, polni zanimivosti Vas /,«/ nedaleč od Oldhama. Vsakoletni sprevod ohranjtijo ie tisoč let. od tedaj, ko ho uporabljali bičei /e in trstje po tleh r eerhi ,ih. da so ostala tla čista. Notranjost letala nudi potniku vse udobje. Srednji del se med poletom prek Atlantika spremeni v kinodvorano DC'10 lahko sprejme tudi 20 ton tovora. Med gorenjskimi delovnimi kolektivi se za letalski prevoz blaga prek »luže« najpogosteje oaUočcdn Elan in Iskra 40 milijonov ameriških dolarjev, po tem poletu ni imela dosti časa za počitek. Od 15. decembra dalje dvakrat tedensko redno leti na progi Beograd - Zagreb - New York, od 20. decembra dalje pa vsak teden enkrat poleti z Brnika proti Nw Yorku in se dan kasneje vrača. Zračni orjak, ki skupaj z 282 potniki .in 20 tonami tovora tehta skupaj 290ton, premaga 75(K) kilometrov do New Vorka v 8,5 ure. nazaj pa pride skoraj uro hitreje. Letalski strokovnjaki pravijo, da zaradi ugodnejših zračnili tokov »Desetka«, na kateri še ni sledov izpušnih plinov in drugih (Mov.kovih posegov, plove skoraj 950 kilometrov na uro, silna moč motor jev pa jo potisne tudi do 14.000 metrov visoko l/.redno strokovnost lena letenje I DC-10. JAT ima za /dai i/šolane tri posadke, od katerih šteje vsaka pet mož. Za udobje potnikov, nad katerim se ne kaže pritoževati, pa skrhi II BtavardeS, Nud Atlantikom postrežejo - kosilom, pred pustim kom pa je vsaki«' pripravljena u kuska Seveda na manjka osvežilnih in drugih pijač t vi napitkOV, eden od treh prostorov za potnik« pa sv spremeni v kinodvorano PrtvljO, dl i, navidezno dolgo potovanje med nebo« in zemljo prijetno in da hitro mineva. Pred uvedbo redne zračne dov»» ve brniškega letališča z arnTrSko celino so le redki verjeli napov^im da bo v letalih še premalo pnLto« Pa se je že dogajalo. Od ? dalje, ko se je Brnik povezal z nI* Yorkom s pomočjo boeinga 707 11«» sedežev), je samo z ljubljanski letališča poletelo prek velikTi«*! 1600 ljudi. Desetka zmogijiv«S skoraj podvaja, razen lega pa iahk« vsakič sprejme v trup do jptjL' blaga. Begunjski Elan pogoni* pomočjo letal dostavlja smuči m ameriški trg. Dobrih 700 tisoč je treba odšteti za povratno karto. Mogoče io * plačati z dinarji. In kdor pride i redno Jatovo linijo v Združene države lahko tudi v notranjem ameriškem letalskem prometu plača vozovnice z dinarji. To je izredo* ugodnost, ki bo marsikoga zvabila na polet v Združene države. JAT se uvršča med družbe, ki $ širokotrupnimi letali (mednje sodi DC-10) povezujejo celine. Mi ostajamo za zdaj le pri Ameriki. Ze prihod-nje leto pa utegnemo iz Beograda ali mogoče še z drugih jugoslovanskih letališč brez vmesnega postanka poleteti do Singapurja ali celo do Sidneva ... Besedilo: J. KoŠnjek Slike: J. Zaplotnik Gorenjska obrtna zadruga O. sol. o. K m n j Tomšičeva 14 razpisuje delovno mesto KOM KKCIALISTA / dokončano srednjo ali višjo šolo in 5 let prakse. Obvezno znani<- st rojepiaj m pENGIN Postna ulica 3 Kranj RING mi m Podjetje za projektiranje instalacij, projektiranje, izgradnjo in rekonstrukcijo objektov za površinsko zaščito ter varstvo okolja Delovni kolektiv podjetja želi vsem poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspeha polno novo leto 1979 - cmcmcmcm Planinka GOSTINSKO PODJETJE KAMNIK želi cenjenim gostom in ostalim srečno in uspešno novo leto 1979 Ko pridete v Kamnik, obiščite našo: • Restavracijo, • hotel in • kavarno Veronika solidno vas bomo postregli. I-stezno avtomatsko kegljišče odprto vsak dan do 2 A. ure n— alprem Kamnik Želi prebira /cent in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Jesenice m Tržič srečno in uspešno noro leto 1979 # Obrtno podjetje Cerklje Solidno izvajamo gradbena in mizarska dela teti vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1979 htek, 29. decembra 1978 ~ Še veliko nerešenih vprašanj v Cerkljah Cerklje — V sredo zvečer je bila v Mdružnem domu v Cerkljah volilna konferenca v krajevni konferenci MDL Cerklje, ki je po poročilih in uvolitvi delegatov konference in avrSnega odbora, predsednika, sekretarja ter delegata za občinsko »nferenco SZDL nakazala, da je Wo na območju krajevne skupnosti Cetlje že precej narejenega, vendar °Q potrebno rešiti Se vrsto nerešenih •pnSanj. Tako seje SZDL Cerklje ftfevala s težavami kot na primer, uko zagotoviti sredstva za vzdrže-•uje in ogrevanje družbenih prodorov, zato se kulturnoprosvetna in "■ibena aktivnost ni mogla uspeš-10 izvijati, vendar so ta problem že "spežno rešili. Nezadovoljni so tudi Prepočasnim reševanjem zazidal-načrta S-5, še vedno pa je *»efeno vprašanje zagotovitve lovi-za Lovsko družino Cerklje, ki po Delavni lovci Medvode — Člani lovske družine 2 Medvod so v letošnji zimi dobro srbeli za krmljenje divjadi. Pojavili so več solnic in remiz. "ftlvoški lovci so ob prazniku repu-prejeli priznanje OF, ki je vsekakor zasluženo, saj so zelo aktivno, '»ko leto pripravijo razstavo, spo-•aiadi pa predavanja za učence kovnih šol o skrbi za divjad, zgledno skrbijo za svojo kočo in imenik padlim borcem na Govej-eSnu°,osX0ji,a Istor-o-Nal. Le« 1972 je bil ude eženec kranjske odprave v Afriko (Kihmandžaro) 1975 ?lu£? ,na.Jdemo ..y zmagoviti VI JAHO, ki ie osvoula vrh Makaluja Naša odprava na Mount Everest bo štela 25 članov, med katerimi bo tudi sedem Gorenjcev: Borut Bergant iz Tržiča, Zvone Andrejčič iz Radovljice, Marjan Manfreda z Bohinjske Bele in Tomaž Jamnik, Andrej in Marko Stremfelj ter Nejc Zaplotnik iz Kranja. Danes vam predstavljamo gorenjske člane odprave Delegacija Planinskega društva in telesnokulturne skupnosti Kranj pri Edvardu Kardelju. Dve uri je trajal klepet, v njem pa se je utrnil spomin tudi na leto 1932, ko je moral Edvard Kardelj ilegalno prek meje prav prek Ledin, kjer stoji danes postojanka, in Savinjskega sedla. Planinski jubilant V prihajajočem letu bo Planinsko društvo Kranj s 3500 člani, devetimi odseki in 32 sekcijami po šolah, krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih staro 80 let — Med častnimi člani društva predsednik Tito, Edvard Kardelj in Sergej Kraigher Kranj — Ko so kranjski planinski zanesenjaki leta 1899 ustanavljali podružnico Slovenskega planinskega društva, ki bi se postavila v bran slovenskih gora in združila Ljubitelje gorskega sveta, niso slutili, kako bogate sadove bo rodilo njihovo delo. Podružnica se ie razrasla v društvo s 3600 člani, med katerimi je nad polovica mladih, z devetimi odseki in 32 •akcijami po šolah, krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih. Po članstvu in dejavnosti je sedaj kranjsko društvo v vrhu jugoslovanskega planinstva Zelja pionirjev kranjskega organiziranega planinstva zgraditi zavetišče na Bašelj-skem sedlu, kar je bila za tiste fiasc hrabra poteza, se c| ka, Poljakinja VVanda Kutkievvu / Letos j«' Avstrijcu P Habelerju in Južliot irolcu H Messuerpi uspel 1>rvi vzpon na vrh biei uporabe kisi-lovih aparatov. Pol leta za njima |e to uspelo še Nemcu Hansu Knglu in dvema šerpama Na Mount Everest danes vodijo štiri smeri normalni |>risiop preko «1 Sadla, S greben, J/, stena, ki |e |f enkrat najtež|i pristop m Ameriški smer, ki na Z rami prekorači '/. gre ban, Prav ta gretam pa so si naJtj fantje ./.brali ss svoj (ii| Torej prvenstveni vzpon po Z grebenu Ma »st rebo sveta«. ZVONE ANDREJČIČ, (28) je član PD Radovljica. Zaposlen je v Verigi iz Lesc kot skoblar, z alpinizmom pa se ukvarja že 12 let. V tem dolgem plezalnem stažu je opravil številne ponovitve najtežjih smeri doma in v tujini. Posebej se je izkazal v Centralnih Alpah. Leta 1974 je bil član V JAHO na Kangbačen (7902 m) in se tudi sam povzpel na vrh. 1976 je sodeloval v alpinistični odpravi na Trisul (7120 m), ki je uspela v Z steni tega sedemtisočaka. ANDREJ stremfelj (** * član PD Kranj, pleza aedlot* E je v tem času opravil preko Ml vzponov vseh težavnostnih srX™, Je študent iv. letnika vIt^ Ljubljani. Leta 1975 je bil v Kavki zu, plezal pa je tudi v Dolo^;^ Centralnih Alpah in SlovaŠkTkT trahV letu 1977 se je udefeg? £ ške odprave v Karakorum, kier povzpel na 8068 m visoki Hidde r I 1 BORUT BERGANT, - Kliin« dvajsetletni alpinist i/ Tržiča, zaposlen pn triiiki |BPT«, pleza 8 let Za seboj ima >e |.reko J.r»() vzponov I mesen je bil v vValkcrjevem stebru v Grandes Jorasses in številnih drugih ležkib domačih m tujih stenah. Sodeloval fa v alpinistični odpravi Kavka/ 75 Leta 1977 pa seje spopri lel s Skritim vrhom (8068 m) v Ka rakorumu kot član tržiške odprave MARKO STREMFELJ, štirim dvajset letni alpinist, je zaposlen pri kranjski Iskri kot konstrukter. Je član PI) Kranj in pleza Že 7. ieto Razen težkih ponovitev in 25 prvenstvenih vzponov je v njegovi zbirki več kot 300 vzponov še neka ekstremnih storitev v Dolomitih ifl Centralnih Alpah. 1975 je bil član alpinistične odprave v Kavkaz. Tovarna obutve Peko Tržič oglasa po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Poliuretan prosta dela in naloge LABORANTA - OPERATERJA Pogoji za sprejem: - kemijski tehnik /. enim letom delovnih izkušenj, - kemijski laborant s štirimi leti delovnih izkušenj. - poskusno delo tn mesece. Interesenti naj oddajo svoje prijave z dokazili o i/pol njevanju pogojev v kadrovskem oddelku tovarne obutve Peko Tržič v 15 dneh po objavi. MARJAN MANFKEDA (28) je Man PD Gorje Z alpinizmorii •• ukvarja 12 lel Po kvalitet. ... Mevilu ,preko 300) vzponom opravljeni!! v ,;.,„ caau sodi med na«e najboljše idpinisle Odlikuje se P« «\M,,I«W VSDonih v Cent.al...h Alpah BU je žen« petih alpinističnih odp»Vahta ima v te,......(ledu ogromne liku*. ■»«• i,,,, i9ftSbU< Kavka u. 1972 ml iv JAHO, 1974 tia V JAHOIJm doaaie vrh Kangbacena,U ' Ukvira vi JAHO oavojl vrh MaU |uu po j „tanl brei uporabe klslko. vega aparata Lani |>« se |e pov/pO ,e i.a Ne.upa.o v ,„/..o...nenšk.h Andih NEJC ZAPLOTNIK. (26), je član PD Kranj, učitelj telesne vzgoje na osnovni šoli Stane Žagar v Kranju. Alpinist je ie od 1969 leta dalje V tem času je opravil preko 250 vzbn nov doma in v tujini. 1972 je bil > Afriki (prvenstvena smer v Maven ,.,,„. 1973 se je poizkusil z ekstrema mi smel lili v Vosenntih (Kalifoi 1975 je bil uspešen v VI. JAHO 1973 pa mu J*' uspelo priti na Hktdea 1'eak v Kaiakorumu in je tako pni Jugoslovan, ki mu je uspelo priti SI dva osemtisočaka. Tudi ostali člani odprave ■ vrhunski alpinisti, zato v letu 13*9 lahko pričakujemo prve Jugoslovane »strehi sveta«. A 5 J Petek Kranjski jamarji 536 metrov globoko Brezno ' nagradilo hrabre 13. stran C LAS Kranj — Leska planina sredi Jelovice 1120 metrov visoko se je letos spremenila v shajališče jamarjev. Nemilo jih je brezno sredi te planine, edinstveno med jelovškimi brezni, večinoma globokimi med 20 in 30 metri, ki kot labirinti prepredajo apneničasto jelovško podzemlje. Čudežna in skrivnostna brezna so vča-ah vlivala ljudem strah v kosti, zato «e jih ni nihče drznil raziskati. Tančico skrivnosti so odgrnili jamarji. AVGUSTOVSKA OBLJUBA Brezno pri Leski planini je kljubovalo najdlje, zato je bilo slutiti, da bo jamarska zmaga nad njim zato še slajša. Med letošnjimi prvomajskimi prazniki so bili člani kranjskega dru-ftva za raziskavo jam prvič njegovi gostje. Globino dobrih 150 metrov so dosegli, vendar so ocenili, da je brezno globoko najmanj še enkrat toliko, kar je za okrog 400 metrov debelo apneničasto skorjo Jelovice Jedkost. Jamarske odprave, večinoma kranjske, so si sledile druga za drugo. Izjemno srečni so bili kranjski jamarji 20. avgusta, ko so se sputali in spuščali v brezno, pa mu ni hotelo biti konca. Začele so jim pohajati moči. Namerili so fantastičnih 361 metrov globine. Z zadnjimi atomi moči so se vzpenjali proti izhodu, se zaklinjali, da prej ne odnehajo, dokler ne stopijo ha brez-novo dno. Trdno so pribijali kline v stene in si pomagali s svedrovci, saj apneničasta skala pod zemljo nima razpok, ter napenjali fiksne vrvi. Ve deli so da jih bodo ob naslednjem »pustu v brezno potrebovali in si s tem skrajšali čas za spuščanje. Kalen za začetnika lestev za jamarja ni »eč koristna. Njegov pomočnik je vrv, ki pa lahko služi le plezalne tehnike veščemu jamarju. Takole so skicirali brezno pri Idki planini kranjski jamarji skih jamarjev Dare Preisinger. »Na praznični 29. november so na Zgoško ravan in naprej k jami odšli Brane Bušelič, Jože Toma-zin-Rožle, Matjaž Chvatal in Zdravko Teršek. Po že napelja nih vrveh so napredovali sorazmerno hitro. Okrog šest ur so potrebovali za spust do 360 metrov. V petek, 1. decembra, sva se jima pridružila še Dare Manfreda in jaz. Prebili smo se do globine 400 metrov. Odločili smo se, da bivakiramo kar v jami in ne trošimo moči za dvig na piano, kar je bila sicer navada jamarjev. Med skale smo napeli viseče mreže, se zleknili nanje, zavili v spalne vreče in odpočili vsaj noge in roke, saj je ob precejšnji vlagi in stalnem padanju nadležnih kapelj nemogoče trdno zaspati. Jamar tako globoko zgubi občutek za dan in noč ter gara pač tako dolgo, dokler ga ne izdajo moči.« Prvega decembra so imeli jamarji še toliko svežih moči, da so se odločili iti do konca. Jama se je pri 514 metrih razdelila v tri rove, vendar so jamarji, potoliko urahbivanja v jami bolj podobni rudarjem, kmalu ugo tovili, da se rovi ponovno združijo. Spuščali so se in spuščali, čeprav je bilo kdaj prostora komaj za suhega človeka, vlekli tračni meter, rokovali z naklonomerom in kompasom ter risali jamo, širino luknje in višino stropa. Sprotno je tako nastajal načrt. Brezno se je hipoma zaprlo. Ni bilo več poti naprej. Kranjski jamarji so bili na dnu brezna pri Leski planini, 536 metrov globoko v osrčju Jelovice! To je bila sreča hrabrih in preizkušenih jamarjev, od katerih pa se je marsikdo ob tej preizkušnji vprašal, če bo sploh zmogel ... Osvojeno je bilo tretje najglobje brezno v Sloveniji. Globlja sta le Po-loška jama nad Tolminom (715 metrov) in brezno pri Gamsovi glavici, ki je globoko 621 metrov! To je doslej tudi največji uspeh 90-članske kranjske jamarske druščine, v glavnem mlade, ki se mora kljub družbe-nokoristnim uspehom otepati s težavami, člani pa so prisiljeni vlagati svoj denar za društveno opremo.. . NAJTEŽJE JE BILO PRITI VEN Najtežji del podviga se je začel v soboto, 2. decembra. Treba je bilo ven iz brezna z vso opremo vred, blatno in prepojeno z vlago, zaradi česar je bila še enkrat težja. Tudi jamarji so bili premočeni, lotevala pa se jih je utrujenost. 13 transportnih vreč z osebno opremo, desonderji (napravami za spuščanje na principu trenja vrvi), prižemami, klini, svedrovci, svetilkami, baklami, kar-bidovkami in z drugimi deli opreme je bilo nad 500 metrov globoko, ob stenah pa okrog 700 metrov vrvi. »Stalno smo delali in dvigovali sebe ter opremo,« se spominja Keiitev nagradne križanke z dne 22. decembra: 1. spust, 6. suma, 10. Dors, 14. trlep, 15. kra-kovjak, 17. Rama, 18. pribor, 19. ete, 20. AD, 21. doli, 23. aras, 25. el, 26. nos, 28. Dent, 30. dnišče, 32. levnjak, 35. žamet, 36. Stane, 38. Aravali, 40. pipeta, 42. Arad, 43. rum, 46. RN, 47. znak, 49. tlak, 51. SA, 52. Aja, 54. iridij, 56. umor, 58. Velikovec, 60. vlada, 61. Niča, 63. pirat. Prejeli smo 81 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) prejme Eva Hlebec, Ljubljanska banka, 64000 Kranj, 2. nagrado (60 din) prejme Zlatko Bogataj, Valjavčeva 5, 64000 Kranj, 3. nagrado (50 din) prejme Ludvik Strauch, Vidmarjeva 23, 61000 Ljubljana. Nagrade bomo poslali po pošti. Kar devet jamarskih odprav, večinoma kranjskih, je letos poskušalo srečo v breznu pri Leski planini sredi Jelovice. Hrabrost in vztrajnost sta bih poplačani prve dni decembra, ko je šest kranjskih jamarjev stopilo na 536 metrov globoko breznovo dno kar je tretja doslej največja globina v Jugoslaviji - Rov iz druge dvorane še vedno skrivnost Dosežena globina 361 metrov je hiia sedma globina, dosežena doslej v jamah in breznih Jugoslavije, hkrati pa rekord kranjskega jamarskega društva! REKORDNIH 536 METROV »Sklep, da pridemo breznu Leski planini do živega, nan -- — rv dal miru,« starejših in pripoveduje najizkušeneiših pri nam ni eden naj-kranj- Dare Preisinger. »Ob vzpenjanju proti izhodu smo pozabili na presenečenje ob spuščanju v brezno, ko smo ugotavljali, kako prostorno je. Le oežno smo si ponovno ogledali dve veliki dvorani na globini 200 in 350 metrov. Prva je presenetljivo dolga od 150 do 200 metrov, široka od 30 do 40 metrov in visoka skoraj 60 metrov, druga pa je nekoliko manj- Jamorska odprava iz planini Kranja, ki seje spustila do dna brezna pri Leski ša, vendar se bohoti z izredno razgibanimi tvorbami in kristalno belimi ter rumenkastimi kapniki. Stene so sprane in gladke. S stropa kaplja, na robovih skal pa sta nadležna ilovica in blato. Takšni pojavi v jelovških jamah niso običajni.« Moštvo je z opremo napredovalo proti izhodu. Ko jim je mrzel piš zarezal do kosti, so vedeli, da do izhoda ni daleč. Tretjega decembra ob dveh zjutraj so bili na planem. Utrujeni in do kože premočeni jamarji so se znašli sredi snega in mraza, ki je dosegel 18 pod ničlo. Zavili so se v spalne vreče, potuhnili v šotor za štiri osebe in dremali. Komaj so čakali jutra. V šotoru jih je bilo šest, pa ga je bilo vseeno pol praznega! Spanje tesno drug ob drugem je bila najučinkovitejša obramba pred mrazom. Zora jih je dvignila. Z zadnjimi močmi so se z opremo vred privlekli do prvih vikendov po gazi, ki so jo med tem shodili radovedneži. Hodili so k breznu in vedno bolj zaskrbljeni spraševali, kdaj bodo končno ti ljudje le pokukali iz luknje. Oaj in kuhano vino, s katerim je jamarjem postregla gospodinja v enem od vikendov, sta bila v tem hladnem jutru dragocena, kot še nikdar. Pa vendar skrivnost brezna pri Leski planini še ni popolnoma raz-vozljana. Iz druge dvorane se ponuja še en rov. Mogoče je še globji od sedaj raziskanega dna brezna . . . J.Košnjek SKANDINAVSKA KRIŽANKA Uredništvo razpisuje za reševalce nagradne križanke deset na grad, in sicer: 1. nagrada 200 din 2. in 3. nagrada 100 din 4. do 10. nagrada 50 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite do 10. januarja 1979 naj naslov CP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako NAGRADNA KRIŽANKA. M 4*. Vhod v brezno pri Leski planini Trenutek oddiha med spustom. Jamarji ga najraje izkoristijo za prigrizek in posvet o nadaljnjem spuščanju. Sicer pa so v jami najslajši bonboni, čokolada, sladkor in rozine. NEUKA PREDSMM r Pierre de Coubertin: ^ Oh, šport, ti pomeniš mir! MOSKVA 80 Moskva, novembra — Okoli teste ure zjutraj so moskovske ulice skoraj prazne, le od časa do časa zla-goma pripelje kakšen taksi, ki mu gori zelena lučka, kar pomeni, da je prosi. Pešcev skoraj ni videti, se tovornjaki se do te ure niso zapodili na ceste; le komunalci toplo zaviti nadzorujejo, če cisterne s primernim curkom vode splakujejo z asfalta K remel jskega obrežja umazanijo preteklega dne. Skozi velika stekla gloma/.nega hotela Kossie, v katerem ob tej uri še spi za celo mesto gostov in turistov, na še vedno temnem jutranjem nebu žari v soju žarometov kremeljsko obzidje in zlate čebulice cerkva, Mesto se prebudi šele kasneje okoli sedme ure zjutraj, ko avtomobili že ugašajo parkirne luči, h katerimi si na nočni vožnji skromno svetijo: reke vozil se zlivajo proti industrijskim okrožjem, množice uradnikov okoli H. ali 9. ure stopijo v pisarne, da bi tam delali do •r>. ah H. ure popoldne. Okoli desete ure se odpre tudi večina muzejev, galerij, napolni jih vrvež turistov, ki ne glede na letni čas trumotna vrvi jo skozi staro častitljivo Tretjakov'sfco galerijo ali katerokoli od več kot sedemdesetih galerij in muzejev; kjer pa je trenutno na ogled kakšna slikarska razstava umetnikov /. zahoda, že zjutraj stoji potrpežljiva v debele rute in šale zavita množic a in upa. da bo še tisti dan prišla na vrsto za vstop v galerijo. Med njimi so povsem ndadi. ki v mrazu nekaj stopinj pod ničlo ližejo sladoled, pa tudi starejši ljudje i/, kdo ve katere sovjetske republike, ki jih je turistični vodič po programu pripeljal prav sem na pločnik pred vrata kulturnega hrama. Brez mrmranja stoje na mrazu, da potem srečni in spoštljivo tihi stopijo v ogrevane prostore, kjer vam najprej velijo V r*ra rele robo. Tako je dan za dnem. vse leto: Moskva ima vsak dan v letu okoli milijon turistov, ud tega je tujih okoli 20.000 Prav zato je tudi prava umetnost najti prosto sobo v hotelu predvsem bliže centru. No. teh štirideset moskovskih hotelov bo par premalo tista dva »vruca« tedna leta 1980, da bi lahko sprejeli turiste tako domače kot tudi / vseh petih celin Moskva, to je olimpiada Na začinil dan letošnjega leta bo clo začetka olimpijskih iger moderne dobe- fcj ">i>b dni, kajti dežela, ki bo kot prva socialistična dežela gostila športnike vsega sveta, odšteva dneve po koledarjih prirejenih prav /;i čas pred olimpiado Začetek, ko na i /agon olimpijski ogenj, je določen /a 19. julij 1980, plamen pa bo ugasnil i avgusta, potem ko bo športnikom podeljenih 191 kompletov olimpijskih medalj. Da pride v deželo olmipi|skih iger. potnika opozori /c na enem od moskovskih letališč ogromen pano na letališki stavbi Aerollota: rdeče beli uradni /na k olimpijskih i K«' •'. zraven pa nekaj deset metrov visoka maskota medveda Miška. K javi medvedek z navihanimi očmi. p repa san h trakom, ns katerem je zaponka petih olimpijskih krogov, ie delo Viktorja ("'ijikova. karikaturista, ki la dvajsel let rise za satirično revijo Krokodil, vendar pa se ima skoraj bolj kot /.a karikaturista ludi /a sli kal JS ki |c opremil s svo|iuii risbami že in« koliko kniig /a (»t roke. S psev donimom Kukrinsiki so knjige z njegovimi risbami za otroke obšle že Tudi slučajen obiskovalec v teh dneh v Moskvi ne more spregledati priprav in zaljšanja mesta in vse dežele na »vroča dva tedna« v poletju 1980 — Jugoslovan je morda še pozornejši, saj bomo 1984 pozimi že druga socialistična dežela, kije kdaj priredila športno tekmovanje na taki ravni vrsto razstav otroške knjige od Bologne do Bratislave in Londona Tako se maskoti prihodnjih olimpijskih iger prav nič ne pozna, da bi io risala nervozna roka rutinskega karikaturista, pač pa mu je prav zaradi ustvarjanja za otroke uspelo v medvedku ponazoriti vso domač nost in prijaznost, ki se gostitelju tudi pritiče. Prav tak pa se hoče od stare Helade sem pokazati prav vsak gostitelj olimpijskih iger in organizacijski komite Olimpiade 80 ni v tem nobena izjema. Z vsakim dnem, ki so bliže 19 juliju 1980 se lušči iz kompleksnega programa, ki si ga je dežela zastavila po dodelitvi te časti, zamisel prireditve z vsemi objekti. Slika je sicer še groba, ponekod so načrti še na papirju, drugje so stavbe že skoraj narod. Olimpijski potniki bodo leta 1980 pristajali na obnovljenih moskovskih letališčih: novo letališče Seremetejevo i bo sposobno sprejeti kar 2100 potnikov na uro ali 60.000 potnikov na dan ali l"> milijonov na Dežela športa Vsekakor so večji olimpijski objekti vključeni v splošni pian razvoja Moskve. Zamišljeni so tako in v takšnem obsegu, da jih po olimpijskih igrah pač ne bo prerasla trava, pač pa bodo dovolj veliki za naraščajoče potrebe športa. Kajti Sovjetska zveza je dežela športa, je dežela, ki se lahko pohvali s 50 milijoni športnikov in športnic. Temu primeren bo tudi novi športni stadion največji v Kvropi. ki bo lahko sprejel 45.000 gledalcev, stadion za konjske športe za 12.(KM) gledalcev, kolesarski stadion, olimpijski plavalni bazen s sedeži za 10.000 gledalcev in seveda Olimpijska vas; ta bo po končanih igrah nudila stanovanje za 14.~>00 Moskovčanov. Ob novih športnih objektih pa seveda obnavljajo in modernizirajo tudi že sedanje stadione kot so Leninov stadion, stadion Dinama. Pionirski stadion, da ni edini športni, se tiska v nakladi skoraj 4 milijone. Prav zaradi tega dnevnik prinaša tudi dobiček, kar okoli H milijonov ruhljev.« No. »Sovjetski šport« je v primerjavi s ponedeljkovim Delo Šport sila skromen, pa si ob tem. da dežela polna športnih dogodkov, tik pred olimpijskimi igrami, tik pred svetovnim hokejskim prvenstvom drugo leto pač lahko privošči Se kaj več kot pičle štiri strani časopisa, Čeprav se urednik Kiseljen strinja s takšnim razmišljanjem, pa ob komu doda edini pomislek: »Prav radi bi izhajali na več straneh, toda šliriinili jonska MOSKVA — Meti številnimi športnimi objekti, ki bodo i rasli do olimpijskih iger, je še po srbej a t rak t n no športnit drorana. ki j<> pokriva 2H značilnih »rezin«. leto; drugo moskovsko letališče Vnukovi) bo po obnovi lahko v olim piiskem letu Sprejel« namesto se danjih t milijone potnikov na letu kar trikrat Več, Vsa množica turistov, ki se bo tako v olimpi iskein letu kot tudi kasneje »tekala v Moskvo, bo po načrtih za povečanje hotelskih zii i ogl 11 v osi i imela k|e hi vati. Za primerjavo vzemimo največ« p moskovski bolel Uossia s skoraj 8001) gosti, v letu 1980 bo imela Moskva vsaj za |>el takšnih hotelov novih zmogljivost i. Največji hotelski kompleks Izmailovo bo lahko sprejel lo.ooo gostov, v*#k hotel v tem kompleksu pa okoli 2000 z novimi boleh naj bi mesto dobilo prostora za novih .'10.000 gostOV, wm T \ I t INN - Eštonih se te i.-polnila te(jo. dfi bo organizator i>!inipijskv rfitatc: v Piriti rudah č od mesu, /e r- eluvmm .*<• gOtbi >>t;atm olini- rfi 7\ se ob takem vprašanju le IIMI ineluie; »Pri nas gre res vse lako| v milijone Lepe. nas časopis, ki pa naklada zahteva na dan slo (on papirja; to pa so količine, ki jim s sedanju proizvodnjo papirja nismo povsem kos Med olimpfhddmi igra mi bomo seveda iineh dosl 1 več strani, do tedaj pa bodo tedensko izba jale š,- naprej športne priloge koi so Hokej m pa .»>!' - šahovska pnlo ga.* Ze doslei |e imel v Sovjetski zve/i športni dokumentarni lilm |>osebno mesto ,\e h /alo. kel |e pioduk« pa teh filmov selo velika, okoh sto ns lelo ph poanamejo, pai pa doku tmnlai ncimi 111 športnemu lilinu M posebej dajeiu - v nasprotju 1 drugimi deželami, med katerimi |c tudi nas.1 na zalosl - izjemno mesto »Glejte, vstopnica za doku inentarni lilm vel|a kai petkrat manj koi za igranega«, pravi Ana Zlodcreva. pnei.dna seknlarka M športni lilm pri komiteju za lizično k 1111..... s(.v|etskega ministrstva »Na la način n ie. piav vsakomur omogočeno, da vidi le hline. <'«• N| lune u.......e Tudi t elev iz 1 |sk 1 program vključuje kai primerim ve- liko število sportllih dimov 111 tU predvsem v «asu. ko največ ljudi sedi pred ekrani Najbolj zanimivi filmi imajo premlelo kai na lelevizpi. na primei z gadnjim filmom n sloviti disalki Kodnim |e bttu tak« Ne mini pa premiera v kinu. da s«- ne hi lillčinstVU tudi predstavili športniki. u katerih fUni tovori Prav taku junaki športnih hlmov ne inaii|ka|o na leslivahh snoilinli m dokunicii i a 1 n 1 h liltnov Io ie tudi priložnost /a razgovore t režiserji, ustvarjalci teh filmov, je priloznosl za porajanje novih idej /a nove filme Pri nna -porini filmi n' reklamirajo prmz vodov te ali one lovaine spoitnib 11' k v i /11 o v izklpi. 110 pi ikazui« 10 špoi I 111 -poi 1 lllke Kilm ki- .-kip. ki Inalo •••» • eluloNl lil ll..K /.ibele ,lr spoltlie OUIC polel la 1980, ho te določene M»m armado snemalcev in režiserjev vodi glavni režiser I. Ozerov. Zdaj že vedo. da bodo o olimpijskih igrah posneli celovečerni film, razen tega pa se 21 kratkih o vseh športnih panogah posebej ter še štiri filme, ki so jih naročile štiri dežele udeleženke. Ze zdaj pa so posneli nekaj filmov o samih pripravah športnikov na olimpijske igre ter s tem seveda vzbujajo zanimanje in »dvigajo temperaturen, pri domačem občinstvu. Med temi filmi, od katerih je nekaj povsem standardnih recimo o zgodovini olimpijskih iger. je tudi nekai izrednih, ki pa so tako, kot je to vedno z dobrimi ali vsaj po nečem izjemnimi stvaritvami, dvignili nemalo polemike. Oh dokumentarnem filmu o mladi telovadki Marii Fila-tovi. ljubitelji gimnastike so si jo prav gotovo ogledali na posnetkih s tekmovanja v Strashourgu. so si kritiki v laseh ali kaže prikazovati napor mladega dekleta ob preskoku Kamera je namreč ujela v počasnem posnetku od napora spačen obraz Pilatov e, ki se v teku približuje »kozi«; otroški obrazek realistično kaže. da je napor in ta je včasih tudi /r v nujah dovoljene obremenitve sestavni del športa. V koliki meri pa naj se tega zaveda tudi gledalec pa a seveda zdaj vprašanje, ki vznemirja ustvarjalce. g Regata v Estoniji Tallinn bo poleg Moskve čez pob drugo leto drugo olimpijsko mesto, saj bo tudi tu dan kasneje kot v Moskvi zagorel olimpijski ogenj za okoli 600 jadralcev iz 50 dežel, ki se bodo v več razredih pomerili z morjem in vetrom v tallinnskem zalivu Baltiškega morja. V Press centru v Tallinn u so pač vajeni nenehno dajati pojasnila radovednim novinarjem, ki jih je samo letos nekaj sto že prestopilo prag Press centra, prav tako pa so si v Piriti ogledali nastajanje regat-nega centra in olimpijske vasi. Res bo olimpijska regata privabila le okoli .100 novinarjev, kar je desetkrat manj. kol jih bo v Moskvi, in le 10.000 turistov, toda estonski orga-nizacijski komite za olimpijske igre kakor tudi prebivalci Tallinna so igre vzeli kot dogodek desetletja. Ne le. da hite z gradnjo olimpijske vasi, regatnega centra, med izvajalci del so tudi jugoslovanska podjetja, pač pa Tallinnci tudi sami s prostovoljnim delom pomagajo, da bo vse ob 1 au nared. Obnovljeno bo letališče Tallinn. v središču mesta raste velika večnamenska dvorana, ki jo bodo seveda krstili s podeljevanjem olimpijskih medalj jadralcem; grade tudi nov televizijski stolp in novi radio, grade nov hotel itd. Na regatni center v Piriti, dobrih ,r> kilometrov od centra mesta, so v novembru letos delavci že dokončali groba dela in na streho privijali zeleno valovile plošče. »Vse bo goto vo že v drugem četrtletju prihodnjega leta«, je povedal Aado Slutšk, direktor Press centra, »ko se začne tskiada, pravzaprav velika generalka pred olimpijskimi igrami«. Tallinn si ie le leta 1970 vroče želel prirediti olimpijsko regato, no, po desetih letih ho lahko pokazal, kaj zmore Glede na to. da ima veliko tradicijo v prirejanju pomembnih mednarodnih regat, skorajda ne gre dvomiti, da se bodo Estonci kot olimpijski gostitelji tudi izkazali. Za potek regate pa l>o poskrbela tudi njihova olimpijska maskota - tjulenček, Morda Jugoslovane ta posebej m„l obiskovalci Moskve v teh mese-in .„,.,1 olimpijskimi igrami zanima „rm vse. kar |e v zvezi s tem do-' IU„,„ *ačne se kajpak prj značkah in spominkih, konča pa ,„„„1« z razmišljanjem, kaj nas vse ,.: , ko * ,,,dl P" nas ■ ih olimpijskem - resda le 1 mi l.riii nebu znameniti krogi. L. M; Konjeniški šport v Komendi 15. stran O L, A Konj je v razvoju človeške civilizacije odigral neprecenljivo vlogo. Lahko bi kar naštevali, kaj vse je pomenil človeku, kako se je prilagajal njegovim vedno novim zahtevam in kako je s svojo skladno podobo navdihoval umetnike od antike naprej. Tudi naše kmetije včasih niso mogle brez njega. Par iskrinih vran-cev v hlevu je bil ponos gospodarja. Danes konja izpodriva mehanizacija in vse redkeje ga srečamo pri delu na polju. Ponekod je postal že prava vaška zanimivost. Toda samo pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi nenadoma zmanjkalo pogonskega goriva. Delo na kmetiji bi v trenutku zastalo. Zato vsekakor ni neumesten predlog, da bi vsak kmet imel v hlevu poleg številnih glav živine tudi konja. To za preusmerjene živinorejske kmetije ne bi pomenilo velikih dodatnih stroškov. KOMENČANI IMAJO RADI KONJE Pomnijo kar 200-letno zgodovino konjereje. Širom po Gorenjski so bili znani kot odlični reici konj in njihovi sejmi so bili vselej zelo obiskani. Tradicijo ima tudi konjeniški šport. Prvi zapiski o konjenikih so že iz Čaaa Petra Pavla Glavarja iz druge polovice 18. stoletja. Toda tudi v Komendi je danes konj vse manj in kmetije preplavlja --1-------T ---1-----J„ I,^„ i na športa pa vpliva tudi izjemno ugodna geografska lega Komende, saj ni daleč do drugih konjeniških centrov v Sloveniji — Bleda, Ljubljane, Maribora in seveda odlični tereni za jahanje. HIPODROM IN HLEVI ZA KONJE V zadnjih dveh letih so člani konjeniškega kluba iz Komende naredili veliko novega. Največji pridobitvi sta hipodrom in hlevi za konje. Od Emone so odkupili zemljišča in hleve. Ker je bila zemlja močvirnata, so nanjo navozili 8.000 kubičnih metrov gramoza, kar jih je stalo 220.000 dinarjev. Tako so uredili konjeniško dirkališče s kasaško stezo. Člani so pri tem vložili preko tisoč ur prostovoljnega dela. V nekdanjih Emoninih hlevih so uredili stojišča za konje. Danes imajo v hlevu že 18 konj. Pri vseh teh delih, ki so zahtevala ogromno sredstev, sta jim z 200.000 dinarji pomagali krajevna skupnost Komenda in kamniška te-lesnokulturna skupnost. uredili prostore za jahanje, ki ustrezajo vsem mednarodnim predpisom, in zgradili tudi prepreke za preskakovanje ovir je bila to vzpodbuda, da so povabili v Komendo trenerja državne reprezentance Rajka Djoki-ča iz Novega Sada, ki je s sabo pripeljal sedem jahalnih konj z vso potrebno opremo. Šest konj pa je dal na razpolago domači konjeniški klub. Trener Djokič* je pripravil obsežen program treninga, ki je vseboval poleg učenja samostojnega jahanja tudi tečaj o čiščenju, prehrani in boleznih konj. Jahalna šola je potekala od 1. oktobra do konca meseca novembra. Obiskovalo jo je 57 tečajnikov v starosti od deset do šestdeset let. Zanimanje je bilo zelo veliko in odkloniti so morali kar trideset prošenj. Zato bodo z jahalno šolo nadaljevali v prihodnjem letu. mehanizacija. Ljubezen do konj pa je Komenčanom ostala. Vse bolj se r razvija konjeniški šport, zlasti v zadnjih dveh letih so bili storjeni odločilni koraki. Konjeniški klub je letos praznoval 30-letnico obstoja in šteje kar 263 članov, ki so večinoma iz Komende, nekaj pa jih je tudi iz Kamnika, Ljubljane, Kranja in Skorje Loke. Na razvoj konjeniškega Darila za športnike Bled — Slovesno proglasitev najboljše gorenjske športnice, Športnika in moštva za leto 1978 1*bila v festivalni dvorani. Darila 23 najboljšo gorenjsko športnico * dale Vezenine Bled, za športnika Boruta Petriča Elan in za moštvo Jesenic Murka Lesce. Za ostalo gorenjske športnike Pa so darila prispevale še delovne organizacije: Iskra — O toče. Iskra — Lipnica, Sukno — Za-Puže, Veriga - Lesce, V KO -Kropa, Almira — Radovljica. Specerija — Bled, Žito — Triglav Lesce, Žito — Gorenjka Lesce, Golf hotel Bled, Hotel Grajski dvor — Radovljica, Hotel Grad ~ Podvin, Alpetour — Žičnice Vogel, K njigoveznica — Radovljica, ličnica - K obla, OSZS -Radovljica, TKS — Radovljica, Ljubljanska banka Radovljica, HTB - Bled. Organizatorja prireditve TKS Radovljica in ĆP Glas iz Kranja se vsem delovnim organizacijam za darila iskreno zahvaljujejo. Srečno v letu 1979. -h VRSTA USPEHOV NA TEKMOVANJIH V letošnjem letu so domači konji dosegli vrsto lepih uspehov na tekmah. Na jugoslovanskem derbiju v Ljutomeru se je Zdeno Ciberšek s konjem Tadijem uvrstil na tretje mesto. Na vseh dirkališčih v Sloveniji pa so člani komenškega konjeniškega kluba letos dosegli kar enajst prvih mest. Koliko to pomeni? Letos je bilo v Sloveniji enajst konjeniških tekmovanj, razvrščenih seveda v več razredov. Tudi sami so pripravili več tekmovanj, na katerih so nastopali najboljši konji iz vse Slovenije pa tudi iz Zagreba in Novega Sada. Posebno zanimiva je bila kasaška tekma za f>okal Komende, ki je bila 8. oktobra etos. Proga je bila dolga 3.500 metrov. Kasači se namreč običajno pomerijo na 1.600 do 2.000 metrov. Zato se je pokazala predvsem vzdržljivost konj. Druga zanimivost je bil konjeniški kros, ki so ga pripravili ob dnevu republike. 16 kilometrov dolga proga je potekala po zasneženih komenških gozdovih. Ovire so bile torej naravne in konj si ni smel- privoščiti napake. Takšno tekmovanje je za jahača zelo zahtevno, zato ni čudno, da se ga niso udeležili vsi konjeniški klubi iz Slovenije. Zmagala je domača ekipa, drugi pa so bili člani konjeniškega kluba Graničar iz Novega Sada. Prireditev je bila torej izredno doživetje za tekmovalce, ne le za gledalce, ki že praviloma množično spremljajo konjeniške prireditve v Komendi. JAHALNA ŠOLA Letos so prišli na svoj račun tudi ljubitelji jahalnega športa. Ko so Novoletni skok v vodo Žiri — Najpo^umnvjši Zirovei ■B bodo 1. januarja ob 11.40 Pognali z Zirovskega mostu v Soro in zaplavali v mrzli vodi. Novoletne kopalci' bo vzpodbujani domača godba. 1'nifditvv je prva te vrste in je ne bo /motil »neg, dež ali hud mraz. A. Kop;« PRVO DRŽAVNO PRVENSTVO V MILITARIJU Največja prireditev, ki jo načrtujejo za prihodnje leto, bo prvo državno prvenstvo v militariju, ki bo potekalo od 5. do 7. oktobra. Organizacijo prvenstva imajo že potrjeno. 30 kilometrov dolga proga z naravnimi ovirami bo potekala po komenških gozdovih. Nekaj izkušenj so si nabrali že z letošnjo organizacijo konjeniškega krosa, zato bodo fotovo kos zahtevnim pripravam, led drugim bo treba zagotoviti tudi pokrit prostor za najmanj 50 konj. Prireditev je vključena v program praznovanja 750-letnice Kamnika. Ob kamniškem občinskem prazniku bodo 29. julija pripravili tekmo za pokal Kamnika. Nastopili bodo najboljši konji iz vse Slovenije ter iz Zagreba, Novega Sada in Zobnatice. Na predvečer praznika pa bodo večerne tekme. Ob tem bo v Komendi tudi razstava konj in živine z območja Gorenjske. Za pokal Komende pa bodo kasaške in preponske dirke 9. septembra. Kasači se bodo spet pomerili na 3.500 metrov. SNUJEJO NOVE AKCIJE Zagnani člani komenškega konjeniškega kluba se že dogovarjajo o novih akcijah. V prihodnjem letu bodo kasaško stezo podaljšali za sedem metrov, tako da bo dolga točno 700 metrov, ter jo razširili na 15 metrov. Ob kasaški stezi bodo uredili stezo za jahalne konje, ki bo uporabna tudi za ogrevanje konj pred dirkami, sodniki pa bodo s te notranje steze lažje spremljali tekme. S tem bo dosežen tudi večji red na hipodromu. Za gledalce so zelo primerne večerne tekme. Zato bodo na dirkališču namestili razsvetljavo, ki bo predvidoma zasvetila na predvečer občinskega praznika. F»Zi mS*°^<¥ra6.1'' *«> PH travni oviri ne sme narediti napake Jahač Miha Tabermk, prizadevni član komenškega konjeniškeVa kluba, »e zelo zahtevnega konjeniškega krosa ni ustrašil "onjen"***<* Računajo, da jih bodo vsa ta dela stala 400.000 dinarjev. Nadaljnje razširitve hipodroma pa sami ne bodo zmogli. Ce bodo hoteli stezo podaljšati na 800 metrov, bo treba regulirati Pšato. Tudi hlevi so postali pretesni. Najmanj deset konj še potrebuje streho. NUJNA JE ŠIRŠA DRUŽBENA PODPORA Za konje skrbijo člani konjeniškega kluba sami. Vzdrževanje konj pa je drago. Kakor vse omenjene investicije, zahtevajo tudi predvidene akcije veliko sredstev. Intenzivno delo in številni uspehi v zadnjih dveh letih pa so zastavili tudi vpra- šanje profesionalnega vodstva kluba. Slovenski konjeniški klubi, ki imajo za sabo daljši staž, imajo vsi takšno vodstvo. Velika aktivnost komenškega konjeniškega kluba je doslej slonela predvsem na ramenih njegovih za-gnancev. Sredstva zbirajo z organizacijo tombol. Tudi v prihodnjem letu nameravajo takšno prireditev organizirati v mesecu maju. Konjeniški šport ni le šport, rekreacija in turizem, ta dejavnost je zelo pomembna za ljudsko obrambo, Eravi Franc Svetelj, predsednik amniške občinske skupščine. Zato bo morala najti v Kamniku pomembno mesto v koncepciji splošnega ljudskega odpora. ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka DO YU BANDAG Škofja Loka objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela oziroma naloge 3 GUMARJEV — monterjev avtoplaščev Pogoji: NK delavec, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, v dveh izmenah. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Škof ji Loki, Titov trg 4 b v 15 dneh po objavi. O izidu bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka. - mm m* m m o«^,^yv«//i - ueiovni kolektiv Iskre, industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, je v soboto oo-vabil na prijetno srečanje vse nekdanje sodelavce-upokojence. Sre-^^m&Z^JT UdeleŽenCem ostalo v prijetnem spo- Za Godcev i& Jakopičev memorial Na startu vsi BOHINJSKA BISTRICA -Jutri bo živahno v tekaški •mučim. Na znani FIS progi v bohinjski Bistrici bo ob 9.30 te-**iko tekmovanje za dvaindvajseti Godcev memorial. Na startu * bodo zbrali vsi, od članov do pionirjev. Po tekmovanju pa °o tudi rekreacijski tek. NOČNI TEK V GORJAH GORJE - Po tekih za Godcev memorial se bodo vsi nasi naj-\>°liii tekači nato preselili v Gorje. Tu bo nočni tek ob baklah v •Pomin na preminulega tekača iz Gori} Pavla Jakopiča. Start na dva kUpmetra dolgi krožni progi boobl&.uri. -dh Odbor za MDR Centralne osnovne dole PADLIH PRVOBORCEV ŽIRI razpisuje prosta dela in naloge: UČITELJA LIKOVNEGA IN TEHNIČNEGA POUKA za nedoločen čas UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN TELESNE VZGOJE za nedoločen čas UČITELJA GLASBENEGA POUKA s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: PRU ali P Kandidati naj vložijo prošnje v 15 dneh po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in podatki o izobrazbi na naslov: Centralna osnovna dola Padlih prvobor-cev Žiri, 64226 Žiri. Stanovanj ni. Pričetek dela 5. 2. 1979. JUBILEJ STRELCEV - Občinska strelska zveza Kranj z več tisoč člani je v nedeljo proslavila 20. obletnico uspešnega delovanja. Strelska organizacija se uvršča med najmnožičnejše v kranjski občini ponaša pa se tudi z izrednimi tekmovalnimi uspehi, saj se številni kranjski strelci uvrščajo v slovenski in jugoslovanski vrh. Slavnostni govornik ob jubileju je bil predsednik strelske zveze Lojze Lakner (jk) — Foto: J. Zaplotnik , , , Komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli Simon Jenko Kranj razpisuje naslednja prosta dela in naloge UČITELJA MATEMATIKE - FIZIKE za nedoločen čas Pogoj: P ali PU UČITELJA v oddelku podaljšanega bivanja za določen čas do 5. 8.1979 Pogoj: učitelj razrednega pouka. Za objavljena dela in naloge velja poskusno delo 2 meseca. Nastop dela po dogovoru. Pismene prijave z ustrezno dokumentacijo naj kandidati pošljejo po objavi na naslov: Osnovna šola Simon Jenko Kranj, komisija za delovna razmerja. Razpis velja do zasedbe del. GLASli stran Petek, 29. decembra Peto svetovno prvenstvo v smučarskih poletih Planica '79 POGUMNI SKAKALCI-ORLI SPET POD PONCAMI r Planica — Dolina peterih skakalnic pod Poncami, pojem smučarskega skakalnega športa v svetu, bo od 15. do 18. marca 1979. leta spet gostila najpogumnejše smučarske skakalce na svetu. Na velikanki, 165 metrov, bratov Lada in Janeza Goriška bo v tem času peto svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. To je že druga tovrstna prireditev na tej velikanki, odkar sojo leta 1969 prvič preizkusili najpogumnejši smučarski skakalni orli. Tako bo dostojno obeležen desetletni jubilej te edinstvene velikanke na svetu. Leta 1972 je bilo tu prvo svetovno prvenstvo v poletih, marčevsko pa bo peto. Pokroviteljstvo, tako kot na prvem, je tudi na petem prevzel predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednik Komunistične partije Jugoslavije ter vrhovni poveljnik Jugoslovanske armade Josip Broz-Tito Planica — Zibelka svetovnega smučarskega skakalnega športa, dolina peterih skakalnic poit Poncami, Rateče — Planica je prišla iz anonimnosti po letu 1934. Takrat je bila namreč tu zgrajena 120-metr-ska skakalnica. Dolgoletna želja pionirja in načrtovalca i>elikank inženirja Stanka Bloudka se je tako uresničila. Prav leta 1934 je Jugoslovan France Palme na otvoritveni tekmi in prvenstvu Jugoslavije di>-skočil pri šestdesetih metrih. Tega leta je bilo na tej Bloudkovi skakalnici, od 23. do 26. marca, tudi prvo mednarodno tekmovanje. Na tem je Norvežan Birger Rund poletel 92 metrov. To pa je bil hkrati tudi svetovni skakalni rekord. In prav s tem svetovnim rekordom je prišla Planica v svet. Nihče ni mogel prav verjeti, da so prav pod Poncami skočili tako daleč. In od leta 1934 pla-niška velikanka ni mirovala. Meja svetovnega rekorda se je pomikala navzgor. Leta 1935 so v Planici kar štirikrat postavili svetovne rekorde. Norvežan Reidar Anderson je pristal pri 93, Stanislav Marusarz iz Poljske pri 95 ter Norvežan Reidar Andersen pri 98 in 99 metrih. Tega leta je Planica izgubila svetovni rekord, saj ie v Pontedilegnu Avstn jec Franz KainersDorfer to plani-ško znamko popravil le za pol me tra Pisalo se je leto 1936. Takrat je na mednarodnem tekmovanju v Planici, od 10. do 15. marca Avstrijec Sepp Bradi kot prvi človek na svetu preskočil sto metrski) znamko. Pole tel je 101 meter. Od leta 193H pa rsc do leta 194H je Planica imela primat nad svetovnimi rekordi. Leta 193H je Sepp Bradi mejo svetovnega rekor da pomaknil na 107 metrov, leta 1948 pa je Švicar Fritz Tsekonen do-skočil pri daljavi 120 metrih. Primat nad svetovnimi skaklnimi rekordi je Planica izgubila v letu 1950. Takrat so namreč v Oberstdorfu zgradili še večjo velikanki*. Tu je tega leta Avstrijec Villi Gautschnigg doskočil pri 124. metrih. In rekord se je v Obersdorfu pomikal naprej. Leta 1961 smo tuai Jugoslovani po zas/u gi Jožeta Slikarja dobili svetovnega rekorderja. Jože je na mednarodnih poletih v Obersdorfu poletel 141 metrov daleč. Meja svetovnih rekordov pa se je stalno pomikala navzgor. Za Plani co in Oberstdorfom sta zrasli še ve likanki v Kulmu in Vikersundu. In sedaj so si rekord v daljavah izme nično podajali Kulm — Oberstdorf — Vikersund. Z zgraditvijo planiške velikanke — 165 metrov — pa se je nato svetovni rekord spet preseld v Planico. Leta 1969 sta Jiri Raška iz CSSR in Bjdrn VVirkola iz Norveške poletela 156 metrov. Nova planiška skakalnica, velikanka med velikankami, je razvoj svetovnega rekorda pomikala vedno navzgor. Leta 1969 na otvoritvi skakalci niso mirovali. Iz dneva v dan. od poleta do poleta se je dolžina stopnjevala. VVirkola je dosegel 160 m Raška 164 metrov. Ta dva pa je nato s 165 metri presegel Manfred Wol/ iz NDR. Ta rekord /c Wolf držal vse do leta 1973. Wolfov reprezentančni kolega Heinz Wosi-piwo je v Oberdorfu poletel do 169. metrov. To dolžino na je leta 1974 v Planici dosegel tudi Švicar \Valter Stemer. VVosipiivo in Steiner pa sta bila le dve leti rekorder/a. (ieir Ove Berg je leta 1976 v Obersdorfu doskočil pri 173 metrih, Avstrijec Toni Innauer pa na istem tekmovanju 174 metrov. Isto dolžino je na tej tekmi dosegel tudi Falko VVeisspflttg iz NDR. Toda mladi Avstrijec je bil to leto v Obersdorfu izredni) razpoložen. Ni se mogel sprijazniti, da je sorekorder. Z dolžino 176 metrov je prekosil vse in to je do danes naj daljša priznana dolžina, svetovni rekord v poletih. Najdlje pa je lam poletel 'I'ugoslovan Bogdan Norčič. vendar se je pri 1X1 metrih rahlo do taknil snega z roko. VASICA, KI JE ZNANA PO SVETU Rateče — Planica je majhna vasica in zadnja najvišje ležeča vas v savski dolini z nadmorsko višun« 870- 1 KM) metrov. V tej tipični gorenjski vasi je nekaj nad 000 prebivalcev. Prav zalo je tudi malo prenočniških kapacitet za turiste. Le kakih 200 jih je pri zasebnikih. Turistično društvo Rateče je tudi receptor za zasebne turistične sobe. Znane pa so domačo gostilne »Pri žerjavu«. »1'ri Šurcu« in gostilni »Moj mir«. Ta kraj je znan predvsem pn /.iin-skem turizmu v dolini Planira Tu jo tudi |M't skakalnic od katerih sta najbolj znani stara Bloudkova mojstrovina in njena soseda — nova ve likanka bratov (Jorišek. Ne daleč od Petero skakalnic pod Poncami bo od 15. do 1H. marca gostilo najboljše letalce na svetu, ki se bodo potegovali za najboljšega na petem svetov nem prvenstvu v smučarskih poletih. teh skakalnic je dom, bivši hotel Ilirija, ki pa ga je že načel zob časa. Vendar ga obnavljajo, tako, da bo prve goste sprejel že pred petim svetovnim prvenstvom marca v Planici. Več prenočitvenih zmogljivosti ima šest kilometrov oddaljena Kranjska gora, ki je ziinsko-športni center Slovenije. Kranjska gora — znana po organizaciji mednarodnih KIS prireditev v alpskih disciplinah za Pokal Vi-tranc in moški svetovni pokal — ima 1.100 prebivalcev in okoli 2000 preno či t v enih kapacitet. Kraj ima lepo lego v nadmorski višini 810 metrov ob sotočju Save Dolinke in Pišnice. Leži ob mednarodni cesti Kranjska fjora —Trbiž in Kranjska gora— Be-jak z odcepom v vasici Podkoren To naselje sovpada še v zimsko-športni center Kranjske gore, saj je oddaljen komaj 2,5 km od nje in enako tudi od Planice. Podkoren s hotelom Vitranc — 30 postelj — in še dodatnimi 90 privatnimi posteljami dopolnjuje prenočitvene kapacitete Kranjske gore. Cesta, ki vodi iz Kranjske gore skozi Podkoren in preko prelaza Koren — 1073 m — je skozi Beljak najkrajša pot do Miinchna. Prevoz preko prelaza Koren je možen vso zimo in nudi najkrajšo zvezo s tem mestom. Skozi predor Tauerntunnel je do Miinchna le .140 km. skozi cestni Felbertauerntunnel pa je iz Kranjske gore samo 366 km. V Zgornjem Pmlkorenu ima na stari stilni gorenjski hiši spominsko ploščo angleški naravoslovec Sir Humphrev Darv - 1778- 182*) ki se ie navduševal nad lepotami /.goril jesavske doline. Kranjska gora kot Planica imata ugodne prometne zveze s številnimi avtobusi z Jesenic (obmejna železniška postaja), iz Ljubljane. Zagreba. Kopra in bližnjega Trbiža. Na jeseniški železniški postaji se ustav Ijajo vsi mednarodni vlaki iz Avstri-le. ZRN, Švice in Francije. Imajo zveze v Beljaku z mednarodnimi vlaki iz Avstrije v Italijo in nazaj. Le et |c organizacij skemu odboru mora (no m linam no vedno stalo ob strani In bodo m KAJ se vsi zavedajo, da peto svetovno prvenstvo m samo skrb 01 gani/.n 11 skega odbora, temveč vse gorenjske regije in celotne Slovenije Planiške prireditve so m vedno bodo praznik Slov eiKr\ Zanimanje /a Io svetovno prveii sivo je veliko. Čeprav |e rok niOŠtVe nih prijav II 12 in poimenski .V februar 1979. so se /e pri|avila piva moštva Svoj prihod so najavili Avstrija, čssr. Kioska, Norveška, Švica. ND|{, /KN m ne kol vedno zadnja I udi /e Jugoslavija. I )ušan llumer A vstrijec Reinhold Bachler je leta 1977 na poletih v Planici zmagal. Predsednik republike Josip Broz-Tito, ki je prevzel pokroviteljstvo nad petim svetovnim prvenstvom v smučarskih poletih, med pogovorom s konstruktorjema 165-metrske skaklnice inženirjem Janezom is Ladom Goriš kom. Ta pogovor je bil leta 1969 ob otvoritvi nove velikanke. MESNA INDUSTRIJA NA GORENJSKEM TOZD Mesoizdelki Škofja Loka Mestni trg 20 Odbor za medsebojna razmerja delavcev TOZD Mesoizdelki Škofja Loka objavlja po sklepu 37. redne seje odbora za medsebojna razmerja delavcev naslednja dela oziroma naloge za nedoločen čas 1. OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH DEL IN NALOG v prodajalni mesa in mesnih izdelkov Bistrica pri Tržiču Za opravljanje omenjenih del in nalog iščemo dva kandidata, ki imata dokončano dveletno administrativno šolo ali drugo ustrezno nepopolno srednjo šolo. Poskusno delo predvideno v skladu z določili samoupravnega akta. ki ureja delovna razmerja. Kandidati za objavljena dela oziroma naloge naj dostavijo prijave z navedbo dosedanje zaposlitve in zadnje šolsko spričevalo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Mesna industrija na Gorenjskem, TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, Mestni trg 20, kadrovski oddelek. Vse kandidate bomo o izidu oglasa obvestili najkasneje v 15 dneh po izvedenem postopku o izbiri kandidata. KRANJ-PRIMSKOVO vam v mesecu decembru nudi nakup opuščenih programov pohištva po občutno znižanih cenah. Obiščite nas v salonu na Prim- Skovein v s.ilunu kuhinjske opreme na Titovem trgu v Kranju in v prodajaln, pohištva na Jesenicah Skladiščna 5 Obenem želimo vsem občanom Gorenjske srečno /;/ 79 leto in se priporočamo še v naprej. Petek, 29. decembra 1978 17. stran O Lf A S TELEVIZIJA 8.00 8.05 820 8J3S 8.45 30. DEC. Poročila Stare japonske pravljice Vrtec na obisku. Dedek Mraz prihaja 2 besedo in sliko: Deček Ježek Volker-LUcker: Saj to je za znoret, II. del mladinske 9.20 10.00 1030 IIjOS IL56 12^5 1750 1730 19.10 1950 19.30 h»J svet Slovenska vojaška partizanska bolnišnica Pavla - oddaja iz cikla Čas, ki živi Izbira studija in poklica: Vojaški poklic. II. del M. Dorobrow»ka: Noči in dnevi, TV nadaljevanka Trimska televizija Oberstdorf: Smučarski skoki, prenos Obzornik Veliko potovanje Loleka in Boleka, film Risanka Cikcak TV dnevnik TA TEDEN NA TV Sobota Dobro so nam znane kratke risanke Loleka in Boleka ter njune pustolovščine. Uspeh je spodbudil avtorje, da so ta dva junaka predstavili še v obliki celovečerne risanke z naslo-vonTvEUKO POTOVANJE LOLEKA IN BOLEKA. Zgodbo so si malce sposodili in prikrojili pnJulesu Vernu. Tudi Loiek in Bolek se namreč odpravita na pot okoli sveta v 80 dneh. MOŠKI IN ŽENSKA je izredno uspel film francoskega režiserja Clau-da Leloucha. Posveten je paru, ki se sreča v nenavadnih okoliščinah. Oba »ta vdovca, zal/ubita se in doživita prijetne trenutke, ki s^orda začetek nove sreče. Na prvi pogled je to zelo PV9akd*nja zgodba, na mlLmhem platnu prikazu velikokrat. Toda ari Lelouchovem filmu Z nredvsem pomembno, JZa£0 je ta vsakdanja zgodba pokazana in 2Su7 filmski način in *ZZuebna Čutnost, ki ju je Ubral za film, sta nZLmogli It izjemnemu {J25k*rV glavnih vlo-^St^tst zaigrala Jean-fZta* Trintignan m AnoukAimee. Nedelja enaindvajsetič po-tJje U Bologne vsem %ro*om sporočilo Iju-bratstva, miru in TZŽkrbnosti po celem ZŽtu! Pošiljajo *a. V9t BŽXm, k?n?veao, kaj t^Ue in kaj je sreča. JfoMojp*»taneme*to „ , ~Mako leto za en ^g£vno mesto otro-dan • y oddaji §MJTrSuN jih bodo ZLAT/i otroci iz Italije, foriug^, Sudana Av^t%We, Mehike, Indi- JefZ^b^noglasbeno ured-^""rV ie za silvestr- A Lr Marodič, avtor ""ŽZv uglasbil jih je Sepe, pa Ervin %%Tv oddaji bodo na-?£aJi priljubljeni slo- Nekaj čez^ Deveda ni bomo t t pričaka- *?m" ^udobnih foteljih b~5 televizorji - lahko P^JLli ameriški barv-°gUJunBULLlT, ki pose-m ^Mvet detektivov, po-F-fJSh postaj, v pisar-l"Vj%avnih tožilcev in v^svel^ov, ubojev, TcQ^n%ra detektiva Ponedeljek ~ i* mali šim- 20.00 J. Mortimer: Will Shakespeare, nadaljevanje in konec 20.55 Moški in ženska, film 22.50 Poročila 22.55 625 Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Test 17.55 Narodna glasba 18.25 TV novice 18.40 Jemen, dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 G. Verdi: Falstaff - I. del 21.00 24 ur 21.10 Zadnja posta Zagreb — feljton 21.40 Športna sobota TV Zagreb — I. program: 10.00 TV v Soli: Srbski muzeji, Risanka. TV izbor 11.05 TVvšoli: Nori lampijon, V gozdu, Zgodba 12.00 TVvšoli: Poglejmo še enkrat 12.25 Oberstdorf: Smučarski skoki — prenos 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali šlager 18.45 Humoristična oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Jugoslavija v letu 1978 21.00 Miss Stone - film 22.45 TV dnevnik NEDELJA 31. DEC. vrt prinesel dr. Tesar s popotovanja v tujini. Živalci pa ne godi življenje v ujetništvu, zato jo dr. Tesar odnese domov, kjer skrbita zanj njegova otroka .. . Vragolije simpatičnega šimpanza bomo videli v mladinskem filmu TEREZE NE ZAMENJAM Z NOBENIM DEKLETOM. Tudi film BUGSY MALONE je otroški, čeprav je zgodba čisto »odrasla«. Pripoveduje o dveh gangsterskih tolpah, ki se borita za prestiž, vendar pa namesto pravih nabojev uporabljata smetano. Torek Film VESELA DVAJSETA LETA Z'LAURE-LOM IN HARDYJEM je vešče zmontiran kolaž odlomkov najboljših nemih komedij Stana in Olia od 1915. do 1929. leta. * . . .. Zagrebška televizija je posnela film ROKO IN CICIBELA, zgodbo o paru, ki nima ničesar drugega razen ljubezni, ta pa je zadostna, da jima izpolni življenje, ki je loko kruto z njima. V neprestani borbi za najosnovnejše, pod večnimi udarci, razen vere drug v drugega iščeta pozabljenje v sanjah, vinu, domišljiji in smehu, a Roko celo v anarhizmu in preklinjanju. Filmu TRIJE NOVČI-& V VODNJAKU je sentimentalna zgodba treh ameriških deklet le pretveza za turistično predstavo rimskih znamenitosti. Petek Iztekla se je serija Ba-retta. Kot predah prei novo bomo tokrat vide i samostojni film AVTO-STOPAR^ Zgodba nam predstavlja morilca, ki s kraja zločina pobegne in stopa privlačno, a ne več rosno mlado ženo. Pustolovščin željni ženski je mladenič všeč. Seveda ne ve, koga roži . 8.45 Poročila 8.50 Za nedeljsko dobro jutro: Studentski oktet poje napitnice 9.15 625 9.35 S. Matavulj: Beograjske povesti 10.35 Trije hrošči, mladinski film 11.25 Mozaik 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 14.20 Kaj vemo o nacističnem plenu, dokumentarni film 14.45 Zlati cekin, posnetek evrovizijske oddaje 16.15 Okrogli svet 16.30 Radenci 78, glasbena oddaja 17.00 Zimska pokrajina Grabo vi ca 17.25 Poročila 17.30 Ironija usode - I. del filma 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Risanke 20.15 Čebelica Maja, otroška oddaja 20.40 TV žehtnik 21.20 78 obratov 21.45 Novoletni mali oglasi 0.15 Domače viže za novo leto 0.30 »Kolkor kaplic tolko let« 1.00 Bullit — celovečerni film Oddajniki II. TV mreže: 14.55 Test 15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 »Ljubaf«,film 21.35 Naš gost Bulat Okudžava 22.25 G. F. Telemann: Pinpinone, komična opera 23.15 TV komedija 0.01 Šansone s festivala Zagreb 78 0.50 Casino de Pariš, zabavno glasbena oddaja 1.50 Zabava vas Tommy Steele" T V Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Magnet — otroška oddaja 10.30 Črna puščica — serijski film 11.00 Narodni običaji 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.10 Kritična točka 13.40 Palček Tom, mladinski film 15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 T V dnevnik 20.00 Dnevnik 366 20.20 Dober večer, dobri ljudje 20.35 78 obratov, zabavno glasbena oddaja 21.00 Srečno Gabi Novak 21.30 Oliofon, zabavno glasbena oddaja 22.00 Kičoraj, zabavno glasbena oddaja 22.25 Vse se vrača, vse se plača — zabavno glasbena oddaja 22.55 Ana, Relja, Charles ... 23.25 Skok v novo leto 23.50 Dudekijada, humoristično zabavna oddaja 0.35 »Kolkr kapic tolko let« 1.05 rMasbfl, glisba 2.05 Bullit - film 1. JAN. 9.00 Poročila 9.05 Pasje težave - mladinski film 9.35 Risanke 9.56 Miha Dovžan s pevci 10.25 Kras in njegovi običaji, dokumentarna oddaja 10.50 Tereze ne zamenjam, mladinski film 12.15 Dunaj: Novoletni koncert — prenos 13.30 Garmisch: Smučarski skoki, prenos 16.00 Risanke 16.10 TV žehtnik 16.50 Dudekijada 17.35 Poročila 17.45 Bugsy Malone, film ' 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Marodič: Poti in stranpoti — TV nadaljevanka 20.45 Ironija usode - II. del filma 22.10 TV dnevnik 22.25 Lice ob licu Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Test 16.00 Risanke 16.15 Veselo potovanje, otroška oddaja 17.00 TV dnevnik 17.15 Streljanje v DodgeCitvju, film 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz novoletnega sporeda 21.20 Poročila 21.30 Ziegfield in njegove ženske -film TV Zagreb — 1. program: 9.05 Poročila 9 15 Kocka, kocka 10.00 Willy Wonka in tovarna čokolade, mladinski film 11.30 Otroška oddaja 12.15 Dunaj: Novoletni koncert 13.30 Garmisch: Smučarski skoki 20.00 B. Nušič: Sumljiva oseba -TV komedija 21.30 TV dnevnik 21.45 Iz novoletnega sporeda 2. JAN. 10.00 Poročila 10.05 Kralj Matjaž in Alenčica — lutkovna oddaja 10.40 Lisica, mladinski film 11.35 Vesela dvajseta leta z Laurelom in Hardvjem 13.05 Najlepša leta, oddaja T V Beograd 14.10 M. Smoje: Roko in Cicibela, T V komedija 15.50 Trije novici v vodnjaku — film 17.30 Poročila 17.35 Pisani svet 18.15 Sport v letu 1978 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasba, glasba 21.05 Stendhal: Lucien Leuwen, nadaljevanje in konec 21.55 TV dnevnik 22.10 Razvoj popularne glasbe Oddajniki II. TV mreže: 14.05 Test 14.20 Poročila 14.25 Peter Pan — mladinski film 16.10 Iz novoletnega sporeda 19.30 TV dnevnik 20.00 Z. Milčec: Zgodba iz Maksimira, TV igra 20.55 24 ur 21.15 Iz novoletnega sporeda TV Zagreb — L program: 9.50 Poročila 10.00 Cirkus v cirkusu — film 11.45 Deset naših pesnikov 12.15 Mali svet 15.55 TV dnevnik 16.10 Srečni kolač, film 18.15 Sport v letu 1978 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 Veliko spanje - film 22.40 TV dnevnik 3. JAN. 9.00 11.00 17.25 17.30 17.40 18.05 18.20 18.30 19.15 19.30 20.00 21.50 22.05 TV v šoli TV v šoli: Lutkovno gledališče, Radijska oddajna postaja. Risanka, Otok Rab Poročila Z besedo in sliko — G. Vitez: Zrcalce Londonska narodna galerija — serijska oddaja Ne prezrite Obzornik Puntarska pesem — 6. del Risanka TV dnevnik Film tedna: Oče gospodar TV dnevnik Miniature: Portret kiparja Jožeta Pohlevna Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Zlata nit — otroška oddaja 18.15 Betonski cvet - izobraževalna oddaja 18.45 Potujoči glasbeni muzej 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 21.30 Karavana šansonov 2200 TV dnevnik 22.15 Dokumentarni film T V Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zlata nit — otroška oddaja 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 21.30 Karavana šansonov 22.00 TV dnevnik 22.15 Dokumentarni film ČETRTEK 4. JAN. 9.00 TV v šoli 11.00 TV v Soli: Pravljica, Radijska oddajna postaja. Risanka, Medvednica 15.20 Smučarski skoki — posnetek iz Innsbrucka 16.50 Poročila 16.55 Stare japonske pravljice 17.10 Hranilci sveta, oddaja iz cikla Pogled v prihodnost 18.05 Zakaj smo uspešne — dokumentarna oddaja 18.35 Obzornik 18.45 Babičin vnuček 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 V živo: Vrnitev domov vmes Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Kurir Goce Delčeva 18.15 Znanost 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 TV nadaljevanka 22.00 Akcije 22.05 TV dnevnik 22.20 Glasbena oddaja TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Kurir Goce Delčeva 18.15 Titova vizija socialističnega samoupravljanja 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 TV nadaljevanka 22.00 Akcije 22.05 TV dnevnik 22.20 Glasbena oddaja 5. JAN. 9.00 TV v šoli 11.00 TVvšoli: Pravljica, Radijska oddajna postaja, Risanka, Medvednica — II. del 17.10 Poročila 17.15 Zverinice iz Rezije: Volk, petelin in botra lisica 17.35 17.55 18.25 18.35 19.15 19.30 20.00 21.05 22.15 22.30 22.50 Mathis, otroška nadaljevanka Cez tri gore: Oktet bratov Pirnat Obzornik Ogrožena dediščina, oddaja iz cikla Restavratorstvo in varstvo spomenikov Risanka TV dnevnik Kar bo, pa bo (za J RT) Avtostopar — film TV dnevnik 625 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Zagreb Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Magnet - otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Potujoči studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik: Zuko Džumhur 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Predor skozi Učko - dokumentarna oddaja 21.50 Zabava vas Herb Alpert 22.40 Glasba pred kamero TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Magnet — otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Potujoči studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Kar bo. pa bo 21.05 Propagandna oddaja 21.05 Lutka — serijski film 21.55 TV dnevnik 22.10 Dosje našega časa: Leto 1965 IZBRALI SMO ZA VAS Bonboniera v živo pisani pločevinasti škatli, ki se kasneje lahko uporabi za škatlo za šivanje in podobno, bi bilo tudi lepo novoletno darilo. Pri ŽIVILIH v GLOBUSU imajo pripravljene. CENA: 110 din V .Centralovi DELIKATESI še vedno hite polniti in zavijati darilne košare. Moškim je vedno težko ustreči z darilom. Morda bi bila pa zanj vendarle košara z nekaj steklenicami boljšega in močnejšega? V Murkinem ELGU je iz dneva v dan bolj živahno. Dekleta so se dobro pripravila za praznike in zavijajo vse po želji. Čudovito darilo bi bilo tudi kristalen kozarec, pepelnik, vaza, doza za led, sladkornica, ciga-retnica itd. Izredno lepo globoko brušenje. V El-gu imajo bogato izbiro teh predmetov. CENA: od230,10 do 1397,85 din ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ANE KOŽELJ roj. Potočnik 86 zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, za izrečena ustna in pismena sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni osebju doma starejših v Kranju, organizaciji ZB in drugim organizacijam terena Primskovo ter vsem znancem in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni! Primsfcovo, Kranj, Bohinj Lepo žametno moško oble k n smo videli na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU. Pri RIO Reka so jo izdelali v zeleni, drap in rjavi barvi ter velikostih od 44 do 54 din. CENA: 1808 din RADIO Informativne oddaje lahko poeiusate na prvem programu vssk dan, ra-len nedelje, ob 4.S0, 6.00, 5.30, 8.00. 6.30. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 33.00, 24.00, v nočnem •poredu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 6.00, 6.00, 7.00, 8.00, 0.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00,4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 10.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.60. SOBOTA 30. DBC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.06 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje Revija republiških otroških zborov Zagorje 1978 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Ludwig van Beethoven: Sonata za klavir, op 13 v c-molu, »Patetična« Igra pianistka Tatjana Sporar- Bratuževa 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Ivo Marenk: Kmetijcem vse Slovenije ob koncu leta 12.40 Veseli domači nape vi 13.00 Danes do 13.00 — posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Gremo v kino 14.45 S pevko Moni Kovačič 14.55 Pet minut za EP 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17 00 (zunanjepolitični magazin) 18.05 Od arije do arije 18.30 Glasbena abeceda 18.55 Pet minut za EP 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute t... 20.00 Kako se zabavamo Slovenci 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.06 Popularnih dvajset 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Izpartitur velikih zabavnih orkestrov i .1 .U Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanja republik 15 .io Z vami in za vas 16.00 Naš pod listek I lf in Petrov: Pogovori ob čajni mizi 16.18 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni časi no 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (Radio Koper) 18.40 Z ansamblom . . 18.50 Svet in mi Tretji program 19.00 Vremenska napoved in poročila 19 05 Nove prevodne strani Lewis Carroll 1920 Wolfgang Amadeus Mozart: Čarobna Iii4.*h I (opera v 2 dejanjih) -vmes: poročila 22 15 Znani skladatelji - •loviti izvajalci Georg Kriedrich Haandel — Mu In I Piguet. kljunasta Mu vin 23 0t) Sobotni nočni koncert 23.50 Vremenska napoved in poročila 23.66 Iz slovenske poeti i«' NEDELJA 31. DBC. Prvi program 4 K) Dobro jutro! H 07 Veseli tobogan 9.05 Se pomnite, tovariši 10.06 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna O Henrv Humoristovo priznao). 10.14) Glasbena medigra I MM) Pogovor s poslušaUi ii 15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja |o i.i |() Obvestila in zabavna glasba ii 20 Za kmetijske proizvajali e i:}46 Oblak pri orkestru Stan Kenton 14.06 Od popevke do popevke 14.25 Nedeljska reportaža 14.50 Instrumenti v ritmu 15.10 Šport in glasba 15.40 Promenadni koncert za starega leta dan 17.05 Mladinsko silvestrsko popoldne 18.00 Otroško silvestrsko popoldne 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 Silvestrski večer 24.00 Srečno 1979 0.05 Prvi ples v Novem letu 0.30 V veseli družbi 1.03 Silvestrski disco klub 1.30 Spomini in želje 2.03 Na 8ilvestrovo po ribniško 2.30 Vabimo vas na ples 3.03 Glasbena skrinja za mlade 3.30 Polka je ukazana 4.00 Lepe melodije Drugi program 8.00 Silvestrovo na valu 202 13.00 Silvestrovo na II. programu Tretji program 19.00 Vremenska napoved in poročila 19.05- 24.00 Silvestrovo na III. programu! PONEDELJEK 1. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke Frane Pungar: Ham 8.37 Novoletno voščilo naših najmlajših 9.05 Evropski pihalni orkestri za Novo leto 10.05 Dopoldanski operni koncert 11.05 Novoletna voščila predstavnikov slovenskih narodnostnih skupin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem 11.35 TrioTartini in Maurice Ravel M. Ravel: Trio v a-molu 12.10 Čestitke delovnih kolektitov za praznik 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Kitara v ritmu 13.30 »Novo leto v novejši zgodovini K P in slovenskega naroda« 14.05 Za novoletno popoldne (Simfonični orkester RTV Ljubljana. njegovi solisti in dirigent Samo Hubad) 1510 Zvoki godal 15.30 Janez Menart: »Bela pravljica« 16 00 Pesmi o zimi 17.05 Pregled poglavitnih letošnjih mednarodnih političnih dogodkov 18.05 Novoletni sprehod z našimi solisti 18.;lO Zvočni signali 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z .. . 20.00 »Tinček Petelinček« — (musical) 20.40 Novoletni pozdrav s popevkami leta evropskih rallijskih postaj 22.20 Novoletni pozdrav s popevkami leta evropskih radijskih postaj (nadaljevanje oddaje) 29.06 Literarni nokturno — Pesmi o zimi 23.15 Melodije za lahko 23.16 Melodije za lahko noč 0.06 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1.1.(5 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti 1346 Glasbena medigrit 14DO Z vami in za vas 14.30 Iz naših sporedov 18.00 ob 56 letnici radia (ponovitev oddaje) 17 00 Lahka glasba slovenskih avtorjev 1 7 :t.r> I )nevi slovenske zabavne glasbe Celi« 1978 18.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli Tretji program 19.06 Škatlica z godbo ... 20 15 Mednarodni dogodki v letu 1978 20.M) Poročila 20)5 Minuta i Sibebuaom in Schumannom 2 IDO letošnji nagrajeni i pomembnih {Ugoslovanskih iterarnih del 22.00 Nočni koncert z godali 23.00 B Smetana: Odlomki iz opata Prodana nevesta 23 5.r) Iz slovenske poezije 2. JAN. Prvi program 4,10 Dobro jutro' 8.07 Veseli zvoki z godali M 25 Iz naših src, Ho vašega srca l£f »Naredimo skupaj novo leto« 10 05 p«mmi svobodnih oblik 11.05 11.20 12.10 12.30 13.10 13.20 13.35 14.05 14.35 15.10 16.00 17.05 17.45 18.05 19.20 19.35 19.45 20.00 20.30 21.08 23.05 Z ansamblom Jožeta Privška »Martin Krpan znova med Slovenci« Z radostjo v Novo leto (splet veselih zborovskih pesmi) Komorno in vedro (Ravel, Prevoršek, Francaix, Gershwin) Obvestila in zabavna glasba Pregled najpomembnejših mednarodnih gospodarskih gibanj Z velikimi zabavnimi orkestri »Naša moč« — kvaliteta fospodarjenja« imska suita Sport v letu 1978 Vrtiljak Simon Jenko: »Ognjoplamtič« (parodija) Tipke in godala Plesni ritmi s koncertnih odrov Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Minute z ... Slovenska zemlja v pesmi in besedi »Ljudski pevci in godci za Novo leto« Radijska igra norman Corwin: Dvojni koncert Giuseppe Verdi: Falstaff, opera v 4 dejanjih Literarni nokturno F. Villon: Pesmi Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Moderni odmevi 14.00 Silvestrski večer 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.35 Z ansamblom Andreja Arnola 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Praška pomlad 1978 Koncert Češke filharmonije; dirigent Vaclav Neumann 20.30 Poročila 20.35 Zborovske pesmi za lahko noč 21.00 EricVVestphal: »Vaš mozartimento« 22.00 Michael in Joseph Havdn (Divertimento, Klavirski trio) 22.29 Ciglič, Krek in Skerjanc v komornih skladbah 23.00 Sezimo v našo diskoteko ... 2.1.55 Iz slovenske poezije 3. J/ "i. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.06 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zapojmo pesem Otroški zbor OS Škofja Loka 9.40 Aktualni problemi t ."'"marksizma 10 15 Kdaj. kam, kako in po čem? 10.46 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.09 Po Talijinih |H)teh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.10 Kmetijski nasveti Vrt v jantiariu 12 40 Pihalne godbe 1.100 Danes do 13.00 13.20 Obvestila m zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 1 1 Ofl Ob izvirih ljudske glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci čestitajo m pozdravlja jo 18 M) G laebmi intermezzo 15.46 Spomini in pisma M Orthaber Počit niče pri Kreft ovi h 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio oh 17.00 18,06 Odskočna deska - Aleš Vesel — klavir 18.30 Koncert la besedo - Misel 19.20 Obvestila m zabavna glasna 19.86 Lahko noč. otroci! \H 4.r> Minute /. 20 (M) Koncert iz našega studia 22 20 S festivalu jSlta 23 (>ri Literarni nokturnu — M. Lermonlov M ladost ne 29.16 Kevi|a liigoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0,06 Nočni progrnm - glasba Drugi program 8 00 Sreer) |M 40 Srečanj« melodij 1855 Minute za kulturo 8.08 9.05 9.35 10.15 10.45 11.03 12.10 12.30 12.40 13.00 13.20 13.30 14 05 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.20 19.35 19.45 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 0.05 Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo Orgle in Canzona Narodne in ponarodele Kdaj, kam, kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine Uganite, pa vam zaigramo . . . Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti — ing. Jože Si le: Katere oljnice so za Slovenijo najzanimivejše Od vasi do vasi Danes do 13.00 Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam . . Koncert za mlade poslušalce Enajsta šola Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Z opernih odrov Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Minute z ... Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer G. B. Shaw: Črna dama iz sonetov Lepe melodije Dve sonati Aleksandra Skrjabina (Igra pianist IgorŽukov) Literarni nokturno A. Popovski: Pesmi Paleta popevk in plesnih ritmov Nočni program — glasba ČETRTEK 4. JAN. Prvi program i ti i Dobro kgtfd Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma (ponov.) 14.20 Mehurčki 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17 40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz 1 Ulije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.66 Minute za kulturo 5. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska Aola za nižjo stopnjo Ptice — nase prijateljice pozimi 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti iii 18 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11 0.1 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12130 Kmetijski nasveti Ladislav Nemess/.eghv Iz pomurskih logov 12.40 Pihalne godbe II 00 Danes do 1.100 1.120 Obvestila in zabavna glasba ii tO Priporočajo vam .. . 13.50 Človek in zdravje 14.06 * llaslieiiii |ir a v luci Ch. Perrault M Vodopivec Obuti maček 14.Iti Nasi umetniki mladim poslušalcem I4.3(f Naši poslušalci čestitali) m pozdravljajo 15 10 Napotki /a turiste 15.t5 Glasbeni irttsrmeiso 16.00 Vrtiljak i ,' 00 Si ikIio ob 17.00 18.05 Moment musical i o 20 Obvestila in zabavna glasim i9J3S Lahko noč. nt rot i! |fl |6 Minute / ansamblom I d 11 i i Franka .'(i 00 Stop pops 20 21 15 (>< i 11 j 11 j t u min iti in pomorščakih 22.20 Besede bi i volti i/ logOV domačih 23 06 Literarni nokturno 2.'I 15 Jazz pred polnočjo - Miroslav Vitouš-Kena Kuma 0,05 Nočni program — glasbo Drugi program 8 00 Petek na valu 202 ii in) I/, partitur velikih zabavnih orkestrov ii ii Clasba iz socialističnih delti 14.00 Radijska Aola za nižjo si i .(in n ■ (ponovitev) rt n «• naše Bf*]jatsin< e pozimi 14.25 Z vami in za vas Mi 00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet im-lo| OPERACIJA OB ZOKI ..b io. 18, in 20. uri. prem amer barv srhi j CAKI K ob22. uri :lI decembra amer barv ris KI K STA TOM IN IKKKV ob 10 uri. amer barv vojni OPERACIJA OB ZOKI ob 1B . IT. in 19 uri 1 januarja prem. amer barv drame M OZ NA MOŽA ob IS . I T in 19 uri. prem liane barv BE DRČE Ali PBRUTNICKA ob 21. m i 2. januaria amer. barv. drama MHZ NA MOZA ob 15. IT m 19 uri. prem. meh. barv zgodilo SE JE V MAKI'si-11 ob 21 mi 3. Januarja amer barv drami MOŽ NA MOZA ob iti.. 18 m 20 uri •1 laniiaiia amer bnr\ silili CARJE ob i«.. 18 in 2o uri Kranj STOK/1 (' 29. decembra nem barv vvest Ol. 1 > SIKIH \ N i ) ob 16 m 1M uri. nem barv skupinska KLIKA Z GOSPO ob 20 uri .10 decembra danski barv erol hoi'i.a v postkiji ob ll. 18 in 20. uri 31, decembra honikon barv ka rate ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob II m ih um. amer barv l.inl ALEJA PREKLETSTVA nb Mi uri 1 i.iini.iiii smel ii.uv ns.no KJE s1 a tom IN ikkkv oh It uri. ainei barv Itinlei LM HK zkn in nočna SAMIH'!) stkkzma ob Iti in 20 uri. amer barv pust LJUiMB oki.i <>b M uri 2 lamiaria nem limv »cM Ol.l) sukkmand ,,li ii uri Smej ban iluilei i M MK/.kn IN NOČNA samoposTKKZH \ iti 10 m 20 uri. domači l.iuv l'A SK ka.i ob 18 uri 3 januarji hongkon han ka rale zma.i unitujk ONKZDO ob Iti in 18 uri. meh Imn /CO dii.O SK JK V makcsiii ol. 20 uri i januarji meh ban 81)01)1 IX)mE JK v maki si n ni. it. im in 20 uri hrtM 10 decembri mhh ban ns KJK sta tom IN iKKIOi l)b It. uri. amer barv iliain.i moz NA MOŽA ob 18 m 20 liri, prem amer barv ibiil.i MUKKZKN IN notna HAMOPOHTKKZBA nb 22 uri 11 ili i einl.ra amer bai v i c NKISTKA.šNI POI'AJ nb I..... amei barv drami MOZ NA Mu Za ob r; m |9 uri I i iiio.ii i.i nem barv Weal Ol.l) sukkmand ob I', on i m ii.ov ,,,.1 nori \ \. 1'osiki.i: ob IT m 19 uri. pleni amei barv •.,bl| ( a k I k ->b II mi t i/iiiiiai |.i Mioei ban uki i| M'ol'AD V jktnlsnioi ob i.'. m 17 in i. danski barv SfOt »ion a v rosi kiji ..i.....m prem frsne. barv kom HKDKCK ALI PERUTNIČKA ob M. uri i lamiaria amer liarv. I|ub LJUBEZEN SAMI) DO POLNOČI ob IT. In 19 uri 4. januarja horu; k on barv ka rite /mAl UNIČUJE GNEZDO ob 1 T. in 19, uri Kamnik DOM io decembra amer barv ril NORA DIRKA TOM IN IKKKV ol. 10 uri. amer barv pust LJUDJE OKLI ob 18 in 20. uri. prem »ran« barv kom HKDKCK ALI PERUTNIČKA ob23, uri 31.decembra nem barv vvest. Ol.l) SCKKHANI) ob 16. uri. amer barv DUlt LJUDJE ORLI ob IT m 19. uri L januaria hnugkon barv kara ie ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob I.v in IT uri. amer barv ljub. LJUBEZEN samo DO POLNO Cl ob |<) uri. jirein meh barv /(■odi I o s K F K \' MAKCSI.II ob 21 uri 2. lanuaria bonakon barv kam te ZMA.) UNIČUJE GNEZDO ob IS uri. amer barv akci| thriler DETEKTIV BHAFT ->b iT in 19 uri. prem amer barv srhi) CAKI K ob 21 uri 1 Januarji danski barv erol, 1101' I A v los ILIJI ob Ih in 20 uri 4 lanuaria danski barv crot HOPLA v POSTELJI ob 18 m 20 un Duplica io dcccinbia amei ban fant ALEJA PREKLETSTVA ob 20 uri .u decembra amei bar v. n* Nt)Ka DIRKA TOM IN JKHRi .IA ob IS uri, !>»«•'" ,w,rv srhi) C A KI K ob iT m 19 uri i januarja Iran« baiv »oni HKDRTE ALI PERUTNIČKA ob JO m i . t lanuaria imei ban inniei I ii KKZKN IN NOTNA SAMO-rosTIU-7.UA nb 2<> uri Hmlovliic« .'9 decembia amei barv KA« SK A DERI "b 20 un ,10 det crnina aoici barv K A sk ADRRI ob ih in 10 url II decembra nmei bat v NL s K m TI OBLJUBU \ VRI KOZ ob 18 nt i. amei l-arv MSOKA NAPETOST oh 20 uri I laniiaiia angl bMrv vohun Nt NT oklov i* 10 url amei b.„v visoka NAPBT0S1 -i. 18 un •jaiiuaiia angl barv vol.un Nt K OKLOV ob 18 uri. Hal barv (M i (JOSPOI) \l< o* '" "". . . i Lanuaria itnl ban 0CB (,n srni)AH ob .'O uri i januarja amei barv iUKI SAD KUKAVIČJEM GNBZ I m im nb 20 uri BM »i đit imhja fiaasi ban PCI DIVIANA OVCA ob JO uri io dereml.........'""V,. ' , ck.k I kini i \ in /alx a '.«- 18 uri. I.ai.....-v VSI GKRMO 1 M \ I ob 'O un 31.decembra ang\ barv vohun NOČ ORLOV ob 20 un. amer barv. KASKADERI ob 18. uri I. januarja franc. barv. zabav VSi C.KKMO V RAJ ob 18. iri 20. uri ' januarja amer. barv. VISOKA NAPETOST ob 18 in 20. uri lanuaria angl. barv. vohun NOT OKLOV oh 20. uri 4. januarja ital barv. OCE GO-SPODAR ob 20. uri Skorja Loka SORA 29. decembra amer. vvest ZAKON SOVRAŠTVA ob 18, in 20. uri io decembri ital. drama LA VERGINELLA ob 18 in 20. uri 31. decembra ital. drama LA VERGINELLA ob 18. in 20. uri Zele/niki Or ZORJE 29 decembra ital. drama LA VERGINELLA ob 20. uri 30 decembri ital. drama NEDOLŽNI ob 20 uri 31. decembri amer. vvest. ZAKON SOVRAŠTVA ob IT. in 20. uri Jesenice RADIO "i decembra ital. barv. trilog. NENAVADNE PRILOŽNOSTI ob it in 19 Uri io decembra nem. jug. pust MED JASTREBI ob 1". in 19. uri 31 decembra nem. |i;g. barv. pust MED JASTREBI ob iT in 19. uri i. januarja ital. barv. seksi komedija SVAKINJA ob 17. in 19 uri 2 januaria ital. barv. seksi komedija SVAKINJA ob 17. in 19 uri i jsnusris amer barv. Ij. drama H ASTER JE LJUBIL BILY oh 17. uri, amer barv. pust. USODNA TEKMA <>b 19 uri JeaveJee PLAV2 29 decembri hongkon harv. NA ZMAJEVI POTI ob 18 in 20. uri 30.decembra ital barv. SVAKINJA ob 18 in 20. uri .11 decembra ital harv. SVAKINJA ob 18 in 20. uri 1 januaria nem. jug. barv. MED JASTREBI ob 18 in 20. uri 2 januaria nem jug. barv. MED JASTREBI -'b 18. in 20. ur. 1 lanuaria ital barv NENAVADNI: PRILOŽNOSTI ob 18. in tQ mi Dovje - Mojatrnns io decembra amer barv. ELD0-RAD0 ob 19, un n decembra amer barv. GLO-BINA ob 19 uri i januaria angl »"""^ POSIL- s |AO ob 19. uri ' januarja anier barv. USODNA TEKMA ob 19 uri Kranjska nora ui decembra amer. barv. GLO-KINA ol. 20 un I lannaiia amer. ban-. USODNA TEKMA oh 20 un i lauiiaiMi ""U °*rv NENA-VADNE 1'KILOZNOSTI ob 20. ""t januarj. 0-1 barv. SVAKINJA ob 20 un ICoiuvCL Veletrgovsko in proizvodno podjetje Kokra Kranj v letu 1979 želimo vsem poslovnim partnerjem in cenjenim strankam obilo delovnih uspehov in se še naprej priporočamo za obisk V. Žito Ljubljana O TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka — tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj Želimo vsem prebivalcem Gorenjske srečno in uspehov polno novo leto in se priporočamo s svojimi izdelki tovarna montažnega pribora in ročnega orodja »TRIGLAV« Tržič Proizvajamo: vse vrste pil, jeklena sidra z notranjimi navoji za montažo z vsemi vibracijskimi, električnimi vrtalnimi stroji Vsem delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1979 /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske SREČNO NOVO LETO SREČNO NOVO LETO SREČNO N 0V0 LETO SREČN O NOVO L ETO S SREČ NO 1979? Juvan Franc riikopleskarstvo Kranj, Stirnova 21 trnovo leto 1979 želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 1979 KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo Delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1979. Slaščičarna Šampi°n Kranj želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 1979 in se še nadalje priporoča za obisk SOZD Združena podjetja strojegradnje Ljubljana OZD Kovinsko in strojno podjetje Mengeš Izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, naprav za pripravo pitne in tehnoloških voda, izgradnja regionalnih vodovodov in črpališč. Montaža vodovodnih instalacij ter centralnih ogrevanj. Delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice srečno novo leto 1979. Central Kranj, lifa IL^** TOZD MW9mv r*M#f"| KRANJ C J* os u 03 M > želimo vam srečno in uspešno novo leto 1979 in se zahvaljujemo za zaupanje v preteklem letu. Priporočamo vam: širok izbor vin, žganih pijač, likerjev, aperitivov, sadnih sokov, gaziranih pijač, mineralnih vod in uvoženih pijač Diskont Bled je poleg pijač založen še s suhimi domačimi klobasami, polnjenimi želodčki, siri in ostalimi prehrambenimi artikli. Obiščite naše trgovine in skladišče v Kranju, Skofji Loki, Tržiču, Bledu, Lescah in v Kranjski gori. Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski in sliko-pleskarski stroki, v polaganju plastičnih ometov polaganju vseh vrst podov, parketov ter plastičnih in poliuretanskih podov. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1979. Srečno in uspešno novo leto 19 79želi EXPRES IZDELAVA KLJUČEV KRANJ Franc Radikovič (za trgovino Globus) in se priporoča za obisk Izdelujemo ključe za avtomobilske ključavnice po številkah. Brusimo škarje, nože, sekire, motorne žage in drsalke. AVTONEGA Klasič Franjo Kranj, Šuceva 17 Popravila vozil ZASTAVA in ŠKODA, menjava gum in uravnovešanje Delovni čas od 7. do 15. ure, ob četrtkih od 7. do 18. ure, sobote proste Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želimo srečno novo leto. tržiška tovarna kas in srpov • tržič # Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1979 Zdravstveni domovi in Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, Kranj želi občanom srečno novo leto 1979 Proizvaja: kose, srpe, mačete, grabi je, pleskarske lopatice, zidarske ometače, gladilne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila za oblice, avto-camp lopate, gumarske nože, mreže za okna in vrata, kompletne kose za kosilnice, kosilne nože, podložne ploščice, reporezne nože, zelarske nože, zobe za brane, zobe za grabi je, nože za kombajne, okopače za kultiva-torje, klin«» za slamoreznice. MESO KAMNIK Naš delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1979 Priporočamo nase domače specialitete TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKO KOVINSKE OPREME Za sodobno in higienično opremo garderob v težki in srednje težki industriji izdelujemo garderobne omare s prezračevalnim sistemom tip PGO 2 Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijate-I je m želimo srečno in uspešno novo leto 1979 ^ 64225 Sovodenj B^^FB Predelava plastičnih mas telefon: (064)69-012 Kolektiv podjetja želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1979 # Komunalno podjetje Tržič # dejavnosti: gradbena obrt, vrtnanja-cvetličarna, jjifc pralnica, gramoznica, steklarstvo, komunalne dejavnosti: snaga, vodovod-kanalizacija, j& vzdrževanje cest, pogrebne storitve Vsem delovnim ljudem, ▼ poslovnim prijateljem m ^delavcem želimo srečno in uspešno novo leto w/v ^ *»#•*# Srečno novo leto 1979 želi občanom in delovnim kolektivom Skupščina občine Tržič in družbenopolitične organizacije Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič Proizvaja — sestavne dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu — prodaja sredstev za civilno zaščito * novem letu želi delovna skupnost klO tržiške industrije obutve m kon-'krife Tržič vsem občanom in poslovnim Sel/em srečno in uspešno novo leto »79 komunalni servis Jesenice %vsem delovnim Hem srečno m %šno novo leto 1979 z zbiralnicami oblek za kemično čiščenje Tržič, Partizanska c. 14; Kranj, Na skali 4; Radovljica, Linhartov trg 21; Bohinjska Bistrica št. 97; Moste št. 11; Kranjska gora št. 119; Jesenice — Plavž, Titova c. 77 a. in sporoča, da poleg kemičnega čiščenja vseh vrst oblek iz naravnih in umetnih vlaken, usnja, preprog impregnira dežne plašče in opravlja skočgart apreturo volnenih in drugih oblačil. Solidna cena — hitra storitev. cilmuo Alpska modna industrija Radovljica TOZD Radovljica TOZD Nova Gorica TOZD Bohinj TOZD Trgovina želimo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem obilo uspeha v novem letu 1979 biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice n. sol. o Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice Delovnim ljudem, članom hišnih svetov in stanovalcem na področju občine Jesenice želimo srečno in uspešno'novo leto 1979 ter sodelovanje pri upravljanju stanovanjskih hiš i ' i. i Vodovod Jesenifcč '..V, Vsem družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter občanom želimo veliko delovnih uspehov v letu 1979 VE ---T- Venac Industrija mesa, mesnih prerađevina i konzervi Novi Sad v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 nudi: vse vrste klobasičastih proizvodov, suhomes-nih proizvodov in konzerv Občanom Gorenjske želimo srečno in uspehov polno 1979. leto # Idr uže na /esmi industrija Mit 1 ^■■i TOZD ŽAGA - TOZD ZABOjARNA - TOZD POHIŠTVO - TOZD TAPETNIŠTVO * želi vsem delovnim ljudem srečno novo leto 1979 Obiščite nov salon pohištva v trgovskem paviljonu »Deteljica« v Bistrici pri Tržiču! Proizvajamo žagan les, lesno embalažo, transportne palete, pohištvo in oblazinjeno pohištvo. Tekstilna tovarna Zvezda Kranj želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1979 Izdeluje kvalitetne vrste lepljivih CENTE L IN medvlog za konfekcijsko in obutveno industrijo. Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1979 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, elektri-čarska in pečarska. ZAHVALA Ob prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata PETRA ŽAGARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem kolektivov Tekstilindusa, Gozdnega obrata Preddvor, Iskre, Save in Planike. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Visoko in drugim gasilcem, OO ZSMS Visoko, SZDL za poslovilne besede, Rdečemu križu, pevcem, gospodu župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Angelca, sin Zdravko, mama, brat, sestre in ostalo sorodstvo Visoko, Hotemaže, Šenčur, Predoslje in Kranj ZAHVALA Ob prerani smrti naše dobre žene, mame, sestre in tete CILKE ZUPAN roj. Koblar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh njene bolezni in smrti pomagali. Zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih žalosti izrekli sožalje, ji darovali cvetje, finančno pomagali, se od nje poslovili in jo spremili na njeni zadnji poti. Nadalje smo dolžni zahvalo zdravnikoma dr. Možganu in dr. Rešku, patronažni sestri in dobri ženi Ani Stale, pevcem za zapete žalostinke, župniku za obiske na domu in lep pogrebni obred ter šolarjem za darovano cvetje in lepe besede. Posebno smo dolžni zahvalo sodelavkam in sodelavcem kolektiva Iskra Železniki za darovano pomoč in podarjeni venec, tov. Kavčiču za lepe poslovilne besede pri odprtem grobu ter vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Pavle, sinova Klemen in Peter, hčerka Alenka, sestre Minka, Johanca in Francka ter brat Martin z družinami Martinji vrh, 23. decembra 1978 r ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in sina FRANCETA MALIJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem Save, predvsem pa lovcem za njihovo ganljivo spremstvo na zadnji poti, govornikom za njihove nepozabne besede, pevcem in godbenikom, praporščakom in vsem ostalim, ki ste darovali cvetje in ga v tako številnem sprevodu spremili na zadnji poti na pokopališče v Goricah. Se enkrat vsem skupaj iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Golnik, 25. 12. 1978 Nenadoma nas je zapustila draga mama KATARINA ŠTIBELJ Petričkova mama iz Sp. Luše 12 roj. URH Pogreb pokojnice bo v petek, 29. 12.1978, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Selca Žalujoči: mož Karol, sinovi Milan, Korl, Franci z družinami ter sin Tone, hčerke Marica, Tončka in Stanka z družinami in vnuki Sp. Luša, Zg. Dobrava, Brezje, Pungart, Škofja Loka, Rudno, 27. 12. 1978 Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, n. sol. o. Jesenice, Spodnji Plavž 6 V zvezi z objavo razpisa in oglasa dne 26. decembra 1978 obveščamo kandidate, da pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, Spodnji plavž 6, Jesenice. Rok prijav je 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh od dneva izbire. OOUR FABRIKA NIKOLA TESLA BEOGRAD TUDI TELEVIZORJU LAHKO DAMO DARILO TV ANTENA SPECTRA COLOR Področje Kanali Ojačanje Odnos naprej - nazaj Kot sprejema Priključna impedanca TVSC 39 F v 25- 60 14- 18 25 29° 240 300 TVSC43 FIV(UHF) 21 - 37 14 - 18 25 29° 240 300 SOBNA TV ANTENA Z OJAČEVALCEM SAPI - 501 SPREJEMNA PODROČJA: F I, UKV, F III, F IV/V FREKVENČNI OBSEG SPREJEMA: 45 - 860 MHz OJAČANJE: 9 dB IZHODNI PRIKLJUČE K: Koaksialni 750 (OHMOVl NAPAJANJE: 220 V/50 Hz IZVEDBA V TREH BARVAH: BELI, RDEČI IN ČRNI TV STABILIZATOR - COLOR TVS - 707 C I Stabilizator napetosti varuje pred okvarami drag barvni televizijski sprejemnik pri znižani ali zvišani napetosti električnega omrežja. Izveden je na elektromagnetnem principu in impregniran s poliestrsko smolo. Vgrajen je v ohišje iz temepraturno visoko odporne plastične mase. Opremljen je s preklopnikom za omrežno napetost 220/110 V in indikatorsko žarnico - thvko. Vhodna (priključna) napetost stabilizatorja 220/110 V, 50 Hz Izhodna (stabilizirana) napetost 220/110 V. 50 Hz -v»„/i-m v/ Stabilizator je namenjen za barvne televizor^, k. so predviden, za napetost 220/110 V, 50 Hz, Nominalna obremenitev 400 VA in 250 VA TV STABILIZATOR [ČRNO-BELI) TVS -709 Stabilizator omogoča prav.lno delovanje vašega televizijskega sprejemnika ne glede na spremembe napetost, napajalnega električnega omrežja. »lastike. Na posebno Stabilizator je vgrajen v oh.Sje .z temperaturno v.™°J^ \0 200 VA. zahtevo lahko dobavljamo tudi stabilizator z nominalno obremenitvijo Vhodna (prikliučna) napetost ,tab.l.zator|a 220 V/50iMz jkom H omreino Izhodna napetost stabilizatorja namenjen je televizij«"" *v napetost 220 V/50 Hz Nominalna obremenitev 130 VA MALI OGLASI telefon 23-341 PRODAM Prodam BIKCA za dopitanje. Zasip, Stagne 27 Ugodno prodani KOKOŠI. Zadra-ga 18, Duplje 9606 Poceni prodam dobro ohranjeno sedežno GARNITURO, kuhinjsko IIZO a stoli, belo tehniko, črnobel /ELEVIZOR in otroško POSTELJICO. Možnost ogleda vsak dan od 15. do 19. ure. Kocina, Planina 5, Kranj, tel. 22-123 9657 Ugodno prodam 2 kom. zimskih gum MICHELIN, dimenzije 165 x X 14, X(M + S) s platišči. Sorčan, Sr. Bitnje 82 9742 Prodam 4 kW termoakumulacij-sko PEC. Anderle, Zevnikova 8 (Ore-bek) 9743 Prodam pet tednov starega BIKCA za rejo. Zore, Zg. Pirniče 116, Medvode 9744 Prodam polovico mlade KRAVE za v skrinjo. Stiska vas 9, Cerklje 9745 Prodam »GOJZARICE« (št.41,42 43, 44) - ročno delo. Zg. Brnik 107, Cerklje 9746 Prodam dva PRAŠIČA težka 150 kg. Cirče 23, Kranj 9747 Prodam 4 zimske gume za Fiat 750. Zalokar Marjan, Bistrica 185, Tržič 9748 Prodam še pakirani 17"»-litrski HLADILNIK Gorenje in malo rabljeni prenosni stroj TMB Unis. A- K., Cegelnica 4, Naklo 9749 Prodam sedem tednov stare PUJSKE. Zalog 30, Cerklje 9750 Prodam malo rabljen kombiniran, Stiricilindrski, električni in plinski ŠTEDILNIK, 80- in 8-litrski električni BOJLER, dvokoritno POMIVALNO MIZO z odcejalnikom, HLADILNIK Obodin in kopalno KAD, komplet s pipami in tušem. Ig. Bmik 81 9751 Prodam PRAŠIČA za zakol. Kokrica, C. na Brdo 53 9752 Poceni prodam rdeče VINO. Can-ier Dežmanova 16, Kokrica (proti iBgi) 9753 Ugodno prodam termoakumlacij-w*rz>si HW 7. dostavo na Prodam PRAŠIČKE Sest tednov stare. Apno 9, Cerklje 9766 Prodam domač SPEH. Naslov v oglasnem oddelku 9729 Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg. Prebačevo 45, Kranj 9767 Prodam KRAVO s teletom. Dru-lovka 12 9768 Prodam ŠPEH od prašiča, ki ga bom zaklal 3. 1. 1979. Lahovče 32, Cerklje 9769 Prodam sedem let staro srednje težko KOBILO. Kidričeva 28 (Stari dvor), Škofja Loka 9770 Prodam dve termoakumulacijski PECI, 4kW, po ugodni ceni. Krajnik, Reteče 69, Škofja Loka 9771 Prodam osem in šestnajst tednov stare PRAŠIČKE, Vrhovlje 11, Lukovica 9772 Prodam 9 let starega konja ali menjam za starejšega. Visoko 5, Šenčur 9799 Prodam jalovo TELICO. Bled, Razgledna 14 9799 Prodam KRAVO s teličkom ali brez. Zasip. Stagne 20, Bled 9800 i KUPIM Kupim barvni TELEVIZOR, po možnosti nemške znamke. Naslov v oglasnem oddelku 9782 Kupim mladega kitajskega PIN-CA ali CIVAVO. Cerklje 286 978 * Kupim mlado KOZO s kozličkom Zali log 48 nad Železniki 9784 VOZILA UgUUIIv j---- *o PEC aeg, 3kW, z dostavo bom. Zupan Janez, Kropa 97 9754 Ugodno prodam zelo dobro PEC Gorenje. Mikec, Gorenjska c. 1, Radovljica 9755 Prodam dva meseca stare JARĆ-KE, rjave, srednje težke — odlične nesnice. Stanonik Jurij, Log 9, Škofje Loka 9756 Prodam strešno OPEKO bobrovec in lesen gnojnični SOD. Suha 29, Kranj 9757 Prodam KRAVO za v skrinjo. Šenčur, Pipanova 40 9758 Prodam mesnatega PHASlCA po i&iri. Breg 12, Preddvor 9759 Prodam TELEVIZOR Krivec f>anc. Visoko 91, Šenčur 9760 Prodam mesnatega PRASlC.A za fckol, težkega I50kg. Pšenična poki 7, Cerklje 976] Ugodno prodam 30 k v. metrov n&cesnovega ladijskega PODA. Na-j|0V v oglasnem oddelku 9762 Prodam sedem mesecev brejo KRAVO po izbiri. UšJakar Stanko, 9763 Prodam ZASTAVO 750. Draksler. K rani. Zasavska 55 9729 Prodam FORDA 12-M po zelo ugodni ceni. Pavkovič. Bistrica 163 9730 Kupim »FlCKA« do ena in pol starega milijona, registriranega vsaj še šest mesecev. Informacije po telefonu 23-206 od 14.30 do 16. ure 9733 Prodam TAUNUS M 12, malo ka-ramboliran, letnik 1967. Ogled vsak dan. Hafnerjeva pot 7, Stražišče pri Kranju 9773 Prodam GOLFA starega dve leti. Ponudbe pod »13 M« 9774 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 800 kg. Informacije tel. 064-60-919 - popoldan 9775 Zaradi selitve prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1972, registriran do avgusta 1979. Informacije popoldan po tel. 25-860, Kranj 9776 Prodam R-12TL, letnik 1974. Ogled 2. 1. 1979 dopoldan. Emil Lan-gerholc, Zg. Bitnje 59, Zabnica 9777 Prodam novo POLOS za Renault 4. Informacije v popoldanskem času po tel.21-190 9778 Prodam ZASTAVO 101, staro dve leti. Luže 60, Šenčur 9779 VVV 1200, stroj po generalni, registriran do 13. 10. 1979, v voznem stanju — prodam za 25.000 din — po možnosti polovico tudi na kredit. Avto si lahko ogledate vsak dan od 6 do 10. ure pri Mičanoviču Jovanu, Jezerska 48, Kranj 9780 Prodam osebni avto VVARTBURG limuzina. Zaplotnik, Letence 15, Golnik 9781 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 1300 in TOMOS .T-4. Stružnik Silvo, Srednja vas 19, Šenčur — STANOVANJA BpfodamrTELEVIZOR Iskra pano .maZg Brnik 119, Cerklje 97fc Todam KRAVO fnz.jko pred tetjo telitvijo.Cerkhe.U 9765 Izdaja CP C.lam, Kranj. Ilicu MoA,-Pijadeja 1. Stavek: CP <;<,r«n;«ki tisk Krmn), timk: Združeno podjetji-Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava limta: Kranj, Mo*<> Pijadeja I. — Tekoči račun pri SDK v Kra-nju številka 51&00-603-31»»» - T. leforii: glavni urednik, odgovorni urednik in upravm 23-341, uredni-1 -nvinarii 21-H60, malo- let din. urea*i«35 novinarji 21 -H««, mi «vo 21*35. n wk. - Naročnina: letna 300 c 150 din. cena za 1 *t«-vilk» ™rtaii 4 dinarjev. - Opro***. „Jneaa davka po priatojnem 23-341 polletn-v kolport** Takoj prodam vseljivo TROSOBNU STANOVANJE /. vrtom v starejši hiši v Kranju, Vodopivčeva 12. Informacije po tel. 22-314 9791 V centru Kranja (Kidam v najem 100 kv. metrov STANOVANJSKE POVRŠINE, primerne za projektivni biro ali predstavništvo. Ponudbe pod šifro »Sedem« 9792 Oddam dvosobno komfortno opremljeno STANOVANJE v pritličju s centralnim ogrevanjem in telefonom v Radovljici. Vseljivo takoj. Informacije dobite vsak dan od 9. ure naprej na tel. 064-74-268 9793 POSESTI Zu šest mesecev (nldam GARAŽO na Planini. Informacije po telefo- nu 22-221 int. 27-33 9794 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame sestre in tete * ANE ROŽIČ roj. Kunstelj se najlepše zahvaljujemo sosedom, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence, izrečeno sožalje ter tako številno spremstvo na njeni prezgodnji zadnji poti. Vsem, ki ste z nami sočustvovali še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni! Mevkus, 18. 12. 1978 SREČKO PLUT C na Brdo 13, Kokrica 64000 Kranj Tel : (064) 24-220 Cenjene stranke obveščam, da bom 3. januarja 1979, začel z dolom na domu Popravljam: TV sprejemnike, radio aparate, avtoradio tudi montiram . . . ZAPOSLITVE Nujno potrebujemo žensko za varstvo otroka na našem ali njenem domu. Prosim, zglasite se po 16. uri pri Hafner, Cankarjev trg 3, Škofja Loka 9795 PRIREDITVE »OBVESTILA NK KOKRICA vas obvešča, da v nedeljo, 31. decembra 1978, ples odpade. V torek, 2. januarja 1979, pa vas vabi na veliki novoletni ples ob 16.30. Igra »SELEKCIJA« 9801 TVD Partizan Ljubno prireja vsako soboto ob 19. uri v družbenem domu mladinski ples. Igra SELEKCIJA. Vabljeni! 9786 00 ZSMS Podnart vas vabi na silvestrovanje s pričetkom ob 20. uri — za staro in mlado. Igra ansambel SAFARI 9736 GASILSKO DRUŠTVO PRIM-SKOVO pri Kranju prireja tradicionalni novoletni mladinski ples v petek, 29. decembra, ob 18. uri. Igra skupina MODRINA, v soboto, 30. decembra, ob 18. uri pa igra skupina ŽAREK. Med odmori stereo diseoteka, dvorana barvno osvetljena. 9787 Svoboda Primskovo prireja v dvorani na Primskovem silvestrovanje z ansamblom »TRGOVCI« 9797 _23. stran O L, A 8 2, gostilničar Niko in Francka Šče vina, želita vsem prijateljem in obi skovalcem gostišča veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v novem letu 1979. 9789 GASILSKO DRUŠTVO Britof -Orehovlje se vsem krajanom in družbenopolitičnim organizacijam zahvaljuje za uspešno sodelovanje in vsem skupaj želi srečno in uspešno 1979 9790 '0STAL0I POPRAVEK: Pri osmrtnici Luši-na Jožefe je bila po pomoti izpuščena med žalujočimi sestra Helena. Opravičujemo se 9796 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, obnova lesenih rolet, zamenjava avtomatov in poteznih vrvic, naročite Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Lahko pišete, pridem na dom 8018 Delavska univerza Škofja Loka sprejema prijave v začetni in nadaljevalni tečaj KROJENJA in ŠIVANJA. Pričetek in vpis tečaja 8. januarja 1979 ob 15. uri v osnovni šoli Škofja Loka (za Namo) tel. 60-801 9785 i ČESTITKE Ansambel »TRGOVCI« želi v novem letu vsem svojim zvestim poslušalcem in ljubiteljem njihove glasbe mnogo zdravja in osebne sreče. 9798 Vsem strankam želimo srečno novo leto 1979. KEMIČNA ČISTILNICA OGRIN Božidar, Cerklje 41 9788 BIVŠA gostilna ŠIBENIK v Medvodah in na Podreči, sedaj sezonsko gostišče Šibenik na Bledu, Seliška c. DRUŠTVO UPOKOJENCEV Skorja Loka razpisuje prosto delovno mesto GOSTINSKEGA DELAVCA s polnim rednim delovnim časom. Stanovanja ni. Interesenti naj vlože pismene prošnje na naslov: Društvo upokojencev Škofja Loka, Šolska ulica 7, tel.: 60-664. OBLETNICA Deseta obletnica smrti MARIJE GROŠELJ iz Grada pri Cerkljah Leto za letom hiti, spomin na vas, ni ure pozabiti, moje srce za vami ihti Iz srca hvala vsem zato, mama, še vedno najdražja ste mi. kar moji dragi mami, pred desetimi leti, dali ste v slovo. Franci izpod Krvavca! Grad, decembra 1978 ZAHVALA Ob nenadomestljivi bridki izgubi naše ljube žene in mame VIDE KOS roj. Logar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji darovali vence, ter jo spremili na njeni, zadnji poti. Posebno zahvalo sva dolžna sosedom, ki so nam v težkih urah nesebično priskočili na pomoč in darovali venec. Zahvaljujeva se govornikom za poslovilne besede ob krsti in odprtem grobu, organizaciji ZB Blejska Dobrava za poklonjeni venec ter praporščakom ZB, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujeva se vsem, ki so nama ustno ali pismeno izrekli sožalje in vsem, ki so prišli od blizu in daleč in se poklonili njenemu spominu. Prav vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala Žalujoči mož Janez-Sergij in sin Dušan ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame JOŽEFE LUŠINA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Še posebej se zahvaljujemo dr. Radu Kuharju — ZD Radovljica in primariju dr. Vidaliju iz internega oddelka bolnice Jesenice, zdravstvenemu in strežnemu osebju, ki so se vrsto let trudili ohraniti našo mamo tako dolgo med nami. Nadalje lepa hvala Kemični tovarni Podnart in trgovskemu podjetju Specerija Bled, kakor tudi pevcem Svobode Podnart in g. duhovniku Andreju Cvetku za lepo opravljeni obred. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč. Žalujoči otroci: Ida, Ivan in Anica z družinami ter sestri Pavla in Helena ter ostalo sorodstvo r OKUS PO INVENTURI »Zaradi inventure — zaprto!« sem prostodušno šavsnil proti lastnemu uredniku, ko je terjal novoletnega Ježa, a me je tako sršen je pogledal, da sem se pri priči opravičil zunanjemu svetu za pet sej in sestankov tistega dne in pač nekaj načeč-kal. Bolj slab inventurni komisijnik sem in tudi stare stvari bi bilo brez haska vlačiti ponovno na dan, saj že aktualno ni kaj prida vžgalo, kako klavrne bi bile dele reprize. Na kratko le: vse leto sem ljubil dobre stare komunalce, častno ložo so imeli črpalkarji, dominirale so smetiščne jame in smradi, da ne pozabim pis me v uh gostincev in žleht sprevodnikov. Sem in tja me je kdo gromko nadrl, kaj bolj srhljivega in razburljivega pa ni bilo. Iz starega leta, v katerem me je najbolj prizade lo pomanjkanje soli in ptičjega futra izstopam na perutih vsesplošnega upanja in prepričanja, da bo prihajajoče leto krasno in v vseh ozirih lepše ter si zaradi pike na i izpisujem iz oguljene stare beležke: »Tale vikend bom prevalcnov tko na črn, da ga niti hudič ne spozna za uporabnega.« ČRNE GRADNJE Črnograditelji, nikar v črni obup zdaj, ko plava v vašo luko občinski od lok, ki pravi, kje in zakaj se bodo ruši/i črni objekti. Ta odlok namreč predvideva rušenje objektov, ki so v uporabi. Zdaj naj vam pa dokažejo, kateri objekt je v uporabi, kaj je uporaba, kdaj je in kdaj je ni, ob pomoči vaše priznano brezmejne domišljije lahko uprizorite en lep hec s tem uporabnim odlokom o upo rabi. Vikende lahko tudi uporabno zamaskirate z valcnom samih pajčevin in tako prihajajočim inšpektorjem že od daleč napoveste trd in neizprosen črno-graditeljski boj. Kaj prida pomagalo ne bo. za začetek je pa bolje kot nič »Ja, ja, kolega, skrajni čas, da so darila za vse enaka!« TI, TI, DEDEK MRAZ! Dnevi ob koncu leta, ko že nekako od 20. decembra dalje izredno učinkovito pozabljamo na bridkosti fuj in fe/ nesrečnega starega leta in nazdravljamo boljšemu po vseh bifejih, buffetih, taver-nah, restaurationih in drugih slovenskih krčmah, vsi skisani od maratonskih prednovoletnih plodnih sestankov, od mimo mahnjenih pravilnikov, aktiviza-cij in drugih akcij (mimogrede: hitro preberite tole odličnico: »revitalizacija«, zamižite in trikrat ponovite: bravo, ne bo vam uspelo!), so torej tudi dnevi dedka Mraza in sindikalnih veselic. Ce smo kaj pregruntali, smo akutni problem dedka Mraza in ga pošteno povlekli za socialno diferencirano brado. Pesimistično dvomim, da bo vzdržal in bo na nekatera okna vendarle odložil BUper dilce RC, na druga pa le pomaranke, rožiče in krhlje, če bo že v krajevni skup nosti simboličnega koša. Pa bo spet pošteno narobe, zato toplo polagam na sindikalna srca: v borbo proti SD (socialni diferenciaciji) tudi na vseh drugih frontah! Bodi] ZbodljaJtki ŠILA Borbe na meji /atrmski smučarski nosovi SO ŠLI NA MALCO! Nekateri delegatski tovariši ho non stop na sestankih, nedosegljivi za žive in mrtve. Nekateri bo res, drugim pa so se/e izgovor m ti posamezniki mkujo v kategorijo tistih nadutežev, ki >>čal ta hip je bil še tu«. Ti, ki so bili »ča/ še ta hip tu«, če vse sinu- navdušeno skrbe ca rentabilnost naših žičnic in presmučka ji> rse de/orne dopoldncvc. Zatrnik siver ne slon po tovariših kategorije »žal še ta je bil hip tu.„ s/oei drugače Nikjer na svetu, le na našem Zatrniku boste doživeli, da ram hodo redno <>h pol enih popoldne ustavili vh-v nico m rekli: »Zdaj na za pol ure aru e derči. mi smo na malcih In kaj tjstof Delani imajo pravico do polurne malce. pra:na vreča tudi oh žič nni ne stoji pokonci! Ko bodo molčali, ti pa višek p<> mrtvih žičnicah, tdravo premišljujte, se rekreativno razgledujte m se saradi mene lahko tudi pošteno p*H dite, zakaj te svoje delaisle prat n,- s, ne ui e//ai l/a/o avtobusni šo/er/i. sfro /evoit/c in piloti. SPORNI MOST Jeseniško m radovljiško občino meji star, lesen, skotiti podrt most Prav na sredi fega mostu /e me/a. mejaša pa se it leta nikakor ne moreta sporazumeti. kako m ga obnovila, tudi občinska SKIS. pardon OKJS ne (/tri vseh sisih mi /e tiu/ho// všeč komunalni, ki ima v Vsakem primeru V okrajšavi KIS. kar ga več kot odlično označuje) lillo hi trapasto, ko bi rnosf /topruri la etia sama občina. Pričakujem. da 9$ bodo dela Solili pošteno tako. kot smo Ž€ i ajem />n ctstan vsak pot, vsak s tvojim projektom, vsak s »vojim denarjem Kako krasen most se nam obeta, edin stven primer sosedskega sodelovanja! Komiu ho šlo o občinski prestiži fl(,t ida trdnega, modernega, drugi lahko nadaljujejo bol/ klavrno m mani ttabtl no. Pa saj me konet koncev :a most sploh ne nkrbi, predvidevam drugačne nevšečnosti do zdaj so bdi ribiči obeh občinskih družin ff kai »lažni, o kaj bo, ve se obrnejo v drugo nkrujnosft Ka/ bo, če bodo začeli svoj zarod deliti medjese niškega in radovljiškega? Kaj bo, če se bodo srečali na meji in slučajno tudi kaj ulovili, pa riba sploh ne bo povedala, ali je jeseniška ali radovljiška} Do prav nespodobnega obnašanja lahko pripelje zavestna delitev tudi med živalstvom v vodi. Ribe si lahko začno kazati jezike: bla, da veš, na jesenišem imamo železarno pa Planico pa Kranjsko goro, pa vi, reve radovljiške? In bo prišlo z juga: bla, mi pa imamo Bled pa Bohinj pa boljše štacune, da vi, kar že ustvarte, vse pri nas zapravte! KOMUNALA En topel val me*zalije, ko komunalo pozimi samo zaslutim, da prihaja, kadar pač prihaja, kot fatamorgana na zasnežene ceste in pločnike. Ko pada beli sneg, na poljane in na breg, se vrli komunalci veselo ujčkajo po lopatah v skladišču in tolažljivo vzdihujejo: bog je dal, bog bo vzel! Šele tedaj, ko ljudski glas zarevskne, da je že 23 avtomobilov pod cesto, zadnjič globoko zavzdihnejo in odkorakajo v beli svet, nakar v kratkem tednu dni odkidajo 50 procentov najbolj vidnih pločnikov, da jih nato ob ponovnem snežnem naletu spet zapluži-jo. Pravo veselje pa je tedaj, ko orjejo po cestah: nič koliko plugov, visoko privzdignjenih, se sprehaja gor in dol in ko je pol metra snega na cesti, se fatamor-gansko pokaže zadolženi, ta pravi, z vihrajočo rdečo zastavico in s prižganimi lučmi. Če je ravno pri volji, spusti plug prav do dna, če pa ni, je pluženje le demonstracija, za katero ostajajo hribčki in dolinice. Zadnjič se mije neki, proti komunali nastrojeni topogled pridušal, da je pred gostilno opazil dva tovornjaka z magič mm napisom Pluženje, posipanje, ki sta kar izginevala pod na novo zapadlim snegom. Bla sta natanko tako zasneže na kot cesta, kijih je že dve uri čakala, a sem se postavil ljubi komunali na njeno stran in izdahnil, da je malica pač malica, a se je še naprej pačil. Draga cestna služba in komunala, kaj morem, dopovej oslu, da ima dolga ušesa! SREČNO! Kjerkoli že boste silvestrovali, dobro se imejte! Naj vam silvestrski menu za 600 dinarjev ne pokvari raz položenje, ne vihajte nosu, če bo slabša polovica ob osmih zvečer na majavih nogah, vi pa v dekolteju za Slakov ansambel! Naj se vam ne po-, dira svet, če boste sami in osamljeni ihteli v noč vriskov in petja, bodite hrabri in v zdrži te tudi v primeru, če bi radi dali znameniti silvestrski (ali novoletni) poljub iskreno vro< komu drugemu in kje drugje! Upaj v srečo, tolažite se, da kdor čaka, dočaka, pa naj bo up še tako varljiv in nedosegljiv! Navsezadnje gre u čisto družinsko veselico, za družin ski praznik, za samoumevno kol darsko prelomnico, ki smo ji sami r»ridali nesluteno vesele dimenzije.] n prav nič drugega! Rad bi za spremembo, skril bodi ce in vam voščil nezamerljivo, strpno, zdravo in tople ljubezni polno novo leto z drobno prednovoletno epizodo: Avtobusna postaja v hladnem zimskem jutru. Čakamo in se zavija m o v zimske plašče. Vsi prisluškujemo besedam mlade fantovske druž be: » ... zaradio sam, znaš, mnogo, 380 hiljada ...« je veselo razpoložen temnolasi fant. Na postajo počasi, z drsajočimi koraki prihajata dve dekleti, večja dolgih rjavih las, velikih temnih oči, upadljivo lepega obraza, s svežnjem komaj rojenega bitjeca na rokah. Cisto vstran stopita, a sta dovolj blizu, da ju opazujem. Velike temne oči ne utapljajo v komaj zadržanih solzah, roke nervozno ovijajo polivinv lasto vrečko. Manjša ljubeznivo mr mra bitjecu in ga skrbno pokriva, ko pa solze le spolzijo po lepem obrazu prijateljice, ji navrže skoraj preveč glasen očitek: »Ti sploh ne veš, koli ko ljudi bi bilo zdaj presrečnih, ko bi lahko držali otročka na rokah!« Ko solze presahnejo in je nam kol v opravičilo namenjen zbegan na Nine h mlade matere, se vesela fantovska družba že poslavlja in odpravlja z avtobusne postaje. Ko so ze skoraj vsi mimo, mimogrede pri stopi k sveženjcu tisti razigrani tem nolasi fant, narahlo privzdigne zel no odejo in položi poleg drobne g], vice rdeči bankovec, sto dinarjem Ko se sreča z začudenimi očmi obe deklet, potiho zamrmra: »Za malu Za novu godinu!« Mi vsi smo pogledali stran, mi vs snio se zavedali solz, mi vsi smo n kaj globoko občutili. »"•>"o! V«* Je*