KS VELIKE LAŠČE
Premalo 
pojemo, 
kajne!
Na letnem. zboru Društva upokojencev Veli-ke Lašče je bila udeležba dobra in med starimi upokojenci je bilo tudi veliko novih obrazov. Upravni in nadzorni odbor sta podala poročilo o minulem delu, ki je bilo zelo uspešno. Vse nalo-ge, raze ene, so bile izvršene. Se vedno nismo ustanovili pevskega društva! Ta zamisel pa se ni uresničila zaradi tehtnih vzrokov: ni prostora, ni pevcev, ni pevovodje pa tudi razumevanja in pripravljenosti pri realizaciji te naloge.
Skoraj nemogoče je, da med 200 člani našega društva ne bi bilo 15 ali 20 pevk in pevcev, saj
menda niso vsi brez posluha? Tudi prostor bi ljubitelji petja prav gotovo našli in brez dragih instrumentov in not bi lahko iz srca zapeli naše narodne pesmi, ki jih starejši vsi znamo, mladi-na pa jih skoraj ne pozna več.
Živimo na najlepšem - klasičnem koščku do-movine, saj je velikolaška okolica dala tri velike može, kulturne velikane, je zibelka slovenskega knjižnega jezika. Trubar, Levstik in Stritar so bili pevci, pesniki in pisatelji. Imamo bogato kultumo dediščino, zato smo lahko ponosni.
Manjka pa nam volje in korajže. Ne verjamem, da ravno velikolaški upokojenci ne bi zmogli počastiti svojih duhovnih velikanov s kakšno pesmico. Tu ne gre za profesionalno-vrhunsko zborovsko petje, ampak za poživitev narodnega, ljudskega petja.
Z novo urejenim kulturnim domom, bodo dani vsi pogoji.
Pa še to! kakor vsa prejšnja leta, so tudi letos 80-letniki prejeli pistnene čestitke in darilca.
Člani smo tudi sklenili, da namesto cvetja oziroma venca umrlemu članu, damo prispevek za nabavo prapora in tako z njim počastimo umrlega člana. Seveda bomo morali potrkati na vrata še k drugim organizacijam, ker sami toliko denarja ne zmoremo.
Na tem letnem zboru smo se domenili tudi, da organiziramo dva izleta. Prvega na Gorenjsko, drugega pa v Gonars.
Z izleti, posebno še z zadnjim smo bili vst zadovoljni. Naša vodička »Duška« nas je sproti obveščala in nam povedala zanimivosti krajev, ki smo jih videli.
 Jaklič S.