O risanji brez stigem. x_amen in koučna svrha prostoročnega risanja je risanje po naravi in risanje na paniet, podloga teinu pa je prosto risanje, t. j. brez pripomočkov, torej tudi brez stigem. Za risanje brez stigem na srednji in višji stopinji so vsi mtrodajni pedagogi, mnogo pa jih je tudi za to, da bi se v početku risalo prosto. Naše zakonske določbe (min. ukaz (i. rožnika 1874.) poudarjnjo načelo, da je tudi pri risanji nietoda prosta, vender pa se zahteva prosto risanje na višji stopinji. V tem zinislu je tudi sestavljena Grandauerjeva zbirka ,,Elementiir-/eichcn^chulo" in to načelo, liainreč prosto risanje na srednji in višji stopinji hočeino tukaj razlagati. Grandauer pojasnjuje prehod od stigem (katere iina na nižji stopinji) k prostemu risanju na sledeči način: a) Učitelj nariše le jedni del priproste siinetriške oblike na šolski tabli. druge dele pa nadaljujejo učenci saini; h) s povečanjein ali poinanjšiinjeni v določenem razmerji; ui-itelj namreč natančno določi velikost narisa. katerega posiieniiijo učenci; c) s posnemanjem predrisa v drugi določeni meri; d) s prerisanjera prostega narisa v pikčasto mrežo; e) s posnemanjem (kopiranjem) zvezanega narisa in sicer s samostojno določitvijo pik in naposled f) s popolnim opuščanjem rareže (stigem). Jednak uspeh in na veliko lažji nnčin dosežemo, ako pričnemo prosto risati prejšnje početne vaje. V tem oziru ne moremo dovolj priporočati navoda: ,,Tretau, der kleine Zeichner, cena 1 gld." Kakor hitro so se učenci navadili dobro risati razne prerne po razno oddaljenih (s kraja gostih, potem redkih) pikah (stigmah), potem lažje oblike v kvadratu, pozneje pa razne ornamente. Prve vaje pri risanji brez stig e ni*) s o: I. Učitelj, ki sain riše na tablo, uarekuje: -Zaznamite na risanki v levem kotu 2 prsta od gornjega in 2 prsta (cm) od levega roba točko (piko.) Isto tako spodaj v levein *) Citatelj naj sproti riše, da bode razlaganje bolje razumel. č = črta. J'(s. 19* kotu. ,,Sedaj vlecite od gornje točke k spodnji — premo, in sicer najprvo parkrat po zraku, dokler se roka nameri ne privadi; potem pa vlecite rahlo s svinčnikoin po popirji ter položite svinčnik poleg narisane prenie — s tem spoznate svoje napake. Popravite jih ter potegnite premo debeleje, druge nepotrebne črtice pa odstranite z radirko."**) Učitelj sedaj vpraša: ,,Kaka prema je to?" Učenci jo poznajo že od prej, torej bodo odgovorili: _To je navpična prema ali č. navpičnica". Učitelj: ,,Ravno tako navpičnico vlcčemo ob desnem popirnem robu dva prsta (cm) od kraja. Kaki prenii sta to?" Učenci poznajo ju tudi že od prej, torej odgovore: ,,To sta vzporedni navpienici". Uč.itelj nadaljuje: -Zvežimo sedaj prejšnji premi zgoraj in spodaj z vodoravnima, ki sta oddaljeni dva prsta (cm) ort roba. — Vlecite zopet parkat s svinčnikom po zraku, potem rahlo po popirji, ter položite svinčnik vodoravno poleg narisane črte. Popravite napake in potegnite preme debeleje. Kaki lik smo dobili?" Odgovor: ,,To je pravokotnik". Učitelj: ,,Sedaj vlecimo iz jednega ogla v druzega diagonalo na isti način, kot prej. Kaki premi sta to?" Odgovor: nTo sta poševni premi ali č. poševnici". Učitelj: ,,Diagonali se sečete (režete) v sredi. Skozi to točko potegnenio zopet s poskušnjami v zraku č. navpičnico in isto tako č. vodoravnico. Kake oblike imamo sedaj in koliko?" Odgovor: .Imamo 8 pravokotnih trikotnikov". Učitelj: .Sedaj vlecimo zopet diagonale iz ogla v ogel, potem navpičnice in vodoravnice". To ponavljamo lahko še dalje, najbolje na drugi strani risanke v novi podobi. **) Ako začetnikom potezanje dolgih prem napravlja težavo, naj si zaznamujejo še pike vmes. Dobro je tudi v početku risati na tablice, potem so narisi na papirji snažnejši. Tudi so za prvence manjše podobe lažje kakor velike. Rabimo tudi lahko v početku risanke s tiskanin okvirjem. Pis. 2. Učitelj: ,,Poisčite na zgorujem popirnein robu sredo ter zaznamite jo s točko. Poinerite še s svinčnikom, ali je res v sredi. Ako ni, prestavite jo in pomerite z nova. Dva prsta pod njo zaznamite drugo točko. — Kavno tako najprvo v sredi na spodnjem robu, potem dva prsta višje. Sedaj potegnemo od gornje točke k spodnji č. navpičnico, katera razdeli popir na dve polovici." (Učitelj mora vselej čakati, da učenci vse izvrše natanko.) »Nadalje storimo isto tako na desnem in levem popirnem robu, zaznamimo od srednje točke tudi dva prsta notri — drugo točko ter potegnirno od leve k desni č. vodoravnico. Tako smo naredili križ s štirimi praviini koti. Sedaj potegnimo tudi ob kraji križa č. navpičnico in vodoravnico. Kake oblike smo dobili?" Odgovor: ,,Sedaj imamo prejšnji križ v okviru ali štiri pravokotnike". .V prvein pravokotniku zaznamimo zopet točki v sredi na gornji in spodnji stranici ter potegnemo navpičnico od jedne do druge. Dobili smo iz prejšnjega pravokotnika dva manjša. Ako potegnemo po sredi omenjenih pravokotnikov povsod navpičnice, dobimo 8 podolgovatih pravokotij. To ponavljamo toliko časa, da so navpičnice 1 prst jedna od druge narazen. V desnem gonijem pravokotniku, t. j. na desni gornji strani prvotnega križa vlecimo na taisti način več č. vodoravnic. V levem spodnjem pravokotniku rišeuio č. poševnice in sicer najprvo diagonalo, potem razpolovične vzporednice po srednjih točkah, v desnem spodnjem pravokotniku nasprotne č. poševnice". To so glavne prve vaje, katere tudi učitelj sproti na tablo riše, učenci pa jih ponavljajo toliko časa, dokler si ne pridobe gotovosti in spretnosti v potezanji raznih prem in v polovični delitvi. V začetku naj izdelujejo manjše podobe, ker so lažje, — pozneje pa večje. Potem pa lahko precej pričnemo z risanjem raznovrstnih likov, katerim je podloga pravokotnik ali kvadrat n. pr. (3). _V sredi popirja določite piko ter jo zaznamite s črko A. Med piko A in med gornjim popirnim robom ravno nad piko v sredi prostora postavite piko ali točko B. Med točko A in med spodnjim popirnim robom v sredi prostora ravno pod A zaznamite točke C. Točke B, A in C zvežite s premo, ki niora biti navpična, točki B in C pa morate biti jednako dalefc od A. Od točke B 1 cm na levo zaznaraite točko d. Od točke C 1 cm na levo v tisti vrsti zaznainite točko e. Na levo od točke e v tisti daljavi, kakor je točka e od d, zaznainite točko f. Navpi.no nad točko f v jednaki višavi s točko d zarišite novo točko ter jo zaznaniite z g Sedaj preglejmo ali so (doloeene) točke e in d, f in g, potem e in f ter rf in </ jednako daleč narazen. Dalje preglejmo, ali sta točki e in d, f m g v navpični Ieži in točki d, g in c, /" v vodoravni vrsti. Med točkama rf in e in sicer na levo od točke A — 1 cm daleč zaznamimo točko h. V sredo med točki e in /' postavinio točko l. Ravno tako zaznamimo k v sredi med tockama /' in g ter zarišimo še točko i, v sredo nied g in d. Sedaj preglejino, ali so točke d in h, h in e, e in /, Z in /", f in ft, /; in  g. g in j, « in rf jednako daleč narazen. Dalje vleciino preme od točke d k točki /», od A k e, od e k Z in od točke Z k točki f. S preinaini zvezane točke in sicer f & k, k z r/, <7 z 2, i z o3 napravijo kvadrat ali štirjak. Končno zvežemo še sledeče točke s premaini: i z h, h z l, i s k, k z lu. Drugi lik je na ogel postavljen in v prejšnjera vrisan kvadrat. Jednako nalogo nahajamo v Grandauerjevi ,,Elementai-Zeichenscliule" VI. zvezek list 51. pod. 2 pri risanji po narekovanji. Po tem načinu naj postopa učitelj dalje. Začetniku bode posedno dobro služil že ouienjeni .Tretauov" navod. Kadar so učenci narisali že ninogo raznovrstnih likov, katerim je podloga pravokotnik ali kva'drat, pričnemo lahko z risanjein mznih ornamentov brez stigein. V dopolnilo prejšnjega razlaganja dostavimo še tu na koncu dovršene narise vseh treh nalog. Pod. 4. je dopolnjena 3. podoba. (Glej priloga!) —_.—