CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJA Mobilizirajmo vse sile za veliko akcijo »CELJE 1957" ki bo v drugi polovici avgusta v Celju Pred dnevi je predsednik na tiskovni konferenci novinarje stave in prireditev, ki bodo v »Celje 1957«. V tem okviru bo več razstav in pri- reditev, ki bodo imele poleg poučno- vzgojnega tudi koristni namen. V pri- pravah in na prireditvah bodo poleg go- spodarskih organizacij sodelovale tudi druge množične organizacije in društva. Skratka, namen prireditev in razstav »Celje 1957« je poživeti vso družbeno dejavnost in življenje na vseh področ- jih gospodarskega in kulturnega živ- ljenja, kar bo brez dvoma Celju ir celjski okolici prineslo določene ko- risti. Poleg raznih velesejmov in razstav v širšem merilu, na katerih sodelujejo tudi podjetja celjskega okraja, se ved- no bolj kaže potreba, da bi v določe- nih razdobjih organizirali tudi razstave v okviru okraja. Podobna razstava, je bila v Celju pred petimi leti v okviru proslav 500-letnice mesta Celja. Mero- dajni okrajni činitelji so zato prišli do zaključka, da bi bilo treba take raz- stave in prireditve prirejati vsakih pet let, seveda ob vsaki priliki z določenim smotrom in poudarkom, ki najbolj od- govarja takratnemu obdobju in raz- voju družbenih in proizvajalnih sil. Letošnje prireditve in razstave, ki bodo v Celju v drugi polovici avgusta, bodo obsegale industrijsko razstavo, ki bo v novih upravnih prostorih Tovarne emajlirane posode v Gaberju, v pro- storih še sedaj nedograjenega zdrav- stvenega doma ob Gregorčičevi ulici bo razstava zdravstvene službe, stro- kovnega šolstva in ljudske tehnike, na Kmetijskem gospodarstvu Lava pa bo kmetijska razstava. Razen tega je v načrtu še več umetniških razstav, kul- turnoprosvetnih in športnih prireditev, revija praktičnih oblačil itd. V gospo- darskem delu razstave bo razstavljala tudi obrt in trgovina. Vse v načrtu zajete prireditve imajo raobilizacijsko vlogo v cilju poživitve in izboljšanja dela na vseh področjih našega družbenega življenja. Gospodar- ska razstava bo imela praktičen in ko- nsten pomen. Njen namen bo pred- \;sem pokazati nekaj novega in prak- tičnega v industriji podjetij v celjskem okraju. Prikazati bi morala zlasti nove ortikle, ki so si utrli pot na tržišče predvsem zato, ker so dostopni kupni ^oči prebivalstva in praktični. Raz- stava bo prikazala tudi kooperacijo ^^d. podjetji, zato bodo razstavljala tudi podjetja izven okraja, ki z našimi Podjetji v kooperaciji sodelujejo. Ko- ristnost industrijske razstave naj bi se zrcalila zlasti v tem, da bi vzpodbu- diJa pri proizvajalcih interes za osva- Janjc novih proizvodov in zboljšanje 'proizvodnje. Možnosti za to so še ve- like, vendar doslej še ni čutiti dovolj interesa, da bi se naša podjetja z raz- nimi novitetami in izboljšavami v ko- j"ist sedanjega okusa potrošnikov še °oIJ usidrala na tržišču. Z kooperacijo Pa bi se dali mnogi stroji, ki so doslej JJezadostno izkoriščeni, mnogo bolje iz- koristiti. Premalo elastična so zlasti ^kstilna podjetja v celjskem okraju, ki skrbe dovolj za razne novitete, ki odgovarjale kupcu. V tem pogledu ^.'h ostala tekstilna podjetja v državi znatno prekašajo. Zato ima revija P^a/ctičnih oblačil predvsem namen, da °^ tekstilna podjetja začela bolj resno ''^-^rnišljati o osvajanju novih proizvo- ^0", ki jih tržišče želi. Skratka, namen ^J^'^ustrijske razstave bo predvsem po- ^?^iti interes za izboljšanje proizvod- ^^^> osvajanje novih artiklov in uve- ^^vljanje na tržišču. Industrijska raz- ^sva bo imela tudi komercialni po- Kmetijska razstava ima namen pri- azati preizkušnje kmetijskih prizade- ^^rij v laboratorijih in praktično. Raz- ''^ua naj bi kmetu čim bolj nazorno ^^azala dosedanje uspehe in izjcušnje ^rnetijstvu, da bi osvajal nove, uspeš- j^^J^e metode, ki so se obnesle, ter da * ovrgel iz svoje prakse vse, kar je ^»"eTitabilno in mu ne daje dovolj po- '"*ftla za njegov trud. OLO Celje tov. Riko Jerman seznanil o pripravah in namenu velike raz- drugi polovici avgusta pod naslovom V šolski razstavi bo poudarek pred- vsem na strokovnem šolstvu — indu- strijskih in vajeniških šolah z name- nom, da bi starši uvideli koristnost teh šol. Gre predvsem za to, do bi štrli zastarelo miselnost mnogih staršev, ki še vedno podcenjujejo strokovno šol- stvo napram gimnazijam, čeprav učen- ci v teh šolah pridejo do enakih kva- lifikacij kot dijaki na gimnaziji in kar je glavno — najprej do svojega prak- tičnega poklica. Strokovno šolstvo bo na tej razstavi nazorno prikazalo svoje uspehe in izkušnje v dosedanjem delu. Zdravstvena služba bo prikazala do- (Dalje na 2. strani) Pred štirimi leti, 11. aprila, je smrt iztrgala iz vrst naših najbolj požrtvovalnih graditeljev socializ- ma neutrudnega revolucionarja Borisa Kidriča. V neumornem delu za lepše življenje vseh delovnih Uudi ni poznal oddiha, dokler ga ni zahrbtna bolezen prikovala na smrtno posetljo. Njegovo telo se- daj počiva v grobnici narodnih herojev v Ljubljani, njegov duh pa bo večno živel v naših srcih in nas spodbujal k požrtvovalnemu delu, ki mu je pokojnik sam po- svetil vse svoje kratko borbeno in uspehov polno življenje. 15. april - dan železničarjev CtllskI železniiarji ob svojem prazniku V počastitev svojega praznika bodo imeli celjskti železničarji zasedanje de- lavskega sveta, organizirali bodo ša- hovski turnir ter razne športne igre in očistili postajo. Na sam dan praznika bo pred spominsko ploščo v NOB pad- lih železničarjev spominska komemo- racija. Ob priliki praznika nameravajo celjski železnicarjfi obiskati tudi Ijub- Ijansiko Opero. 2eleznfčarji imajo (trideset-članski delavski svet, ki pa ima z ozirom na strukturo majhne kompetence in v glavnem sprejema le plan prevoza pot- nikov, voli upravni odbor itd. Vse ope- rativne funkcije so prenesene na delav- ski svet Železniškega transportnega podjetja v Ljubljani. Delo celjsikih železničarjev jte pre- cej otežkočeno, posebno še sedaj, ko je po regulaciji Savinje bila železnica zre- ducirana v dolžini 1.200 metrov na en Na železni cesti... sam uvozni tir. Postaja, ki je vse do danes ostala taJkšna kot je bila leta 1849, ne odgovarja več današnjim po- trebam in zahtevam. Vprašanje postaje in nepiimernega skladišča so posikušali rešiti že na raz- ne načine, toda do sedaj se jim je to posrečilo le teoreitičnc|. Ftredvsem so tu finančne težave. Zato bi bila od šti- rih variant o novi celjski železniški po- staji najlaže uresničljiva tista, ki pra- vi, da bi naj podrli le severni del se- dan.*ega poslopja in uredili na tistem prostoru perone in čakalnice za lokal- ne vlake. To bi bila seveda le zasilna rešitev, a bila bi še najcenejša. Velik in spotakljiv problem je tudi ogiaja na peronu. Vendar bodo morali Celjani in drugi potrpeti vsaj tako dol- go, dokler bo vozil vlak tudi' po prvem tiru. Prav zaradi velike nesreče leta 1924, ko 4^ izgubilo življenje sedem potnikov, še ograja danes stoji. Vsak dan izpremikajio s celjske postaje 1000 tovornih voz, največ za potrebe rudnikov in industrije. V lanskem letu sc je s postaje odpeljalo 600.008 potni- kov, pri čemer so odračunana potova- nja, ki jih organizira Putnik in potni- ki z mesečnimi vozovnicami. Občina Žalee za izboljšanje razmer na vaseh... Občinski ljudski odbor v Žalcu se vsestransko prizadeva za izboljšanje gospoda rsikih in zdravstvenih razmer po vaseh. Prvenstveno Skrb posveča vprašanju pitne vode, ki je doslej le malokje zadovoljivo. Tudi v Brasiovčah sikoraj ni bilo vod- njaka, ki bi imel zdravo pitno vodo. Gnojišča so bila neurejena, gnojnica se je mešala z vodo v studencih in vodnja- kih. Zato so Braslovčani s pomočjo ob- čine Žalec pričeli z gradnjo vodovoda. Delo natpreduje zelo dobro in do jeseni bedo imeli v Irgu in Pi«.kwljah dobro vodo iz doibroveljskih izvirov. Glavni vod bo dolg 2500 metrov, zbiralnik pa bo meril 80.000 litrov vede, kar zadošča še za vasi Parižlje in Gornje Gorče. Braslovčani so doslej s prostovoljnim delom prispevali nad milijon dinarjev, pa tudi domača kmetijska zadruga nudi potrebno p>omoč. Toda z ureditvijo vodovoda v Bra- siovčah še ne bo konec vseb komunail- nih skrbi. Treba bo misliti na kanaliza- cijo, da ne bo gnojnica teikla po okrajni cesiti ter še na vrsto drugih nalog. Obči- na v Žalcu je pripravljena pri vseh teh akcijah sodelovaiti in nuditi ma.terialno pomoč. Tuid'i v Žalcu, na Taboru in drugje nameravajo urediti vprašanje pitne vode. Novi delavski sveti v mozirshi občini do 21. aprila v zvezi s pripravami za volitve delav- skih svetov Ln delegatov za Kongres delavskih svetov je bil preteklo sredo v Mozirjiu sestanek predsednikov delav- skih svetov, direktorjev podjetij, pred- sednikov sindikalnih podružnic in za- stopnikov občinskega sindikalnega sve- ta. Sklenili so, da bodo volitve končane najpozneje do 21. aprEa. Kandidatne liste za nove delavsike svete bodo po vseh podjetjih sestavili te dni na sestankih kolektivov, na ka- terih delavski sveti podajajo analizo dosedanjega dela. Pri Gozdnem gospo- darstvu v Nazarju bodo izvolili tudi obratne delavske svete, katerih doslej niso imeli. R. Z. Vi. kongres LMS bo v Celju Na zadnjem plenumu Centralnega komiteja LMS so sklenili, da bo letošnji VI. kongres Ljudske mladine Slovenije v Celju. Kongres bo šele meseca sep- tembra, ker bo poprej Kongres delav- skih svetov v Beogradu, v Ljubljani pa VII. Kongres Zveze komunistov Jugo- slavije. Na VI. kongresu Ljudske mla- dine Slovenije v Celju se bo cbralo okoli 300 delegatov. Organizacije LMS v Celju se že pripravljajo na ta velik dogodek, da bodo tovariše iz vse Slove- nije čim dostojneje sprejeli in jim lah- ko pokazali kar največ uspehov svojega dela. Pozdravljen v rojstni hiši in srečen v domovini... v nedeljo dopoldne se Je pettnajstleini Franc Zagrožen vrnil v domovino. V rojstni vasi, Bočni, so mu svojci in domačini pripravili nad vBPe prisrčen spre- jem. — (Beri reportažo na 3. strani) Od nas je odvisno, hdai ho celisho kopališče dograjeno Na levi strani Ljubljanske ceste -so že lani pričeli z gradnjo ljudskega ko- pališča. Zbirali so se prostovoljci m s svojimi začetnimi deli postavili te- melje bodočemu celjskemu kopališču. Potreba po kopališču je Celjane spremljala skozi vsa povojna leta. Nuj- nejša dela v mestu so narekovala, da se za določen čas opusti misel o grad- nji bazena in stavb okoli njega. Lan- sko leto pa je prišlo na občnem zboru plavalnega društva »Neptun« do odloč- ne zahteve, da je Celju nujno potrebno kopališče, tako za Celjane same, kot za plavalce. Na podlagi tega se je osnoval iniciativni odbor članov Nep- tuna in Olepševalnega društva. V ta namen so lani člani Neptuna orga- nizirali tombolo in s tem pridobili okoli dva milijona dinarjev. S tem je bila postavljena osnovna baza za iz- gradnjo bazena. Pri tem se ne sme prezreti Olepševalnega društva, ki je s svojo podporo nudilo precejšni delež v realizaciji te zamisli. Načrt za celij- sko kopališče je napravil priznani stro- kovnjak za športne objekte tov. ing. Bloudek. Pred pričetkom del na seda- njem, prostoru za bodoči bazen je uspe- lo zainteresirati tudi oblastvene orga- ne. Ustanovili so gradbeni odbor, ki ga vodi sekretar OO SZDL v Celju tov. Jakob Žen. Ustanovljen je tudi grad- beni pododbor, ki ga vodi tov. Janoš Prva akcija na prostoru bodočega celjskega kopališča je bila opravljena lani 16. decembra in je sodelovalo 150 ljudi in devet kamionov. Lansko- letno delo je bila predpriprava za le- tošnje nadaljevanje. Preko zime so bila dela prekinjena, 10. marca pa nanovo otvorjena. Do danes se je udeležilo prostovoljnega dela že preko 600 Ce- ljanov z nad 3000 delovnimi urami. Do sedaj je izkop za veliki bazen gotov. Betoniranje naj bi prevzeli strokov- njaki. Od podjetij bi bilo zaželeno, da (Nadaljevanje na 2. strani) Vafkiedb^r SZDL Osredek med najboljšimi v kozjan- ski občini o tem, v višini 640 m ležečem na- selju, se malo piše, čeprav poznajo Osredek po svoji gostoljubnosti m pri- jaznosti zlasti naši nekdanji borci, ki so hodili tod skozi v Pišece in na Bi- zeljsko. Vaški odbor SZDL Osredek se prišteva prav gotovo k najboljšim na območju občine Kozje. Včlanjenih je 90% vseh volivcev in pravijo, da bodo pridobili še ostali odstotek Na svojih rednih sejah se ne pogovarjajo le o krajevnih temveč tudi o problemih vse naše skupnosti. Članarino točno po- birajo. V Osredku zvesto čuvajo izročila na- rodnoosvobodilne borbe, zlasti cenijo tovarištvo. Pri košnji in sušenju, pri podiranju drevja, sploh pri vseh polj- skih in večjih domačih opravilih po- magajo drug drugemu, zato so tukaj domačije, čeprav raztresene, lične in snažne. Vaške ceste so na skrbi vseh. Kadarkoli so potrebne popravila, ima vaški odbor lahko nalogo, da skliče člane v zbor z lopatami in krampi. Tu ni nikakega prigovarjanja, vsak ve, kaj mu je dolžnost, da bo imela vsa soteska korist od tega. Večkrat pride pobuda od članov samih. STRAN 2 12. APRILA — Stev. 14 POGLED PO SVETU Ko smo danes brali, da bo francoska vlada pri rezidentu Lacostu v Alžiru ustanovila stalno komisijo za zaščito individualnih prainc in svobode, da bo kaznovala vlada vse postopke, ki so v nasv^otju s politiko Francije, ki da vendar dosledno ščiti človeške pravice, hi nam utegnila priti na misel skrb nemških nacističnih ideologov za pra- vice osebnosti. Takrat so mnogi pisali o težkem položaju osebnosti in »strast- no« občutiti njen problem, čeprav je jasno, da osebnost ne more biti svo- bodna, če ni svobodna tudi skupnost, v ka^fri osebnost deluje. Francoska so- cialistična vlada se zateka v svoji za- gati k vsakemu možnemu izgovoru: V Alžiru pravi, da unič^^je fašizem, v Franciji pa, da so očitki o zločinskih postopkih komunistična manihacija. Ozemlif. Alžira, štirikrat večje od Fran- cije, obdano z že neodvisnim Tunisom in Marokom, predstavlja za Francijo usodno zgodovinsko ločnico. Ves . svet vidi. da imverialna zvezda Francije spet tone kakor v vojni z Indokino, njeno anspodarstvo ne more prenesti ene milijarde in več stroškov za vzdr- ževanje polmilijonske armade na al- žirskih obalah, njen izvoz rapidno pa- da, njene položaje po svetu rade volje prevzemajo evrovski konkurenti. Pri vsem tem ne pristane francoska vlada niti na pametno posredovanje, ki ga lahko pričakuje od Habiha Burgibe. ki je na konierenci neodryisnih afriških držav rekel, da je pomoč tistim afri- škim narodom, ki še niso neodvisni, naj- važne^^a n&lona neodvisnih Afričanov. Neodvisne afriške države, čeprav jih je devet, še ne pomenijo kake pomemb- ne politične sile, nedvomno pa pome- nijo neuničljivo klico prihodnjih časov, ki ne govore za sedanjo francosko po- litiko v Alžiru. Tej politiki je podobno ravnanje Francije v zadevah okoli Sueškega pre- fcoTia. Ni še prišlo sicer do nove po- godbe o uporabi prekopa, vendar kaže, da bo s pomočjo OZN do nje vendarle prišlo. Suverenost Egipta bo upošteva- na, razume se pa. da s pridržki, saj gre za interkontinentalno pot, važno za go- sno'^rirstT'o vsega sveta. Plačevanje pri- stojbin se bo nekako uredilo s kom- promisom, odprto pa je še vprašanje, kako bo s stroški za čiščenje prekopa in z izraelskimi ladjami. Naser je baJe dejal, da pristane nanje, če Izrael arab- skim beauncem povrne vse, kar jim je vzel. Zapadne države pa bi rade ločile prekop od nacionalne politike. Tu pa je tisti VAWd, ki pritiska na mehore viharja, ki pa utegne imeti tudi dobre učinke, če bi se sporazuma o depoliti- zaciji držali vsi interesenti. Nepolitič- nost pa je največkrat samo maska za težko prikrivalno simpatijo. Francija jr niti ne skriva, zato jo je SZ opozo- rila, da bi vsaka ponovna akcim v prid Izraela rodila zelo težke posledice. Za- deva okoli Sueza je torej še vedno vroča. Morebiti se bodo duhovi pomi- rili, ka'iti škoda zaradi zapore je vsak d.nv. večJn, konkurenca manjših bro- dovij pa komaj čaka. da bi iz situacije po'^ennila čim več dobička. Veliki la- dijski prostor velesil, posebno Anglije, pa tudi ne obvlada položaja tako, da hi ne bilo treba pretehtati, kaj se bolj svinca, V angleškem parlamentu je ^ato Gai-^skell, vodia opozicije, svetoval MacmillanoTii vladi, naj odstopi, češ da je to najboljše, kar lahko stori. V Zapadni Nemčiji se pripravljajo na volitve na zelo dramatičen način. Von Brentano je krčil pot nemški in- dustriji v Indiji in pri tem Nehruja prepričeval, naj stopi v NATO pakt, kar je Nehru seveda odklonil. V Iranu niso sicer podpisali pogodbe, čeprav je Adenauer pet dni posvetil tej zanimivi državi. Baje jih je med drugim bodlo v oči ogromno sovjetsko veleposlani- štvo. Sicer pa so sklenili dati 150 mi- lijonov dolarjev dolgoročnega kredita za naftno industrijo, približno toliko pa so privatne nemške družbe že doslej in- 'vestirale. Krupv bo pa postavil na noge •jfr''<—^"<}i-n Tir-i-a^iirgiio, z druno besedo, "Zapadna Nemčija je za volilni gulaž ■pripravila prav lep dosežek, ki ga lah- ko zabeleži k svojemu zgodovinskemu Drang nach Osten. Obenem je Ade- nauer izjavil, da Nemčija ne bo mogla dol"o živeti brez lastnega atomskega potenciala, češ, če ga imajo Angleži, ali naj Nemci to gledajo križem rok? Poleg tega je prišlo še do hudega in- ciri^vl^a v Bundr'^fanu med notranjim 'ministrom. Srhroderjem in socialdemo- kratom Wehnerjem. Kaže, da bodo drun drvnr>mu zdaJ prali glave. Krščan- ski demokrati, med katerimi je rnnogo g'nni-^y-o-y^ih. nn.HstoJK očifajo socialnim demokratom komunistično preteklost, scja/nr demokrati pa krščanskim de- mokratom, nič kaj slavno preteklost v S A. in podobnih organizacijah. Ali mi- slijo Nemci tudi tu ponavljati svojo zgodovino? Iran se drži Afganistana. Tu je bil na obisku Richards. na kar se je afga- nistanski predstavnik Daud podal v Ar^aro in Pa.ndad. Menijo, da je Richards ponudil več. kot sta lani obe- tala Buinanin in Hruščev. Vsekakor pa denar tudi ni vse, če gre za pridobi- vanje zaupanja in za vzpostavljanje sodelovanja. V tem pogledu je SZ po Mnd'^arsi^i gobovo prišla v šibkejši po- ložaj. Mali narodi imajo pravico, da oh*avajo. katera »pomoč« ima pri- jetnejše in znosnejše oblike. T. O. Rojaki prihajajo___ Celjski pododbor Izseljenske matice pred važnimi nalogami Petina Slovencev živi izven meja naše domovine. Po vsem svetu so slo- venske naselbine, največ seveda v ZDA, Južni Ameriki, Franciji, Belgiji, Nem- čiji, pa tudi drugod. Naši rojaki, ki so jih težke ekonomske prilike pred de- setletji pognale na pot v svet, se zelo radi vračajo v stari kraj, kajti vezi z rodno grudo so pri njih močnejše, kot si morda predstavljamo. Ze nekaj let sem prihajajo velike skupine izseljen- cev na obisk v domovino, nekateri pa tudi posamič. Naši rojaki pa želijo videti čim več, spoznati Slovenijo, vi- deti kako ljudje danes živijo v stari domovini. Naša dolžnost je, da se rojaki, ki so toliko navezani na svoj rodni kraj, v v času svojega bivanja pri nas kar najbolj počutijo, da njihovo hrepene- nje po domačem kraju najde polno za- doščenje. To nalogo je prevzela Slo- venska izseljeniška matica, ki je v ne- kaj letih močno razširila svoj delokrog, saj poleg tega, da organizira izlete v domovino, da pripravlja prihod in bi- vanje izseljencev v domovini, da vzdr- žuje zveze s slovenskimi društvi v ino- zemstvu, vodi tudi založniško dejav- nost s tiskanjem izseljeniškega meseč- nika »Rodna gruma« in vsakoletnega izseljeniškega koledarja. Obenem pa Slovenska izseljeniška matica združuje vse pododbore po Sloveniji, kjerkoli le-ti delujejo. Tudi v Celju je bil ustanovljen pod- odbor Izseljeniške matice, ki ga vodi prof. Anton Aškerc. V torek je bila seja odbora, katere se je udeležil tudi tajnik matice iz Ljubljane. Na tem se- stanku, ki je bil predvsem posvetoval- nega značaja, je bilo ugotovljeno, da celjski pododbor zaenkrat še nima iz- kušenj pri svojem delu. Deloma je zato kriva prešibka povezava s centralnim društvom v Ljubljani, deloma pa tudi dejstvo, da v celjskem okraju izselje- niško vprašanje ni tako močno kot na primer na Dolenjskem in v drugih krajih, kjer so ljudje množično odha- jali v svet. Toda kljub temu je iz celj- skega okraja precej rojakov na tujem. Zgornja Savinjska dolina ima rojake predvsem v Ameriki, medtem ko spod- nji del Savinjske doline in drugi kraji beležijo izseljence predvsem v Fran- ciji, Belgiji in Nemčiji. Razen v Zgor- nji Savinjski dolini, kjer pododbor Iz- seljeniške matice dobro dela, v okraju nimajo izrazitih izseljeniških žarišč, toda lahko trdimo, da skoraj ni kraja, odkoder v preteklosti ne bi nihče odšel s trebuhom za kruhom. Ravno zaradi tega, ker izseljenci ne prihajajo v sku- pinah, je težje ugotoviti njihov prihod in pododbor v Celju ne more vedeti za njihovo prisotnost v domovini. Na seji so zato sklenili, da naj bi sedanji od- bor postal okrajni odbor, po občinah pa bi po potrebi pridobil poverjenike. Naloge celjskega pododbora, ki ima trenutno še značaj iniciativnega odbo- ra, so precejšnje. Predvsem mora do- biti boljši pregled o stanju izseljeni- štva v okraju. Nadalje mora pridobiti članstvo med ljudmi, ki jim je izselje- niški problem pri srcu in kolektivno članstvo naših kolektivov. Delo pod- odbora pa ne bo odvisno le od števila izseljencev, ki bodo prišli na obisk v domači kraj. Pododbor bo v bodoče skrbel tudi za to, da bodo naši ljudje doma bolje spoznali življenje naših iz- seljencev, da bo navezal z rojaki v tujini boljše stike. V prihodnjih dneh bo pododbor za- čel z akcijo pridobivanja članov, tako posameznikov, kakor kolektivnih. Brez dvoma je pri nas mnogo ljudi, katerih zanimanje za izseljeniški problem je veliko, prav gotovo pa ni kolektiva, ki bi tega vprašanja ne vzel dovolj resno, kot naš narodnostni problem. Naši izseljenci so odšli od nas v ča- sih, ko domovina ni mogla dati vsem dovolj kruha. Ce smo z našo borbo ustvarili svoj dom boljši, lepši, pra- vičnejši in gostoljubnejši, je naša dolž- nost, da naše brate, ki jih je nuja pognala v svet, vsaj ob času njihovih obiskov sprejmemo tako, kot sprejme brat rodnega brata. OD NAS JE ODVISNO... (Nadaljevanje s prve strani) bi organizirala nadurno delo, finančni efekt tega pa bi darovali gradbenemu odboru, ki bi s tem denarjem nadalje- va' delo. S tem ni rečeno, da na grad- bišču ne bo potrebno več prostovolj- nih ur, vendar bi to delo opravili na- meščenci, študentje in drugi. Delo je razdeljeno na tri faze: prva bi se zaključila 20. julija letos. Dokon- čan naj bi bil bazen in ma^a slačilnica z zmopjljivostio 1600 ljudi. V drugi fazi naj bi zgradili stavbe-slačilnice ter prostor okoli nje. V letu 1959 bi bil) vsi objekti zgrajeni vključno s šport- nimi pro?;tori. Vse delo je plansko razdeljeno. Opra- viti bo treba še nad 100.000 prosto- vo^inih nT. Odkrito povedano so dela šele v začetku. Zato je mnogo odvisno od celjskega prebivalstva samega, alf bo ali ne bo delo tudi dokončano. Dolž- nos'; slf'herne'^a Celjana je, da v okvi- ru svojih možnosti čimveč doprinese k uresničitvi tega tako potrebnega šport- nega objekta. Upajmo, da bo v letu 1959 na pro- storu, ki je še danes razmetan in ne- urejen, zgrajeno kopališče takšno, kot ga nam nudi maketa bodočega celj- skega kopališča. ALI BO DOM NA MENINI LETOS DOGRAJEN? Planinsko društvo Gornji grad, ki šteje 1P0 članov, je naistareiše planin- sko društvo v Zgornji Savinjski doli- ni. Preteklo leto se je največ trudilo okrog gradnje planinskega doma na Menini planini. Dom bo stal približno 4 milijone 500.000 dinarjev. S prosto- voljnim delom in prispevki so doslej zbrali že poldrug milijon, kar je vse- kakor hvale vredno. Planinska zveza Slovenije jim je priskočila na pomoč z 2 milijonoma dotacije. Mladinski odsek društva šteje 45 čla- nov. Vodi ga 15-letni Alojz Plaznik. Naši mladi planinci si želijo več skup- nih izletov in predavanj. Nov odbor jim bo to vsekakor skušal omogočiti. S. F. V VITANJU SE PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE DELAVSKEGA SVETA V Tovarni kovinskih izdelkov in li- varni v Vitanju so na skupnem sestan- ku članov DS, UO in odbora sindikal- ne podružnice razpravljali o delu or- ganov upravljanja. Analizo o tem bodo sestavili v času priprav za volitve no- vega delavskega sveta ter z njo sezna- nili ves kolektiv. Sindikalni odbor je sklical po obratih že nekaj sestankov, na katerih so razpravljali o kandidatih za novi DS, ki ga bodo izvolili 14. aprila. Nemec v puLščavi Meiii lieiber, midva bd se lahko pobratil a ... Maketa novega ljudskega in športnega kopališča v Celju s ptii^^je perspektive. »Celie 1957" (Nadaljevanje s 1. strani) sežene uspehe na zdravstvenem pod- ročju predvsem s poudarkom na sploš- nem zdravstvu. Razstavljala bodo tudi društva Ljudske tehnike v okraju. Ta razstava bo gotovo zanimiva in pouč- na, saj so nekatera društva med njimi dosegla določene uspehe celo v držav- nem, merilu. Razen tega bodo v prire- ditvah »Celje 1957« sodelovale tudi družbene organizacije, zlasti kulturno- prosvetna in telesno vzgojna društva. Turistična društva ter komunalna služ- ba po občinah pa si bo po svoji strani prizadevala, da bodo v času priprav naša naselja in vasi dobila lepše lice. V tem pogledu bo morala priti samo- iniciativa prebivalcev bolj do izraza. Ob tej priliki bo izšel tudi zbornik, ki bo na poljudnoznanstveni način po- pulariziral najvažnejše probleme s pod- ročja vseh družbenih dejavnosti v celj- skem okraju od gospodarstva do kul- turnega udejstvovanja. Razen tega pa bo imela razstava in prireditve tudi velik praktičen pomen za ureditev Celja. Ob tej priliki bo iz dohodkov razstav in prireditev možno urediti v Celju marsikaj, kar že leta čaka in bi še leta in leta! čakalo nži ureditev, če bi se nanašali zgolj na proračunska sredstva, ki so v te na- mene dokaj pičla. V prostorih, kjer bo zdravstvena razstava, bodo ob tej pri- liki letos dogradili en trakt Zdravstve- nega doma, pospešili gradnjo ljudske- ga kopališča, obnovili dvorano Narod- nega doma, zunanjost Muzejskega trga z grofijo ter uredili Stari grad. Razen tega bo dobilo tudi Gaberje, ki je bilo doslej v primerjavi s središčem me- sta nekoliko zanemarjeno, lepši iz- gled. Uredili bodo ulice in park v bli- žini Tovarne emajlirane posode, kjer bo industrijska razstava, v starem upravnem poslopju tovarne pa bodo uredili sanitarije. Vse priprave za to akcijo vodijo po- leg glavnega odbora še številni odbori, ki delajo več ali manj samostojno. OLG Celje pa bo v kratkem ustanovil fi- nančno samostojen zavod »Gospodar- ska razstava«, ki bo stalno posloval za organizacijo te in podobnih razstav v prihodnjih letih. »Celje 1957« bo letos v našem okraju vsekakor najbolj važna in koristna ak- cija. Zato bo prav gotovo tudi najbolj popularna. V njej naj bi po svojih mo- čeh aktivno sodelovala vsa naša gospo- darska podjetja, vse občine, množične organizacije ter posamezniki. Od nas, predvsem pa od naših proizvajalnih podjetij bo odvisen uspeh te akcije in seveda tudi koristi, ki jo bodo prebi- valci celjskega okraja zlasti pa Celja od tega imeli. Zato je razumljivo, da bo treba v ta namen mobilizirati vse sile v okraju. PRED KONGRESOM DELAV- SKIH SVETOV JUGOSLAVIJE PROUČITI OBLIKE IN NACINE DELAVSKEGA UPRAVLJANJA Zadnje zasedanje delavsaketg^ sveta LIP v Slov. Konjicah je bilo dokaj živahno spričo predloga obrata v Slov. Bistrici,^ da se le-ta osađnosvoji. Ta predlog sicer ni nov, saj se .Je v podjetju o tem večkrat razpravljalo, vendar ima nekaj dobrih strani. Večletne iz- kušnje delavsikega upravljanja v tem podjetju so narekovale, da se del pristojnosti prenese iz central- nega delavskega sveta na delavske svete posameznih obraitov v Konji- cah, Slov. Bistrici in Oplotnici. Ti obrati imajo že sedaj precej pri- sto;3nositi, kar je uza^konjeno v pra- vilih podjetja. Vsak zase je finane- no več ali manj samostojen, dokaj samostojno odloča o raznih popra- vilih in nabavah. V prisitojnost centralnega delavskega sveta spa- da le še tisto, kar je važno za pod- jetje kot celoto, kot na primer: na- bava večjih strojev, prodaja izdel- kov ter važnejše investicije. Zaradii tega je razumljiva težnja 'kolefctlrva na obratu v Slov. Konji- cah, da se popolnoma osamosvoji, saj bi na ta način upravljanje pri- šlo brez dvoma bolj do izraza. Vendar pa so razlogi, ki vsa,j še trenutno govore proti temu. To je delavski svet tudi upošteval, ker takih sprememb ne kaže delati čez noć in na hitro roko. Centralni delavski svet meni, da je treba predhodno proučiti dose- danje stanje in delo ter dobre in slabe strani dela v skupnem okvi- ru podjetja. Razen tega je potreb- no proučiti pogoje za samostojno poslovanje obratov, tako glede na- bave surovin, prodaje izdelkoT, specializacije v proizvodnji, na- daljnjega razvoja in modernizaci- je. V tem okviru bo treba proučiti tudi vlogo delavskih svetov v ta- kih obratih. Zato so postavili ko- misijo, ki bo vse to proučila ter se o tem pomenila tudi z oblastnimi in političnimi forumi, zbornicami in strokovnimi združenji. Pobuda za tako razpravo je vse- kakor dobra in bi bilo piav, da za- jame čim šiiši krog ljudi iz te go- spcdai i.uie panoge. Večjna les;no in- dusiti ijsikih podjetij ima po več medsebojno ločenih in oddaljenih obratov, kjer bi kazalo delavsko, upravUanje do neke mere osamo-/ svojiti, hkrati pa bi prevelika raz-i drobitev in osamosvojitev teh ob- ratov morda več škodila kot kori- stila, zlasti kar se tiče prodaje go- tovih izdelkov za izvoz. Prav sedaj v pripravah na Kon- gres delavskih svetov Jugoslavije bi kazalo preko sindikalniii in dru- gih organizacij proučiti načine in oblike delavskega upravljanja v lesno industi ijsiiih podjetjih. Gre za to, da bi naj bili ti obrati čim- bolj samoslojni, obenem pa, da ne bi iz njih ustvarili vrsto majhnih podjcitij, ki bi le životarila. L. V. Ljudski magazin C£.LJE> Prešernova 10 sprejme v službo več trg. pomoč- niivov(ic) in o-ddellkovcdij tekstilne, galanlerijiske, špecerijske in ko- vinske stroke za veleblagovnico v Celju — Naisilcp službe taikoj. Za novo trgovino v Velenju, ki bo odprta meseca julija v Velenju, iščemo zraven oddelkovodij in trg. pomočnikov tudi: 1 glavnega poslovodjo, 1 kn;; igo vod j o, 1 administiratorico z znanjem strojepisja, 1 kurjača za centralno kurjavo in 1 fizičnega delavca. Plača po tai-. pravilniku. Ponudbe z navedbo dosedanjega dola ipošljiLe na upravo podjetja, Celje. Gostinsko podjetje GABERJE Celje, Mariborska 65 (bivša AmeiFka), sprejema na dO' bro hrano abonente. Delavci in uslužbenci poslužujte •e ugodnosti. Cas, ki ga boste pO' r;^bili za p? ipravo kosila ali večer- je, lahko porabite za pomladanski sprehod. 12. APRILA — Stev. 14 3 STRAN pozdravljen v rojstni hiši in srečen v domovini... DOJENČKA SO ODPELJALI fCot mnogim drugim materam, so tudi esre&ni Mariji Zagožen Nemci Jeta fo42 odtng^ali cd prsi dojenčka Franceka, je v celjskem zaporu kot žena bor- ![Lega partizana s tremi sinovi čakala nadaljnje usode. Ko so jo zaizna- ^ovali za smrt (Auischwitz), se je z "gj^ajočim dojenčkom nekaj časa !]ivarj^^ še stric, ki je bi istotako fliprt. Poprosil je kamenita nemška ^ca, i dali lačnemu otroku mleka. Takrat so dojenčka odnesli in nikdo Sii ni mislil, da se bo Franček tako pozno vrnil v osvobojeno domovino ... Mati je nečloveškemu mučenju pod- legla v Auschwitzu že leta 1943. Oče se je boril dalje v gozdovih, za tremi sinovi pa je izginila vsalka sled. Takoj po osvoboditvi jib je začel iskati — dva je našel, za najmlajšim pa ni bilo sluha ne duha. ljubeči OCE ni popustil pravijo, da čas celi rane. Jakob Za- gožen se je oprijel svojega posestva, 5om .i^ dobil novo, vzorno gospodinjo, y kateri so otroci našli dobro na- piestnico umrle matere. Leta so tekla na zunaj je zgledalo, da se je dru- j;jia umirila. Tcda v srcu očeta Jako- je krvavela stara rana — kje je ajieigov najmlajši otrok. Obračal se je pa RK, na vojno misijo, na naša po- slaništva v tujini — v sipiskih mrtvih Jugoslovanov Francekovega imena ni bilo zaslediti. Torej je Francek živ. Vzitrajno iskanje ni bilo zaman. Oče ^gožen je pred tremi leti zvedel, da ^ njegovega Franceka posvojila dru- žna Chaintraiina v belgijski vasici Lon- čena blizu Verviersa. Ko ga je po uslužbencu našega poslaništva v Brus- lju zahteval nazaj, mu ga posvojitelja »ista hotela vrniti, tako da je zadeva prišla pred sodišče. Ko pa je sodišče dečka pn'sodilo pravemu očetu, je Franceik izginil neznano kam. Spet so minila tri leta — oče ni hotel popustiti in je iskal dalje. Letos se je znova obrnil na novega jugoslovanskega po- slanika v Bruslju in bil nemalo razo- čaran, ko dolgo ni bilo nikakega od- govora. Končno pa je prišlo razveselji- vo obvestilo, da so Franceta našli in da ga bodo vsak čas vrnili v domovino. Veselja v Zagoženovi družini ni moč opisati. Brzojavka, ki je klicala očeta na pot, je vso hišo napolnila z rado- stnim vzklikom: naš Francek se bo vrnil. Za razveseljivo novico so kaj kmalu zvedeli tudi domačini — in vsa vas in vsa Zadrečka dolina se je pri- pravila na prihod »izgubljenega si- na« ... • NESTRPNO PRIČAKOVANJE Vsak tujec, ki je v nedeljo šel skozi Bočno, je moral na prvi pogled opa- riti, da se jie ta vas p'i'pravila na po- sebno praznovanje. Slovenske zastave 80 plapolale na kmečkih domovih. Ne- strpno pričakovanje je gnalo soseda k »osedu, otroci so rajali sredi ceste in mali Matjažek se me je Ikot itujke oklenil in zakričal »Pevčev Francek bo prišel«. Rdečelična Rožca me je pri- j€la za roko, češ, naj grem z njo na- bira'ti trobentice« za našega Franceka«. Sosedove mamce so vsak čas priha- jale na prag in si s predpasniikom bri- sale oči. Mladina se je sprehajala po cesti in govorila o svojem vrstniku, ki ga ni poznala. In oči vseh so se obra- čale na Zagožen ovo domačijo, ki je bila avatovsko okrašena. Dva mlaja pred rojstno hišo sta vezala napis »Pozdravljen v rojstni hiši — vso srečo v domovini«. Še večji nemir pa je bil v hiši sami. Gospodinja je imela polne roke dela. Prav tako so ji sijale oči, kot da bi pričakovala lastnega sina. Brata, ki sta se vrnila — eden od vojakov, drugi iz gole — sta hodila iz sobe v sobo in bila drug drugemu napoti. Stric, ki je zadnjii Ijutokoval malega Franceka, je skušal svoj nemir potolaži'ti s časopi- som, pa se mu ni posrečilo. Francekova stara mati je nič kolikokrart pridrobila v hišo in se srečna nasmihala. Ob 10. uri bi moral biti sp"ejem, Franceka pa še ni od nikoder. Nekateri so že dvo- mili da bo prišel.. PRISRČEN SPREJEM PRED ROJSTNO HIŠO Pred Zagoženovo domačijo je bila že talka gneča ljudi, da so zaprli prehod po cesti. Okrog 11. ure so ljudje za-' slišali brnenje avtomobila. Niso se cnotili — bil je pravi. Vse je zdrvelo pred hi'šo, vsak je hotel od blizu videti Franceka. Na pragu se je zbrala dru- žina. Vrata avtomobila so se odprla. Prvi se je pokazal ponosni in nasme- jani oče. Izza odprtih vrat je bilo vi- deti drobno otroško roko, ki se je steg- nila protii očetovi, da mu je pomagal izstopiti. In tako je deček stopil pred svojce in ljubeče vaščane, nekam bo- ječ, toda nasmejan. Bratije in vsi so- rodniki so ga objemali solznih oči. Po- tem pa mu je prva izrekla dobrodošli- eo pionirka s slovensikim šopkom rož in m'u želela, da bi bil srečen v svojii pravi domovini. Zastopnik vseh množičnih organizacij v Bočnii je v svojem govoru izrazil željo, da bi mla- di Francek spoznal, da so mu slovenski prijatelji naijzvestejši in da bi znal ceniti domačo grudo. V imenu mladine mu je rojak in sovrstnik želel, da bi se čimprej privadil novemu okolju. »Dan tvoje vrnitve je eden najlepših dni v naši svobodni in obnovljeni vasi. Stopi v vrste naše napredne in delovne mladine, bodi ves naš in uživaj z nami veselje in srečo mladosti!« Predsednik mozirske občine je želel Franceku, da bi v svoji domovini kmalu nadoknadil vse tisto, za kar je bil prikrajšan v otroški dobi. Pozdravili so ga še za- slopniki občinsikega odbora SZDL Mo- zirje, zastcipnllk LMS Mozirje ter za- stopnica bočkih mater in žena. Vsi go- vorniki so mlademu občanu izročili tudi lepa darila, pozidrave pa mu je sproti prevajal tolmač, ker Francek ra- zume samo nemški in francoski jezik. »NAJ ŠTUDIRA, KER JE TALENTIRAN« — PRAVI OCE Francek je končal nižjo gimnazijo in je bil odličen dijak. Povedal mi je, da ga načbolj zanima tehnika. Kljub temu, da bi oče na svojem posestvu zelo po- treboval tudi Francekovih rok, pravi, da bo storil vse, da bo njegov naj- mJajši sin dosegel izobrazbo, ki si jo želi. Sam Francek upa, da se bo slo- venščine kmalu privadil (saj je našel med darili domačinov tudi slovensko- nemški in nEmško-slovenski slovar) in bi rad šolo že jeseni nadaljeval. CELJANE SO ZASRBELE PETE v torek zvečer so v Celju koncert irali priljubljeni fantje »Avseniki«, ka- terih vesele poskočnice ne pozna samo sleherni Slovenec, temveč skoraj že ves svet. V program je »vskočil« tudi znani komik Frane Milčinski-Ježek. Ribičič Mitja Partizanska organizacija raste vzporedno z ostalim družbenim življenjem (Nadaljevanje in konec) PRIDOBITI JE TREBA ZAUPANJE DELAVSKE MLADINE V socialnem sestavu našega mladega članstva se čutijo določeni rezultati tradicije naše vzgoje. V Sloveniji je imelo v stari Jugoslaviji in še prej v avstro-ogrski monopol nad tel. vzgoj- nimi organizacijami meščanstvo, me- ščanske stranke in sloji. Ne podcenju- jem telesno-vzgojnega dela v stari Ju- goslaviji, ker je kljub vsemu pozitivno vplivalo. Razredne osnove so bile take in se ne dajo zanikati. Delavski raz- red ni imel svoje tel. vzgojne dejavno- sti, ker mu tega nihče ni pustil in ker ni imel pogojev za to. Telezno-vzgojne organizacije delavskega razreda so bile šibke in še te povezane s kulturnopro- svetnimi delavci raznih organizacij. Prav zato je tudi danes delavec mar- sikje nezaupen do partizanske organi- zacije. V delavskih centrih bi morali to čimprej odstraniti. Pozitivno je to, kar ste napravili v Velenju, da ste no- gometno društvo povezali v »Partiza- na«. Ce bo šlo v pozitivni smeri, bo pokazal razvoj. Vse pa je odvisno od dejavnosti Partizana in partizanskih delavcev, če bodo znali to pravilno usmerjati v množično telesno vzgojno dejavnost. Vse je odvisno samo od na- šega pristopa do tega vprašanja. Tako bi lahko delali tudi v drugih delavskih centrih. Delavske mladine je ogrom- no in pridobiti moramo njeno zaupa- nje, da bodo naša društva postala de- lavska, da bo ta veja dobila pravilen odraz v naši organizaciji. Danes še ne moremo govoriti, da ni razlik med te- lesnim, in duševnim delom, toda te raz- like lahko že danes odpravimo v naših orfanizaciiah. V telovadnicah lahko skupaj izmenjavajo svoja mišljenja in se skupaj v društvenem življenju de- jansko pravilno izživljajo. To je mo- čan element pravilne socialistične vzgo- je, ki ji mora »Partizan« posvetiti do- ločene pozornosti in skrbeti, da se v naših društvih pravilno razvija. PARTIZAN JE MLADINSKO- VZGOJNA ORGANIZACIJA Danes imamo pri nas okrog 45 raz- ličnih organizacij, ki se na različne načine bavi j o z mladino in mladina se v njih na različne načine tudi telesno- vzgojno izživlja. Ves ta sistem različ- nih družbenih organizacij vpliva na vzgojo mladine. Vsa ta društva imajo direktive, vsak pošilja svoja navodila, vsak ima svoj personalni kader in vse to vpliva na to, da se te organizacije odvajalo od stvarnih potreb naše mla- dine. Teh organizacij je mnogo, mla- dina pa je ena sama in živi svoje enotno življenje, delati hoče tam, kjer ima interes. Interes družbe pa je, da .10 pravilno usmerja. Vsklajevanje teh interesov je osnovno vprašanje. Orga- nizacija »Partizan« mora v tem pogle- du dobiti kontakt z vsemi organizaci- jami okrog sebe, ki po svoje pristopajo k mladini in rešiti to vprašanje. Ce hoče to storiti, mora odpreti svoja vrata, hoditi mora na druge sestanke in pe- reče probleme in vprašanja mora re- ševati v skladu z vsemi organizacijami. Partizan bi moral dobiti najhitrejši in najboljši kontakt z našo mladino, ima za to najboljše pogoje, ker mladina najraje pristopa v tako organizacijo, ki Vsklaja svoje interese z interesi druž- be. Prav je, da ste se v celjskem okra- ju orientirali na mladino, ker je »Par- tizan« v prvi vrsti mladinsko-vzgojna organizacija. Na Polzeli bodo gradili STANOVANJSKO NASELJE IN gPORTNI PARK Kolektiv Tovarne nogavic na Polzeli se že vrsto let bori, da bi rešil perečo stanovanjsko problematiko svojih de- lavcev in nameščencev. Končno so le- tos le dosegli, da jim je bila na pro- storu, ki je last splošnega ljudskega premoženja dodeljena večja parcela za stanovanjsko naselje. Načrti za gradnjo so že naročeni in odobreni in pred- videno je, da bodo začeli že ta mesec graditi 2 stanovanjski blok, ki bo ver- jetno do jeseni pod streho. Na tem komn^eksu bo gradilo tudi kakih 15 za- sebnikov svoje hiše. Po osnutkih, ki jih je naročila Tovarna nogavic, bodo tod gradili večidel manjše stanovanj- sko bloke, v središču pa je predviden tudi kulturni dom in vrtec. Med kom- pleksom tovarne in stanovanjskim na- soliem je predviden tudi zeleni zaščit- ni pas. V soglasju s »Partizanom« so se tudi dof^o^'orili, da se vzporedno z novim naseljem sodobno uredi še športni park severno zahodno od tovarne, ob jezu, ki bo imel vodo za napaianie bazena. Po idejnem osnutku predvidevalo na tem mestu nogometno igrišče, lahko- at^efsko stezo, igrišče za košarko, od- bojko, tenis, kegljišče, strelišče itd. V inžnem. de^n blizu jeza pa je predvi- den plavalni bazen olimpijski izmer. Tu so zelo ugodni pogoji za gradnjo bazona, ker je sestava tal iz čistega gramoza, voda pa izredno čista. Lop športni park in igrišča ne bodo služila samo Tovarni no'Tavic ampak vsem bližnjim zaselkom in Polzeli, ki pravzaprav nima svojega kulturnega in športnega središča. Ves športni kompleks bo ozeienjen in borin sadike v kratkem posadiM. Te dni bodo že ustanovili posebne bridade iz vrst domačega kolektiva ter članov Partizana, ki bodo zakoličevale, kopale in splanira'e površine. V^;a ta dela bodo opravili prostovoljci. Športni park so že začeli urejevati, takoj za tem bo na vrsti stanovanjski blok — vse osta- lo — igrišče in plavalni bazen pa bodo postopoma urejevali. Razpis OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA CELJE obvešča, da sprejema prošnje kandidatov za dvomesečni knjigo- vodski tečaj, ki bo pri OZZ Celje. V poštev pridejo kandidati nad 16 let starosti z najmanj 4 razr. gimnazije. K prošnji je priložiti prepis zadnjega šol. spričevala. Tečaj se bo pričel okrog 10. junija 1957. Prošnje je treba vložiti na OZZ Celje — Tajništvo — Cankarjeva l/I. Okrajna zadružna zveza Celje Kii specialni dopisnilc fmltk FraJtcIi piše Za veliko denarja malo muzike IN MEMORIAM MARSIKATEREMU CIRKUSU — 300 DINARJEV ZA TRI URE — MORJE BLATA, SLADOLED IN AVTO ZA 50 DINARJEV — »KORISTNI IN POUCNI IZLETI« LJUDI IZ RAZNIH KRAJEV — DUHOVITA TOČKA SPOREDA: PETNAJST MINUT ODMOR — USODA ČOKOLADE VISI NA AVIONU — LAIiKO STRELJATE V LEPE ROŽE — IN ŠE MARSIKAJ Vsi plakati umro na plankah, plo- tovih in zidovih. Tudi cirkuški. Toda nekega dne so jih šele nalepili. Bili So zelo veliki in raznobarvni in so obetali marsikaj zanimivega. Toda na žalost moram zapisati, da se je spet enkrat po dolgem času uresničil star pregovor: kjer veliko grmi, malo de- žuje. Za plakati so prišli cirkuški vozovi, ▼eliki in mali, in najrazličnejše živali. In ta pisana menežarija se je skoro ves dan pretakala po celjskih ulicah. Koliko radovednih oči! Koliko! Potem se je začelo tisto glavno. Za "lanj važnim pride vselej nekaj, kar Je zelo važno. Celjani so si z navdu- šenjem ogledovali postavljanje šotora. fg.^^^ga drugega. Prva predstava: sko- Driri^^"*^ Celje v cirkusu. Tudi druga postava: vse zasedeno. Nabito (itd., ''^ predstave). KAJ JE VAŽNEJŠE: TIGRI ALI SENDVIČI? Ampak, prosim, glavnega ne sriiemo nikakor pozabiti: Celjani se vračajo razočarani iz cirkusa. Morda so pri- čakovali česa izrednega, kot v cirku- ških romanih? Kdo ve. A s sporedom niso zadovoljni niti otroci. Vsak bo znal povedati: preveč konjskih plesov, naftaiiniziranef^a baleta, (ki je vse kaj drugega kot balet), ponesrečenih du- hovičenj, čeprav je konec koncev bilo še kai takega, kar je bilo vredno občudovanja. Le tisto prerivanje moža v belem med \'rstami s p^adniem sendvičev je bilo čudovito. Marsikdo je prišel v resno zadrego: naj gledam tigra, ki skače skozi žareč obroč, ali tiste send- viče. »Senvić ... scnvić ... je vpil mož in se prerival. Pravi cirkus. Sla- doledar konkurira. Nekje napis KA- DITI PREPOVEDANO in cigaretni dim, ki visi nad sedeži. Po predstavi: licitacija najdenih predmetov.(!) LAHKO SI OSEL, CE ŽE HOCeS Bi i I! Pravzaprav je resnica ta, da sta na tistem majhnem prostoru za Giazijo bila kar dva cirkusa. Tisti »t.a pravi«, je bil pod šotorom, onega drugega, pred cirkusom, pa so prav duhovito poskrbeli Celjani. Sicer pa oprostite, ne rečem, da so bili vsi. Preveč po- sploševati res ne maram. To pa že ne. Precej zanimivo je bilo v hišici »atomske senzacije«. Pa da smo si ta- koj na jasnem: na videz zapletene stvari so popolnoma enostavne. Človek nenadom.a izgine. Moški se spremeni v žensko. Ali: nekdo se spremeni v osla. Čudež? Ne, kje pa! Samo duhovičenje s skritimi zrcali. Glavno je to, da se lahko vsakdo spremeni v trenutku v osla. In nekateri so to radi poskušali." AVTO ZA 50 DINARJEV Končno so prišli na svoj račun tudi vozniki avtomobilov — amaterji. In vsi tisti, ki so si že od nekdaj želeli avto- mobila. Tu se je lahko vozil z njim vsakdo, ki je plačal 50 dinarjev. Se- veda, samo za dve m.inuti. Nikogar ni motilo, da so bili to pravzaprav avto- mobilčki. Niti zelo stare ljudi ne. Si- cer pa je bilo veliko več gledalcev. Zelo so uživali, mnogo bolj kot tisti na avtomobilčkih, ki so se z iztegnje- nimi vratovi zaletavali drug v druge- ga. Včasih je kdo ves čas prav vneto zadeval v obrobno desko. Sicer pa to ni najvažnejše. Samo da človek dve minuti udobno sedi. In da se čimprej znebi odvečnega denarja. IN ZA SREČEN KONEC: SLOVO Ce pustim pripovedovanje o strelja- nju z zračno puško v rože in balone, o avionih, s katerimi si lahko prišel do čokolade, in o blatu, ki je abonirano pri vsakem takšnem dirondaiu, potem bi lahko končal. In če omenim še to, da je cirkus »Medrano« priredil po- sebno predstavo za vse celjske šole z zreducjranim sporodom (ne vem za- kai?\ res ne bi imel več kaj nanisati. Morda še to: zadnji dan so obiskali cir- kus tudi mnogi ljudje iz okoliških krajev. Prišli so z avtobusi. To so iz- redno prilike. Takšna stvar je »po- učna«. (Teaterski ljudje pa se morajo vozariti okoli. Kje je tu logika. Jaz je ne najdem. Mislim pa, da utone v cir- kusu in podobnih prireditvah.) Sicer pa, kaj bi se razburjali. Veli- kega šotora ni več. Ostalo je le blato in po plankah vise umrli plakati. Vsa- ke stvari je enkrat konec Tudi cirkusa. Svet je poln: razbupianj, pravi pisatelj Fran Roš »Se deček sem bil, ko sem zelo rad kaj napisal, zato so me sošolci v četrtem gimnazijskem razredu izbrali za urednika »Kvartanca« ... je pripovedoval FRA^ ROŠ, pisatelj, pesnik in mladinski dramatik. Prvi dve njegovi črtici sta bili objavljeni v Domačem prijatelja 1914. leta in, je dodal, »svojega prvega honorarja sem bil deležen še v srebrnih kronah.« Med vojno mu je objavil Slovan (1917) dve pesmi, leto kasneje pa se je Roševo ime pojavilo tudi v Ljubljanskem Zvonu, katerega je tedaj urejeval Oton Župančič. Po prvi vojni je Fran Roš objavil precej pesmi v Zvonu, glasilu Svobod, v Kresu, v mariborskem Zrnju, pozneje v Odmevih, in Obzorjih. Precej je objavljal tudi v časopisju, posebej celjskem, pa tudi v raznih mladinskih listih. Med obema vojnama so izšle fii njegove mladinske knjige: Medved Rjavček, Juretovo potovanje, in Dija (tudi v slovaškem prevodu), pa še vojna povest Zvesta četa. Po drugi vojni so mu tiskali komedijo Mokrodolci in pesniško zbirko Pesmi iz ječe in pregnanstva. Od mla- dinskih iger sta bili največkrat uprizorjeni Desetnica Alenčica ter Car Kozmijan. Obiskal sem ga na domu, v prijazni hišici z vrtom, ki je verjetno v naj- mimejšem delu našega mesta. Ko sem vstopil, se mi je zdela soba takšna, ka- kršne so pač vse sobe, a nekaj je bilo na njej drugačnega, bolj domačega. Ob zidu, pri vratih, je stala velika knjižna omara, polna knjig. Ko sva sedla za neveliko rjavo mizo, mi je pisatelj Fran Roš najprej pri- povedoval o svojem dosedanjem delu, o prvih objavah in literarnih poskusih, o knjigah, ki jih je izdal itd. Potem, ko ie po daljšem pripovedovanju ob- molknil, sem rekel: »Zanima me, zakaj ste pričeli pisati?« Prižgal je novo cigareto in malo po- mislil, češ »mlademu človeku je bil svet poln vznemirjenj: lepih in ob voj- ni tudi strahotnih. V begu dni bi si hotel vse ljubo obdržati in ujeti v neko podobo. Ob bridkem bi hotel glasno dramiti vest človeka in družbe, pri vsem. tem pa meriti sebe in življenje. In navsezadnje je bil človeku, ki je tr- pel, dostikrat potreben beg v lepši, v pesniški svet, da se je mogel vrniti od njega v realnost bogatejši in krepke j- ši. Pa tudi — bilo nas je mnogo tova- rišev, ki se nam je vsem sladko zdelo biti mlad in s širokokrajnim črnim klobukom podoben poetu, pa čeprav mu razganjajo srce vse radosti in muke sveta zase in za druge ...« Potem se je za nekaj hipov zazrl v čipkaste zavese na oknih in nada- ljeval: »ne St^F.TFM se med književne ljudi, to moram čimprej jasno pribiti. Ne štejem se med tiste, ki so si v sloven- ski literarni zgodovini zagotovili kakš- no vidno in trajno mesto! Toliko mo- čan in ustvarjalen nisem znal ali ni- sem mogel biti. Tudi čas, kakršen je bil, in delo povsod drugje, sta me ne- nehno trgala iz zbranosti in mi izpod- jedala sile,« je rekel, a vendar mu v mislih nisem potrdil teh njegovih be- sed. Skromnemu, kakršen je, ne gre za veliko ime, rad dela za ljudi, med ka- terimi živi, in to ga popolnoma zado- voljuje. Potem je vzel v roke pismo, ki sem mu ga napisal dan poprej, (da bi lahko razmislil o vprašanjih, ki bi zanimala naše bralce) in prebral vprašanje: »Ka- ko pišete? Tehnika vašega pisanja in kaj vam pisanje pomeni?« Potem je, ne da bi dosti premišljeval, rekel: »Pi- šem, ker se mi pač hoče kaj povedati še komu ter se tako sproščati. In ker ob razgledovanju v svetu in sebi, ob snovanju in upodabljanju doživetega lahko živim v nekem ognju, ki me naibolj koncentrira, polni in razgreva. Četudi se ob čem rad nesmehnem in posmehnem, bi rad, da bi si ob na- smehu nas vseh nad majhnim, in ozkim iskali pot k širšemu in večjemu. Ne bi smeli po nepotrebnem preveč zamujati na poti, odprti boljšemu človeku in novi socialistični družbi. umetnost ima nedvomno dolžnost: v večnem znamenju humanizma in še do svojega posebnega časa in nje- gove družbe, ki se bori za pot naprej. Tu pa je še naša mladina in za njeno srečo odgovarja starejši rod. Nikoli ji ne bo mogel povedati dovolj vsega le- pega in dobrega, kdor se bo pogovar- jal z njo — in to velja tudi za tistega, ki piše zanjo. tehnika pisanja? Le malo mislim nanjo. Pišem, kakor se mi zdi, da mi način odrejata ideja in snov že kar sama, če sta seveda dovolj močni. Ce nista, bi se pisec le silil s stvarjo, ki ne more biti vredna življenja. Le delo, ki globoko prevzame ustvarjalca in si ga tako rekoč zasuž- nji, ga prisili h koncentraciji in mu zostri čute, da dobi predse sliko za sliko in besedo za besedo vsega, kar oblikuje. Pri tem dostikrat zablešče pred piscem novi, zanj samega nepri- čakovani momenti ob konfrontaciji ele- mentov, ki jih je sam postavil na po- zorišče. Pri tem je celo sam do neke mere utegnil postati gledalec« nekaj misli o slovenski prozi Potem sem ga vprašal, kaj misli o sodobni slovenski prozi in katera je, po njegovem mnenju, najboljša knjiga zadnje čase. Sploh me je zanimalo, kaj misli o današnjem literarnem ustvar- janju. Na to vprašanje je odgovoril: »Av- torji precejšnejga dela sodobne slo- venske proze so danes že starejši pisci, izmed teh cenim zlasti Potrča in zopet tudi Miška Kranjca. Med mlajšimi je z novelami močan in sočen Beno Zu- pančič. Med najmlajšimi so nekateri (tudi v drami!), kolikor jih pač jaz do- jemam — preveč »moderni«, če morem to besedo rabiti tudi v pomenu tolikš- ne njihove svojStvenosti, da morejo biti dostopni le še redkemu bralcu — izbrancu.« Nato je dodal: »Resnično moderen, samosvoj in krepak pa se mi zdi mladi Zalčan Dane Debič v objav- ljenih odlomkih iz romana Neurje v dolini. Dragocenost mi pomenja knjiga Vipotnikovih pesmi po neposrednosti toplih učinkov.« Potem, ko sva se pogovorila še o celj- ski reviji, kulturnih pomenkih in film- skem gledališču, sem ga vprašal s čim se trenutno največ ukvarja. Rekel je, da dela še na nekem posebnem pod- ročju. Kot član komisije za zbiranje zgodovinskega materiala iz NOV za mesto Celje in okraj dela že tretje leto pri sestavljanju knjig z zgodovino naše osvobodilne borbe. knjiga humoresk in še kaj V Ljubljani pripravljajo predelano izdajo Roševega Medvedka Dija, pisa- telj sam pa je pripravil tudi zbirko tridesetih humoresk, med katerimi je še mnogo novih, neobjavljenih. Lotil se je tudi zbirke mladinskih pesmi, pa tudi nove mladinske igre. Dolgo uro mi je o vsem tem pri- povedoval. Pravzaprav je povedal še mnogo več. A naj bo dovolj, čeprav sem trenutno zamolčal njegovo mnenje o celjski reviji, o čemer bomo pisali v eni naslednjih številk našega lista. Prijazno sva se poslovila. Cim bolj sem se bližal mestu tem več hrupa je bilo. mk Se en Don Juan ali Nenasitno srce Ob primeri Diego Faibbrijevega Zapeljivca, 4. 4. 1951 v CG. Režija: Herbert Griin; Scena: Sveta Jo- vanovič; G. E. F. Simon: Janez Eržen; Katarina: Marija Goršičeva; Alina: An- gelca Hlebcetova; Vilma: Mara Cerne- tova. Spreminjati repertoar in ga prilaga- jati oikoliščinam ni zločin. Nasprotno. To je nujnost, ki bi jo morali stalno upoštevati. Zaradi tega dejstva pa še ne moremo z vsem navdušenjem sprejeti Fabbrijeve komedije. Resnica je sicer, da nam je med sodobno dramatiko rav- no italijanska najmanj znana. Toda s Fabbrijevim Zapeljivcem smo dobili bled ipoblisk iz italiijanslkega gledališke- ga življenja m iz življenja določenih krogov več ali manj lahkožive Italije. Še daleč pa nismo prišli do tiste Italije, ki smo jo že videli v Sicovih filmih, Ita- Ije, o kateri je v nekaterih svojih delih Diego Fabbri sam. Vidsli smo nekaj, kar bi lahko vzporejali z aferami kakor je zadeVa Montesi, čeprav niti najmšnj ikrvavo in tragično, pač pa lahkotno du- hovičenje v okriljvi poligamskih teženj ne7apeljivega zapeljivca. Režiser in rgi-alci so sledili tej labkoit- nosti in niso iskali n:ti posebnih učinkov sentimentalne ali tragične dramatično- sti, niti niso bili površni, ko so pred- stavljali zelo površinski živelj nekega kroga ljudi. Pri italijanski trojici smo sicer pogrešali pravi italijansiki ;tempe- rament. Komedija, ki je v mnogih pri- zorih preračunana na italijansko zgo- vornost, je v izvedbi CG v teh prizorih ostala preveč v okolju domače konver- zacije in zato na leh mestih preveč sen- timentalna, čeprav bi te sentimental- nosti ne potreibovali. Kljub temu je bil pogovorni tekst lepo izveden, razločen in razumljiv. Scenograf ove zamisli so prijetno ,po- živele dejanje. R^il je gibljivost prizo- rišč z lahkotno gibljivimi detaj'U, z de- tajli, ki so bili živi in slikoviti. Igralci sami niso imeli težke naloge, a zato tudi niso pokazali kdo ve kalkšne posebnosti. Janez Eržen je nastopil s presenetljivo svežo masko. Priznamo mu lahko, da je zelo solidno odigral vlogo vseh treh likov, toda se vedno ni povsem popravil drobne napake: nepo- trebno in prepogosto dviganje obrvi. Bil je čeden zapeljivec, a lahko bi bil ^ malce bolj sproščen. Njegovi gibi bili marsJkje preveč zadržani. Njegov'^ najbolj uspeli prizori so bili samogoivoJ in ipogovori z oibčinstvom. Marija G03tav- Ija v ospredje predvsem vprašanje ma- terialne plati naših knjižnic in kadrov- sko vprašanje. Nekatere knjižnice hirajo, ker ne pre- jemajo novih knjig in zaradi tega šte- vilo bralcev pada. Knjižnica je le tedaj sposobna življenja, če doibiva tudi nove knjige. Pri omenjenih sredstvih je tre- ba kar najboilj smotrno ravnati z dota- cijami in svetovati tudi šolam, naj na- bavljajo predvsem strokovno literaturo. Leposlovne knj'ige, ki jih imajo, pa naj dajo na razpolago ljudski knjižnici. De- lo v knjižnicah je vzgojno in usmerje- valno. Knjižničar mora biti tudi sve- tovalec in mora vedeti, s katero knjigo bo pri bralcu največ dosegel in katera knjiga je primerna mlademu človeku, katera za učence v šolsiki dobi in kate- ra za odrasle člane. Za to delo niso v^si v enaki meri usposoibljeni. Samo dobra volja in požrtvovalnost ne zmo- reta vsega. Naša skub mora biti, da knjižničar- jem pomagamo, da formiramo pri okrajnem svetu in pri občinskih svetih komisije kot instruktoirako telo, ki naj pomaga in svetuje našim knjižnicam. Organiziraijo naj krajše tečaje in posve- tovanja za knjižničarje in pomagajo pri oblastvenih forurnihi zainteresirati za upravičene potrebe teh knjižnic. S sodelovanjem z učiteljiščem, ki lah- ko zainteres'ira dijake, da se speciali- zirajo za delo v knjižnicah, bomo tudi dobili nove moči, saj že danes učitelj- ski kader v veliki meri opravlja to na- logo. NA NAgE ODRE NAPREDNA DELA. — VPRAŠANJE REŽISERJEV Za draimatsko dejavnost oziroma za našo odrsko dejavnost, ki najbolj pri- tegujie občinstvo, moramo poskrbeti, da bodo društva imela primerna dela in predvsem sposobne režiserje. V Celju naj prevzame Delavsiki oder vlogo vodilnega organizatorja in sve- tovalca za ostala društva. Vsa skrb naj bo posvečena napred- nemu repertoarju, ki naj upošteva lo- kalne in igralske možnosti. Vsak režiser naj vzgaja ob svojem delu 'Pomožnega režiserja, ki se uči ob organiziranju in režiranju in^se tako usposablja za samostojno delo~Le tako bomo odpravili veliko oviro — p>omanj- kanje režiserjev. Tudi v tem pogledu lahko v Celju prakticirajo dijaki učite- ljišča in se tako specializirajo za dram- sko dejavnost. V Celju je treba urediti prostor za Delavski oder in za iziposojevalnico po- trebnih rekvizitov. To nalogo naj bi prevzel prosvetni servis, ki bo skribel za primemo literaturo in tudi sicer sve- toval pri raznih oblikah prosvetnega dela. Prav tako bo prosvetni servis lahko skrbel za' ves notni material in drugo literaturo za naše pevske zbore. GLASBENA DEJAVNOST. — VPRAŠANJE PEVOVODIJ. Naši pevski zbori so dolžni dati po- udarka naši borbeni, delavski in napred- ni pesmi, pri tem pa naj zajemajo tudi iz zakladnice našega narodnega boga- stva. V naši ipevsiki kulturi moramo dvi- gati zahtevnost in zato je še posebej važna izmenjava izkušenj naših pevo- vodij. Pomanjkanje pevovodij bomo prav tako odpiravili, če se naslonimo na lastne sile. Pevovodje naj tudi odslej sodelujejo in prirejajo naj se krajši pevovodski tečaji. Kot že omenjeno, bo tudi tu prosvetni servis lahko mnogo pomagal. POPULARIZACIJA IN KRITIKA dela NASIH društev Velika vnema in požrtvovalnost na- ših ljudi, ki se udejstvujejo v Ijiodsko prosvetnem delu, zasluži vse priznanje. Zato je potrebno, da o tem spregovori- mo v našem tisku in radiu. Prav tako mora vse deio naših pevsilcih zborov, naših dramskih nastopov in raznih dru- gih prirediteljev spremljati dobrona-r rnema konstruktivna kritika, ki naj upošteva vse uspehe, vzpodbuja, sve- tuje, pa tudi potkaže na pomanjkljivo- sti in napaike. Le ob idobri in stvarni kritiki bo čut odgovornosti rasel in bo naše delo ime- lo usipeh. NAŠ DELEŽ PRI RAZLIČNIH PRO- SLAVAH. FESTIVALI — OBRAČUN NAŠEGA DELA IN MANIFESTACIJA NAŠE POLITIČNE ZAVESTI. S pTimerno počastitvijo z Ijudskopro- svetnimi prireditvami lahko damo pri- mernega poudarika važnim dogodkom iz naše preteklosti in našega boja za napredek. Razne prireditve ob priliki jubilejev naših velikih političnih in kulturnih borcev lahko le-te ljudem še prav posebno ipribližajo, kakor na pri- mer ■ Cankarjeva proslava, Aškerčeva 100-letnica, itd. Festivali pa naj bodo obračun celot- nega Ijuidskoprosvetnega in kulturnega dela in manifestacija naše politične zrelosti. Ob takih prilikah nastopajo vse panoge dejavnosti od pevskih zborov, raznih razstav do akademij in raznih dramatsikih nastopov. PROSLAVA 40-LETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE Pred nami je 40-letnica velike okto- brslke revolucije, zato je treba takoj pričeti s pripravami, da jo bomo kar najbolj svečano proslavili. Iz naših na- stopov in prireditev naj izzveni, da smo vredni nasledniki velikih Leninovih idej in borci za nove čase. OSNOVNE NALOGE OKRAJNEGA IN OBČINSKIH SVETOV Pomanjkanje kadrov, o katerem stal- no govorimo, bo odpadlo, če bo naše delo smortno in pravilno razvijano, saj rastejo ljudje in talenti v delu samem. Celotna skrto okrajnega sveta in občinskih svetov naj bo, da v smislu smem-ic kongresa Svobod in prosvetnih društev na Jesenicah skrbijo za usix>eš- no razvijanje vsega dela v posameznih vejah, da pomagajo posiameznim dru- štvom in usmenjajo njihovo dejavnost v napredno sodobno smer. Pri tem naj pomagajo razvijati kar najbolj različne oblike, ki so primerne potrebam in spo- pobnostim ljudi. S stališčem, ki ga je osvojila skup- ščina do ositalih vprašanj, kakor: orga^- nizacij-ska utrditev društev in oibčin- skih svetov, članstvo in članarina, lite- ratura, vprašanje druištvenih prostorov in drugo, bodo društva seznanjena s posebno okrožnico okrajnega sveta Svobod in pcrosvetnih društev. Bo celfsha revija večno utopila? Revij imamo v Sloveniji dovolj, a če odštejemo tiste, ki Izhajajo v Ljubljani, ositanejo mariborslka Nova obzorja, koprski Bori, prek- murski Svet ob Muri in sedaj pri- pravljajo v Kranju dvomesečno revijo Gorenjska. TO DOKAZU- JE, DA SMO CELJANI SPET ZADNJI. Ce upoštevamo vse faktorje družbenega razvoja, lahko reče- mo, da je v Celju revija nujno potrebna. Celjska revji'ja se po vsebini, obliki in izhajanju ne bi mogla dosti razlikovati od usta- ljenega obrazca slovenskih revij. Vsebiinsko bi zajela gospodarsiko, družbeno, filozofsko-idejino, bele- tristično, gledališko, glasbeno, li- kovno, esejistično in informativ- no-glosisitiično področje. S to vse- bino bi bila določena tudi že obli- ka, obseg pa bi začrtal krog so- delavcev. Sodelavci revije bi bili celjskii gospodarstveniki, politiki in kulturni delavci, po potrebi pa tudi razni drugi sodelavci. Razen tega bi revija imela občasno pri- logo za prispevke srednješolske in druge celjske mladine. Revija bi imela poudarek na družbeno kulturno prosvetnem življenju celjskega okraja. Zato bi vanjo sprei'emali dela sodelavcev izven celjskega okraja s pridrž- kom, da so za življenje pri nas pomembna. Ker se je ob raznih priložnostih v določenih celjskih krogih že večkrat sprožilo vprašanje v re- viji, se nam zdi potrebno, da bi dobili na to vprašanje zaključen odgovor. Zato prosimo vse, da nam odgovorite na nekatera vpra- šanja, , ki bi pojasnila odnos več- jega števila ljudi do možnosti in potreb po celjski reviji: 1. Mislite, da bi bila revija v Celju potrebna? 2. Ce bi bila potrebna, kakšna naj bi bila po vsebini, obliki in izhajanju? 3. Kaj sodiite o zmožnostih in številu sodelavcev? 4. Vaše posebne misli, pomisle- ki, predlogi in nasveti? 5. Ali bi bili naročnik ali bra- lec celjske revije? 6. Kakšen naslov predlagate? Naše pojasnilo naj služi le kot osnova. V odgovorih na vprašanja želimo, da l,Juđje s posameznih področij in vsi drugi bolj natanko opredelijo vsebinske in oblikovne probleme revije, in tako določijo posamezne rubrike. Prosimo vas, da nam odgovorite na vprašanja v roku štirinajstih dni in da kljub dosedanjim ne- uspehom ne izgubite vere v to, da bo v prihodnje vendarle mogo- če izoblikovati celjsiko revijo. Od- govore pošljite na uredništvo na- šega lista pod šifro »Celjska re- vija«. CELJSKA TISKARNA CELJE išče za svojega uslužbenca, tiskar- skega strojnika meblirano sobo v Celju. Zaželena je soba in hrana, lahko tudi brez hrane. Ponudbe sporočite na upravo tiskarne. Uspešen zahliučeh Kmetilsko-gospodarske šole v Braslovčah Z zaključnimi izpiti v soboto, dne e. aprila so učenke in učenci KGŠ v Braslovčah dokazali, da so se v dveh letih naučili mnogo lepega 4n korist- nega. Med 17 absolventi II. letnika je opravilo izpit 7 z odličnim, 8 s prav dobrim in 2 z dobrim uspehom. Pred- sednik izpitne komisije, tov. Ernest Zvar, se je v imenu Okrajne zadružne zveze zahvalil predavateljem za njihov trud, učencem pa izrekel pohvalo in prizna- nje. Odličnjaki so bili nagrajeni s praktičnim kmetijskim orodjem, vsi ostali pa s poučnimi strokovnimi knji- gami. Da ta kmetijsko-gospodarska šola vsako leto dosega tako dobre uspehe, je brez dvoma tudi zasluga njenega skrbnega šolskega odbora, predvsem pa požrtvovalnega šolskega upravitelja Franceta Kolarja. »OD VODNIKA DO DANES« RECITACIJSKI VECER CELJSKIH UCITELJIŠCNIKOV Učiteljiščna mladinska sekcija društva »Svobode« bo v soboto v dvorani De- lavskega odra (kino Dom) priredila re- citacijski večer pod naslovom »Od Vod- nika do danes«. To bo brez dvoma zani- miv in kvalitetno dober siprehod skozi slovensko poezijo od njenih začetkov do današnjih dni. Mladi recitatorji vabijo k udeležbi, ki jo toplo priporočamo vsem Ljuibiteljem slovenske besede v rimi. Vstopnice pro- dajajo v »Krisitaiiji«. »SKLADIŠČNIKA« ki je vešč tudi prodaje kmcitđjskih pridelkov ter nabav, sprejmemo takoj. Mestna vmtitaaija Celje. ^^^PRIL^—^Ste^^ STRAN ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Veselje do kmečkega poklica je!med mladino vedno večje... (Razgovor z tovarišem Jožetom Borštnerjem) Obrnili smo se na predsednika Okrajnega odbora mladih zadruž- nikov tov. Jožeta Borštnerja, ki nam je o delu aktivov mladih zadruž- nikov povedal naslednje zanimive stvari: 2530 ČLANOV V 70 AKTIVIH i MLADIH ZADRUŽNIKOV V okraju se je število članstva in aktivov mladih zadružnikov močno okrepilo. Za razliko od prejšnjega leta, ko so ti aktivi imeli še bolj simbolične naloge, so letos v teh aktivih storili že neprimerno več konkretnih akcij. Lani je bilo okoli 350 kmetijskih akcij, le- tos pa že nad 1500. Te akcije so bodisi kolektivne, ali pa tudi individualne. Skupne akcije so skrb za uspešno delo kmetijskih nadaljevalnih šol, obdelo- vanje in preizkusi na površinah, ki so jini določene, nadalje tekmovanja v košnjah, žetvi, pogozdovanju, obiski na razstavah itd. DEKLETA SE BOLJE ODREŽEJO KOT FANTJE ... To je ravno najbolj zanimivo, da so dekleta »vtaknila fante v koš. Tam kjer so dekleta predsedniki aktivov, se v večini primerov delo bolje razvija, kot v drugih aktivih, ki jih vodijo fantje. Sicer pa že sestav članstva dovolj zgo- vorno dokazuje nadmoč »nežnega spo- la«. Nad 60% vseh članov so dekleta. Izgleda, da so dekleta organizacijo mladih zadružnikov bolj resno vzela, sicer pa s tem ni rečeno, da so fantje popolnoma zanič. Res je samo, da so dekleta boljša, četudi fantje niso slabi. MLADI ZADRUŽNIKI — EKSPERIMENTATORJI Nekateri aktivi so od površin sploš- nega ljudskega premoženja dobili v ob- delovanje njive ali drugačne kmetijske površine. Na teh površinah mladi za- družniki uveljaivlijajo pridobljeno teo- retično znanje. V Brasiovčah so na pri- mer mladi zadružniki uredili hmeljsko žičnico popolnoma novega tipa — an- gleški način, ki daje od 20 do 30% večji pridelek. Za uspehe na tem hmeljišču se ne zanimajo samo bližnji hmeljarji, temveč celo Hmeljarski inštitut v Žal- cu. Na Kozjanskem se mladina ogreva za sajenje jagodičevja, predvsem črne- ga ribezla. Nekatere zadruge so dale aktivom tudi precejšnja denarna sred- stva. V Savinjski dolini niso redki pri- meri, ko mladi zadružniki v aktivih razpolagajo tudi z 20 do 30.000 dinar- jev subvencije. V razvitejših kmetij- skih predelih je njihovo delo usmer- jeno naravnost v kmetijsko proizvod- njo, v drugih krajih pa so se začetki delovanja pokazali tudi na področju kulturnoprosvetnega delovanja, kot na primer na Kozjanskem. Toda tudi tu bodo prej ali slej začeli posegati v pod- ročje naprednejšega kmetovanja. Po Savinjski dolini gradijo mladi za- družniki žičnice, ustanavljajo traktor- ske tečaje, pripravljajo se na gradnjo sušilnic itd. AKTIVI SO SI ŽE PRIDOBILI ZAUPANJE... Čeravno delajo šele dobro leto, so že prebili led. Mladi zadružniki so s svo- jim delom dobili zaupanje zadrug, st^ir- šev. Vsi z veseljem gledajo na razvoj te organizacije, zlasti še, ker se vedno bolj opaža, da zanimanje za delo pri kmečki mladini vedno bolj raste in da je vedno manj teženj božanja iz kmetijstva v industrijo. Toda povsod ni tako. So primeri, ko razdiralni elementi uničujejo to mlado rast. Na primer na Vranskem, kjer je aktiv kazal odlične rezultate, so se na- šli ljudje, ki so z klevetniškimi paro- lami o »začetkih novih skupnih kotlov« omajali voljo in prizadevanje mladih ljudi. Toda prepričani smo, da je ta nenadni udarec samo za trenutek zavrl delo mladih zadružnikov. Mladi ljudje so toliko pametni, da n6 bodo-pioslu- šali teh zlonamernežev in njihovih iz- mišljenih parol. Tudi mladina pozna pregovore. Eden izmed teh se glasi: »psi lajajo, karavana gre dalje.« Veliko dela bodo opravili aktivi mla- dih zadružnikov. Mladina se bo v raz- nih akcijah mnogo naučila. Trije ak- tivi so pred dnevi očistili drevje na posestvu partizanske družine Dobro- tinškov v Vojniku. Bili so to mladi ljudje iz Vojnika, Strmeča in Franko- lovega. Ko so končali, so videli, kako naj izgleda urejen sadovnjak. Mladina bo obdelovala svoje njive, gradila gozdne poti, pogozdovala golicave, pri vsem tem bo dajala prispevke k rasti naše gospodarske moči, učila se bo in hkrati z delom zaslužila sredstva za potrebe aktivov, ki morajo imeti stro- kovne knjižnice, sredstva za ekskur- zije itd. Mladini se vrača veselje do kmeč- kega poklica. Mladina je navdušena nad tem, da bi bolje gospodarila in bolje živela. Kaj hočemo še več? Prodajalci cigaret Zmanjkalo mi je cigaret, zato sem mimogrede stopil v dežurno trafiko v Prešernovi ulici. Mnogo ljudi je bilo. Ta je želel cigarete, drugi časopis, znamko in razglednico. Prodajalka je hitela. Vedno več in več jih je bilo. Končno sem prišel na vrsto tudi jaz. DEŽURNA TRAFIKA, PREŠERNOVA ULICA — PRODAJALKA: SLAVKA GRILEC »Bodite tako prijazni in mi povejte katerih cigaret Celjani največ poka- dijo?« »Kolikor sem opazila, je največje po- vpraševanje za ljubljansko Zeto, Dra- vo in Moravo.« »Vidim, da prodajate tudi časopise.« »Pri nas dobite skoraj vse časopise od Ljudske pravice, Slovenskega poro- čevalca, Pavlihe, Celjskega tednika do ostalih jugoslovanskih časopisov in re- vij. Poleg tega prodajamo znamke, srečke, vrednotnice in razglednice.« Tu- di sam sem opazil, da so skoraj z vsem založeni, saj imajo na zalogi celo »V krempljih inkvizicije.« »Kdaj je promet največji?« »Okoli prvega in petnajstega v me- secu.« »To je dežurna trafika, kako imate razdeljen delovni čas?« »Zjutraj od 6. do 13. ure in od 13. do 20. ure zvečer.« »Kupil sem škatlico Morave in odšel. Stvar me je pričela zanimati, zato sem obiskal še tri druge trafike. TRAFIKA V STANETOVI ULICI — PRODAJALKA: BRECKO JOŽEFA »Koliko cigaret prodate dnevno?« »Točno vam ne bi odgovorila, po- vprečje je pa tako: Zeta 3 kg, Drava 3 kg in Moravo 1 kg. Hotel sem oditi, toda oko mi je ob- stalo na živopisani čestitki za Novo leto. Naj bo, čeprav je pozna. TRAFIKA V PASAŽI PREŠERNOVE ULICE — PRODAJALKA: HITI DRAGA »Dovolite nekaj vprašanj?« »Prosim.« • »Katerih cigaret prodate največ?« »Zeta, Ibar in Sarajka.« »Ob kateri uri imate največ nakupo- valcev?« »To je različno, mislim, da jih je največ od 8. do 11. ure dopoldan.« Marsikomu je že prav prišlo, da je trafika v Prešernovi ulici odiprta od jutra do noči... »Pri vas ne prodajate časopisov?« »Trafika je last sarajevske tobačne tovarne, zato lahko prodajamo samo ci- garete.« DRUGA TRAFIKA V STANETOVI ULICI — PRODAJALEC: ŠOŠTAREC ŠTEFAN Ta trafika me je presenetila. V njej je zelo malo svetlobe. Ena sama žar- nica osvetljuje ves prostor. Dnevna svet- loba je zelo slaba in tudi oprema ni najboljša. Mislim, da ni prijetno pre- biti ves dan v takšnem prostoru. Zato sem prodajalca povprašal — po nje- govem delovnem času. »Stanujem na Polulah in ob 6. uri moram biti že tukaj. Delam do 11. ure dopoldan, potem grem na kosilo. Ob 15. uri ponovno odprem prodajalno in je odprta do 18. ure. Skupno prehodim deset kilometrov na dan.« »Z drugimi besedami — za to pora- bite dve uri prostega časa?! VAŽNO naroČilo našim NAROČNIKOM Ker do letošnjega marca še ni- smo izterjali naročnine po pismo- noših, kot smo t« storili doslej, prosimo in opozarjamo vse dolžni- ke, da nam naročnino nemudoma poravnajo po položnici na naš te- koči račun pri Mestni hranilnici štev.620-606-1-T-366. Naročnino naj poravnajo vsi na- ročniki, ki jo dolgujejo še za lansiko leto in vsi tisiti novi naročniki, ki so se na list naročili konec decem- bra 1956 ali pa letos, sicer ne bodo prišli v poštev pri žrebanju prvo- majskih nagrad. Letna naročnina znaša 500 din, za pol leta 250 din, za četrt leta 125 din. Denar nakažiiite po denarni na- kaznici ali pa kupite na pošti po- ložnico. Vsem tistim naročnikom, ki ne bodo poravnali naročnine do kon- ca aprila 1957, bomo lisit ukinili. Uprava CELJSKEGA TEDNIKA Celje Zadruga v Ljuhečni nafmočnejsa v celfski občini Pred dnevi je bil v Ljubečni redni občni zbor KZ. Zadružniki so bili za- dovoljni z delom v preteklem letu, saj je zadruga prikazala lep finančni uspeh. Z organiziranim odkupom gozd- nih sadežev, lesa in ostalih poljskih pridelkov je zadruga ustvarila okoli 6 milijonov dobička. Danes je zadruga najmočnejša v celjski občini. Pospeševalni odbori zadruge so vlo- žili v delo mnogo truda, predvsem ži- vinorejski odsek, ki je nabavil kmeto- valcem nad 40 plemenskih svinj in skrbel za selekcijo tudi pri goveji ži- vini. V preteklem letu je bilo odkup- ljeno za 9 milijonov din klavne živine. Precejšen je bil tudi odkup mleka. Har ni ponose« tale gizdalin med svojimi putami? Sadjarski odbor si prizadeva z vstraj- nim škropljenjem izboljšati sadjarstvo. Hmeljarski odbor pa si je zadal na- logo izsušiti zamočvirjene predele Spod- njih Tmovelj in jih zasaditi s hme- ljem. Poljedelski odsek je s sodelova- njem mladih zadružnikov lani opravil razne gnojilne poizkuse. Kot vidimo, ima zadruga precej po- speševalnih odsekov in tudi aktivnih mladih zadružnikov, nima pa aktiva žena zadružnic in bi zato zadrugi pri- poročili, da ga ustanovi. Letos je KZ začela z gradnjo hmelj- ske sušilnice, prosvetne dvorane, trgov- skega lokala in upravnih prostorov. ZADRUGA V BRASLOVCAH DOBI NOVO SKLADIŠČE Pred kratkim je bil v Celju odobren osnutek za ureditev skladišča KZ Bra- slovče. Novo skladišče bo pridobilo pre- cejšen prostor. V prostoru, kjer bo skladišče, so predvideni tudi prostori za gospodinjske tečaje, uredili pa bodo tudi vse potrebne sanitarije NOVE OSEMENJEVALNE POSTAJE V- bivšem šoštanjskem okraju so bile osemenjevalne postaje do nedavnega sa- mo v Zgornji Savinjski dolini. S pr- vim aprilom pa se je začelo osemenje- vanje krav tudi v Šaleški dolini in to v Velenju, Šoštanju, Topolščici in v Smartnem ob Paki. Osemenjevanje bo vsak delavnik popoldne. Kmetje so z zadovoljstvom sprejeli ta ukrep. CELJSKI TEDJVIK ▼ TSAKO msoi POZIVI Taksne zavezance iz območja občine Žalec, ki posedujejo taksi podvržene predmete (vprežna vozila, vprežno živino, pse, predmete za proizvodno in hibridno trto), pa teh predmetov v letu 1957 niso prijavili v rednem roku, pozivamo, da jih prijavijo v podaljšanem roku do 25. aprila 1957. One taksne zavezance, ki so predmete prijavili, takse pa v rednem roku za leto 1957 še niso plačali, pozivamo, da predpisano takso poravnajo v podaljšanem roku do 25. aprila 1957. Kdor taksi podvrženih predmetov v podaljšanem roku ne bo prijavil, ali že predpisano takso ne bo plačal, mu bo predpisana 50% povišana taksa. Prijave so na razpolago pri krajevnih uradih ali pa pri Upravi za dohodke Občinskega ljudskega odbora v Žalcu. Uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Žalec ŽENA IN DOM IZŠEL BO ZBORNIK O DELU ŽENA V NOB Nedavno so bile po vseh okrajih naše republike osnovane komisije, ki bodo vodile priprave za zbiranje materiala o delu žena v narodnoosvobodilni bor- bi. Te dni so bile tudi po vseh občinskih ljudskih odborih sklicane seje, na ka- terih so izvolili širši odbor, ki bo vodil priprave za zbiranje tovrstnega materiala. Postavljene bodo tudi ko- misije po terenih, ki bodo povezane z občinsko komisijo ZB. V okrajno ko- misijo so pritegnjeni predvsem ljud- je, ki že ves čas po osvoboditvi delajo na zbiranju zgodovinskega materiala, v oddelku NOB, člani ZB, ženskih dru- štev in drugi. Ko bo zbran in obdelan ves mate- rial — predvideno je 8. marca prihod- njega leta — bo izšel zbornik o delu žena v narodnoosvobodilni borbi, ki bo obsegal več zvezkov in bo razdeljen po pokrajinah (Štajerska, Dolenjska, Go- renjska, Primorska). Zajemal bo delo in borbo žena že pred drugo svetovno vojno, predvsem pa delo med NOB. Zbiralci bodo morali poseči prav v prve početke naprednega gibanja in opiso- vati žene, ki so bile prve v odborih OF, kurirke, borke, aktivistke itd. Tre- ba bo poiskati tudi razno literaturo, ki govori o delu žena med NOB, kam so zahajale na sestanke in konference, o partizanskih javkah, tehniki, kjer so sodelovale žene. Opisati bo treba živ- ljenje v zaporih in mučenje v koncen- tracijskih taboriščih in življenje ma- ter, ki so dale več sinov in hčera za svobodo itd. Pri zbiranju in obdelavi tega mate- riala bo treba predvsem paziti na do- ktmientamost in doslednjo točnost v opisovanju ljudi, dela, krajev itd. Zelo zaželjene bodo tudi razne slike iz teh časov, ki prikazujejo žene kot akti- vistke, borke in intemiranke. Okrajna komisija priporoča, da bi bilo treba z zbiranjem tega materiala kar pohiteti, ker bo dokončna obde- lava za pripravo zbornika terjala še mnogo časa. 2ENA IN RITMIČNE VAJE Mnoge žene nimajo niti časa, niti de- narja, da bi oibiskovale plesne šole, rit- mične vaje, telovadbo itd. A vsa'ka žena bi bila rada lepa in gibčna. Gibčnost pa laihko vsaka od vas doseže brez po- sebnega naip>ora. Takoj ko se zjutraj zbudite, sikočite iz ipostelije. Lenairjenje v postelji na}- pravi človeka čemem'Oga in trudnega. Odpr'ite okna na steza j in potegnite zrak globoko vase, da se pljuča dobro pre- zračijo. Positiljajnje postelj, brisanje prahu, snaženje oken itd., so izvrstne vaje za gibčnost telesa. Telo se pri teh opravkih dobro pretegne. Pometanje in loščenje parketov nadomešča vaje tru- pa, ki so poseibno zdrave za boke m noge. Cepe oznažite stole in miizne no- ge, ker vam giibi v čepečem stamju kre- pijo sipodnji život in prebavne organe. Vsa težka dela si lajšajte z globokim dihanjem. Nikoli ne stojte dolgo na istem mestu. Stanje F>ovzroča sla^bo držo, prehitro utnuj'einost in posipešuje krčne žile. Pomivanje, likanje, priprav- ljanje zelenjave in podobno, opravite sede, da se vam telo sipočije. Stanje a upognjenim hrbtom je za vsako ženo skrajno nez'dravo. Pri taki drži se plju- ča in želodec nenaravno Stiskajo. Spom- nite se tega, kadar imate »veliko žeh- to«. Vzravnajte se in nekajkrat globo- ko vzdihnite. Hoja ipo stopnicah na- vzgor kreipi srce in pljuča, obenem ,1« ugodno vpliva na mišičevje v nogah, bedrih in trebuhu. Pretirana hitra hoja po stonpicah ni priporočljiva. Hodite tako, da boste vedno enakomerno di- hale. Po ulicah stopajte hitro, ker po- časna hoja bolj utruja. Nošnja košar in torb je zdrava, samo da si težo ena- komerno razdelite na obe roki. Tako ima lahko vsaka žena v svojem !4os.pO'dinj®tvu dovolj telovadbe in rit- mičnih vaj, ki so potrebne za nego te- lesa. DROBNI NASVETI Stekleno posodo boste najlepše oči- stile, če boste v topli vodi raztopile belo kredo v prahu in tekočini pridale nekoliko vinskega kisa. * Usnjene rokavice svetle barve lepo očistimo z navadno pšenično moko. * Glavobol boste hitro in uspešno zdra- vili, če izcedite nekoliko limonovega soka v skodelico črne kave in to po- pijete. . Zlat nakit dobi spet svoj sijaj, če ga pustite nekaj časa stati v milnici, v kateri ste stopile tudi nekaj sode bi- karbone. Nakit izperite nato še s čisto vodo. IZ CELJA IN ZALEDJA Fantazija v pastelnih barvah Preteklo nedeljo je bilo v prostorih Narodnega doma ogledno česanje pri- česk, ki ga je organiziral celjski Klub Posrečen lokalpatriotski model — Fri- derikov stolp zgrajen iz las. Modela ver- jetno ne bomo nikoli videli na celjskih ulicah. damskih frizerjev pod pokroviteljstvom drogerije Vesna«. Med druTimi so se te revije udeležili tudi zastopniki gospodarskih in poli- tičnih organizacij, predstavniki frizer- skih klubov iz Ljubljane, Maribora in Zagreba ter tovarne kozmetičnih izdel- kov Ilirija iz Ljubljane in Neve iz Zagreba. Poleg dvajsetih članov kluba, pomoč- nikov in mojstrov, so' na oglednem če- sanju sodelovali tudi vajenci frizerske stroke celjskega okraja, ki so se po- sebno izkazali s čistočo dela, česali pa ro dnevne pričeske. Revija pričesk je bila prva te vrste v Celju. Klub frizei'- jev jo je organiziral zato, da bi prika- zal Celjanom, bogate registre najvazlič- nejših vrst fantazijskih pričesk obenem pa, opraviči svoj obstoj. V nabito polni dvorani so frizerji celjskega okraia česali večerne in fan- tazijske pričeske. Dnevne pričeske va- jencev so se odlikovale prav zaradi nairaznovrstnejših linij: dunajski šo- pek, danndv, harlekim, romanca itd. V večernih pričeskah so bili vpleteni med laso svetleči kamenčki, razno perje, diademi, perle itd., fantazijske pričeske pa so bile prebogate nians pastelnih barv. (Pri teh so bili okraski iz las.) Za ilustracijo navajamo imena fanta- zijskih pričesk: Friderikov stolp, Stiri- četrtinski takt (česal. Frajle), Ribič ob Savinji, Palma, Cvet lokvanja, (Lor- bek), Cvetoča pomlad (Velenje), ab- tsraktne fantazije (Žalec in Rogatec), Baletka (Ster), Sneguljčica in Mačeha (Vozlič), Park, Cvetoča pomlad z ne- vihto (Grobelnik), Gobe po dežju (Stuk- lek). Kača (Šentpavel). Prireditev oglednega česanja pričesk, ki si jo je ogledalo okoli pet sto pet- deset ljudi, je povsem uspela in Celjani oprostite, predvsem Celjanke!) si prav gotovo še žele podobnih presenečenj. Lepše in cenejše obleke KONFEKCIJA PO MERI Zadnje dni v tem mesecu bo v Ce- lju odprta nova trgovina za konfekcijo. Odpira jo Tovarna konfekcije »Parti- zan« iz Beograda. Nova trgovina ne bo samo nova, temveč prinaša tudi nekaj novega: Konfekcija v svetu je ponekod do- segla že višek. V Ameriki na primer nosijo ljudje pretežno konfekcijske obleke in perilo. Tudi pri nas je pre- cej konfekcijskih tovarn, toda le ena se je doslej domislila, da mora biti konfekcija enako kvalitetna, kot oble- ke izdelane v obrtnih delavnicah. »Partizan« v Beogradu je tovarna, ki zaposluje nad 1600 ljudi. Poleg tega ima po vsej državi 112 podružnic, 113 bo v Celju, ki bo zaenkrat edina v Sloveniji. Tovarna izdeluje moško, žen- sko in otroško konfekcijo ter perilo. To^a kal'0? Izdeluje jo iz najboljšega blaga, kar je pri naši konfekciji red- kost, seveda ima tudi cenejše bla'ro, in kar je najvažnejše — kupec dobi oble- ko po meri. Kako to delajo. Podružnice imajo svoje krojače, ki obleko brez- plačno popravijo, da je kupcu kot ulita. V Celju zaenkrat ne bo več kroja- čev kot eden, toda sčasoma jih bo več. Obleke bodo pošiljali napol izgotov- Ijene. Tu jih bodo kupci pomerili, kro- jači jih bodo v najkrajšem času zgo- tovili, toda cena se ne bo v ničemer razlikovala od ostalih, konfekcijsko zgo- tovi j eniii oblek. Nova, moderno urejena trgovina bo na Trgu V. kongresa v bivšem lokalu »Kristalije«, odprli jo bodo 29. aprila. Na ta dan bo podjetje v dvorani biv- šega kina »Dom« priredilo tudi modno revijo, dva dni poprej pa bodo vsak večer nastopali člani folklorne skupine podjetja »Partizan« iz Beograda. MALI PRA7N7K DRUŠTVA ESPERANTISTOV Celis^'o espca^^tsko društvo je pre- teklo soboto slavilo lep dogodek. Za- kliučili so seminar za pripravo novih članov za izpit o znanju mednarodnega jezika T^speranto. ki je trajal štiri me- sece. V tem seminarju so kandidate za izpit poučevali poleg konverzacije tudi o esperantski literaturi, strukturi espe- rantskega gibanja in o zgodovini in problemu, mednarodnega jezika. Oh zaključku seminarja je pristopilo k izpitu 20 kandidatov. Izpitna komi- sija »JezikovnefTa ini^tituta pri Zvezi Esperontistov Slovenije« je pri podeli- tvi d'irjlom izrekla posebno pohvalo marljivemu prizadevanju torainikov, ki so pokazaU prav lepe uspehe, bili spo-^ sobni v mednarodnem jeziku opisovati prai'tično ra^različnoiše teme iz vsak- danjega življenja, prevajati iz sloven- ščine raznovrstno č+ivo tudi iz dnev- ve^p. rasonisia ali litoratnrp. S tem so dokaza-i, da so se usposobili za preva- jalce. Po svečani razdelitvi diplom so notn rl^n^omiranri v krogu svojih pre- davateljev ter članov izpitne komisije proslavili zaključek seminarja. D. M. T tusii od 50. marra do 6. aprila 195? je bilo rojenih: 20 dečkov in 24 deklic. Poročili so se: Milim l.ončar, poljski delavec iz Razvora in Marica Sivak, poljska delavka iz IJreznkovca. Viljcm-Alojz Končan, ključavničar in Terezija Orcfjl, trg. poinocni-a, oba iz Celja. Jozel Vovk, tifj. [>ot!iik in .\iia Piki, gospodinja, oba iz Celja. Marijnn Skaza, klepar, pomočnik iz Hrastnika in Marijana Cater, tkalka iz Celja. Ivan-Alhin Pnnparšek, trjt. pomočnik in Ann Kreča, strojepiska, oba iz Celja. Alojz- Pet«*r KozoVe, nameščenec iz Celja in Cecilij« Prcb'1. namešoenka iz Svetine. Srečko Cuješ, tapeh'.ik iz Šmarjete in Neža Vouk. naineščen- ku iz Zidanega mosta. .Boris Lončar, štiident in Romana Vuk, inženir gozdarstva, oba iz Celja. Umrli: Janez Klnkočer. nnokojenec iz .Tešovcn. star 79 let. Vladimir Pohlin. otrok iz Znbnkovce, star 1 leto. Jože Zlatin^ek, kurjač iz Mozirja, »tar i5 let. Jožef Zupan, 'upokojenec iz Celja, star rr 1't. Alojzija Erman. upokojenka iz Voj- ■ika. stara M let. Prometne nesreče Prvega aprila se je v Zrečah prevrnil tovorni avtomobil Avtoprometa »Gor- janci« iz Novega mesta, ki ga je uprav- ljal voznik Franc Mandeljc. Do nesreče je prišlo, ker je voznik v Celju in Konji- cah popival 2 dni in ni bil sposoben upravljati vozilo. Razen tega je imel vozniško dovoljenje B kategorije in ne bi smel upravljati 7-tcn,3iksga vozila, vo- zilo pa ni imelo v redu zavore. Material- no škodo so ocenili na 400.000 din. Tretjega aprila zvečer se je v Pečov- niku pri gosi'ilni Pantner prevrnil to- vorni avtomobil trans'portnega podjetja v Brežicah, s katerim je upravljal voz- nik Anton Bogolin. Ker je zgrešil cesto proti Celju, je zavozil proti Pečovniiku, nazaj grede, pa je na odcepu zavozil pre- ko nasipa, kjer se je vozilo prevrnilo. Da je do nesreče prišlo, je v veliki meri vplival alkohol. Pošikcdovan ni bil nihče, ocenili pa so precejšnjo materialno škodo, saj je ka- mion prevažal roto pa'pir, ki je bil pri nesreči zaradi dežja močno poškodovan. Petega aprila je na zavoju v Stran'cah moilorist Mihael Vuherer vozil po sredini cesite. Nasproti je pripeljal tovorni avto. Motorist je iigubil prisotnost du- ha, zavozil v obcestni smernik in pri tem dobil težje poškodbe na nogi. Do nesreče je prišlo zaradi neupoštevanja prome! ni h predpisov. Istega dne je prišlo na cesiti v Šent- jurju pri Celju do težje prometne ne- sreče. Na traktor, ki ga je upravljal traktorist Anton I^enič. je ho'el med vožnjo skoči'ti Ivan Grubelnik. Padel je pod kolesa prikolice in do^bil težke po- škodbe^ Ti aiktorist se bo zagovarjal za- radi neupoštevanja prometnih predpi- sov; saj je prepovedano prevažati .pot- nike na traktorskih prikolicah. Šestega aprila se je pripetila na Ljub- ljanski cesti pri Celju lažja prometna nesreča. Natakarica Olga Širše iz Celja je preizkušala motorno kolo kar na ce- sti prvega reda, čeprav nima vozniške- ga izpita. Ker je nasproti pripeljal mo- torist Pankracij Okom iz Griž s pre- veliko brzino, ni mogel nesreče več pre- prečiti. Kiijub močnemu zaviranju je zadel v moiorstiko in jo podrl ob cesto, mim pa tudi »zaplaval« po asfaltu. Ško- da na vozilih znaša okoli lO.OGO din, oba motorisita pa sta lažje poškodovana. Sedmega aprila se je na cdcepu ceste pivega,reda Dobemež pri Slov. Konjicah prevrni avtobus, last podjetja Elektro Celje, ki je vozil nogometaše celjskega Ivladivarja na nogomeino tekmo v Ma- ribor. Med vožnjo mu je nenadoma raz- neslo gumo na zadnjem kcn desno nogo pri padcu z železne ograje. Marijo Pertot, upokojenko iz Celja je v Laškem podrl kolesar. Pri padcu si je zlomila levo roko. Vse poškodovane osebe so laški re- ševalci prepeljali v celjsko bolnišnico. ŠMARTNO OB PAKI NA OBČNEM ZBORU KMETIJSKE ZADRUGE V ŠMARTNEM OB PAKI so ugotovili, da je znašal dobiček za- druge v lanskem letu 14 milijonov di- narjev. Zadruga je lanskoletni plan, v celoti izpolnila, oziroma še prekora- čila. Delo večine pospeševalnih odsekov je bilo uspešno. Najbolj se je izkazal hmeljarski odsek. Največ dobička so namenili za gradnjo dveh novih sušil- nic, katerih eno bodo postavili v Gore- nju, drugo pa v Rečici ob Paki. IZ ŠT. ANDRAŽA Preteklo nedeljo so pionirji iz Do- briča pri Št. Andražu priredili v Pro- svetnem domu v Št. Andražu igrico »Sneguljčica«. Mladinci in mladinke tega zaselka pa so lepo zapeli nekaj slovenskih narodnih in partizanskih pesmi. Gledalci so jih nagradili z vi- harnim ploskanjem. Vsekakor je hvale- vredna vnema dobriške mladine za kulturnoprosvetno udejstvovanje. L. P. IZ VELENJA Na zboru volivcev v Velenju so pred kratkim obravnavali osnutek družbene- ga plana za leto 1957. Le-ta bo letos^ povečan na 167 milijonov. Proizvodnja: v občini se bo dvignila za 28 odstotkov. Volivci so predlagali vrsto ukrepov, ki bi zboljšali življenje Velenjčanor Tako so na primer govorili o vpraša- nju zajtrkovalnice v Velenju, o grad- nji zdravstvenega doma, o preureditvi pekarne ter o vodovodu, ki ga stari predel Velenja še ni dobil. Kmetje so predlagali, da se ukine prometni davek na les za domače po- Redek spomenik srednjega veka, ki je do današnjih dni ohranil svojo uporabno vrednost. Grad v Velenju je priča zgo- dovinske preteklosti, medtem ko okoli njega valovi novo življenje. Novo Ve- lenje je sodoben spomenik današnjih dni trebe. Želeli so, da se zniža predvide- na davčna lestvica, ki je v primerjavi z žalsko občino v nekaterih vaseh več- ja za 7%. IZ ŠENTJURJA PRI CELJU NAM PIŠEJO ... ... da je kmetijsko-gospodarska šola pred kratkim končala s poukom. Izde- lalo je vseh 42 obiskovalcev. Ti mlaidi zadružniki so imeli svoj lastni pevski zbor, enkrat tedensko pa so obiskovali plesne vaje. Dekleta so razen tega obi- skovala še poseben gospodinjski tečaj. ...da bo v maju začela obratovati sirarna, ki bo do tega časa ureiena. To je za Šen+jur in njegovo okolico veli- kega pomena, saj je mleka tu dovolj. ... da je bil pretekli teden v Šentjurju sestanek, ki ga je organizirnl Mlad'nski konri'it'e LMS. Tu so siklenili, da bodo praznik Dan mladosti svečano proslavili. Praznovanje bo trajalo od 19. do 25. ma'ja. Mlaidinci. predvsem mladi zad':'už- niki bodo v teh dneh prikazali svoje uspehe. Sodelovali bodo tudi mladinci nižje gimnazije, vajenci raznih st-^ck itd. Mladinci kmetijske in gospodinjske šo- le pa bodo poleg kmetojske dejavnosti prikazali, kako se predeluje sadje v brez- alkoholne pijače. ... da bo v teh dneh v Šentjurju zbo- rovanje mladih zadružnikov, ki bodo prikazali strojno škropljenje s herbe- cidi. Na skupnem sestanku bedo mladin- cem slavnostno razdelili mladinske iz- kaznice. En dan bo posvečen pionirski organizaciji, ki bo pokazala svojo de- javnost na športnem in kulturnem pod- ročju. Občskali bedo tudi okoliške par- tizanske vasi. Na centralni akademiji bodo sodelovale mladinske organizacije iz vse občine s pevskimi točkami in fol- klornimi prikazi. ... da se šentjurski gasilci ne odliku- jejo samo z marljivim delom, temveč se zanimajo tudi za kulturno proivetno življenje. Gasilci so letos ustanovili žen- ski pevski zbor, ki šteje 36 članic. Zbor vodi tovarišica Rozmanova. Razen teg^ ima gasilsfi^o društvo tudi svojo godbo, ki šteje 5 članov. iPevski zbor in godba bosta prvič javno nastopila 27. in 28- aprila. 12. APRILA — Stev. 14 7 STRAN KOVINSKO PODJETJE CELJE sporoča žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš direktor Hari Šentjure Od dragega pokojnika se bomo poslovili v soboto, dne 13. aprila 1957 ob 15.30 v sprevodu izpred Sindikalnega doma na Slandrovem trgu. Priljubljenega direktorja ter dobrega predstojnika bomo ohranili v trajnem in najlepšem spominu. Celje, dne 11. aprila 1957. . KOLEKTIV Z DELAVSKIM SVETOM IN UPRAVNIM ODBOROM ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV V KOVINSKEM POD- JETJU V CELJU sporoča, da je nenadoma preminul naš prizadevni član Hari Sentjikrc Od požrtvovalnega tovariša se bomo poslovili v soboto, dne 13. aprila ob 15.30 v sprevodu izpred Sindikalnega doma na Slandrovem trgu. Pokojnik nam bo kot odličen član, tovariš in predstojnik ostal v trajnem spominu. Slava mu! Celje, dne 11. aprila 1957. Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš član Hari Sentjure direktor Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 13. aprila 1957 ob 15.30 v sprevodu izpred Sindikalnega doma na Slandrovem trgu. Ohranili ga bomo kot zvestega tovariša v trajnem in častnem spo- minu. Celje, dne 11. aprila 1957. SINDIKALNA PODRUŽNICA KOVINSKEGA PODJETJA CELJE CELJSki TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 123 — TEL. UREDNlSlVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- CUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU ŠPORTNI TEDEN INVALIDOV V CELJU Občinski odbor Zveze invalidov je pred krat- kim priredil športni teden. Torej tudi inralidi aktivno sodelujejo v športu! To je bila iiino/i.eiia in uspela prireditev, pri kateri je sodelovalo 21 sindikalnih podružnic in kolektivov s 26 sekci- jami ter 211 tekmovalci. Z ekipami in.valldov so sodelovali tudi razni kolektivi v kegljanju, streljanju in šahu. V vseh disciplinah' so poka- zali izredno borbenost. V finalu so dosegli prvo mesto kegljači TNZ, drugo sindikalna podružnica trgovcev, tretje Invalidi, četrto pa Železarna Store. Pri šahu je prvo mesto osvojila Cinkarna, drugo Invalid, tretje ekipa TNZ. Pri strelcih pa je prvo mesto zasedel Invalid, drugo Ljudski magazin, tretje pa Kovinsko podjetje. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED DNE 14. 4. 1957 MC grupa: Celje : Drava na igrUin pri Skalni kleti ob H. ari. Kovinar, Store : Sroboda, Trborlle »b t*, ari Storak. Kovinar ml. : Kladivar ml. ob 14,30 v Storab Kladivar B : Radeče na Glaziji ob lO.Hri. Olimp : Rudar B, Trbovlje na igrišča Olimp* ob 15. uri. V počastitev dneva železničarjev Jugoslavije: Sobota 11. 4. 1957 ob 15.30 NK Olimp : NK Celje pionirji ob 16.30 NK Krajina : NK Kladivar B Nedelja 14. 4. 1957 ob 10.45 Uljanik (Pula) : NK Celje mladiaa ob 13.15 rokometna tekma ob 14.15 NK Krajina : NK Celje II. ob 16 NK Drava : NK Celje RAZPIS SLUŽBENIH MEST UPRAVA CEST IN KANALIZACIJ CELJE sprejme v službo vodjo mehanične delavnice, ki mora biti samostojen v mehaniški stroki in Ž mehanikarja, po možnosti s šoferskim izpi- tom. Ponudbe z dokumenti osposobljenosti je vložiti pri Upravi cest in kanalizacij Celje, Ul. 29. novembra št. 2 do 15. t. m. Nastop služb« 1. maja t. 1. Nedelhhi nastopi celjskih športnikov Kar poglejmo najprej pri tistih, ki se iz ted.._ v tedeti ]iehajo za žogo, kasneje pa še za osta- limi, ki se ukvarjajo z individualnimi športi. ?rfča v nesreči . . . Tako lahko trdimo za liga enajstorico Kladi- varja, ki se je pri Tepanj'u pri Slov. Konjicah svci"-no izinazala iz nevarne avtomobilske nesre- če. Na poti v Maribor na odgovorno prvenstveno srečanje z Branikom je na avtobusu počila guma na zadnjem kolesu, ki se je snela s kolesa, nakar je vozilo z nogometaši in vodstvom za- neslo s ceste, kjer se je dvakrat prevrnilo in končno obtičalo ob sadnem drevesu. Okvara na vt»7,ilii je bila precejšnja, od potnikov pa razen prask in manjših poškodb ni nihče bil težje poškodovan. Vsekakor so nogometaši Kladivarja tokrat prestali težjo živčno preizkušnjo kot na pn čustvenih tekmah na zelenem igrišču. Doma so prijetno presenetili nogometaši 2NK Celje, ki so premagali enega vodilnih moštev v MC ligi — Kovinarja iz Maribora s 5:2 (2:2). Zmaga je bila rezultat izredno požrtvovalne Igre v II. polčasu, kjer se je vsa enajstorica srčno borila proti nasprotniku in neurju. Tudi s temi lastnostmi se odločajo nogometna srečanja. Storjani so gostovali v Brežicah in doživeli težak poraz — 0:5 (0:4). V boj so poslali le mlade sile. ki niso bile dorasle domačinom. Vsekakor je pravilno, da vodstvo društva uvaja v moštvo mlade moči, ne moremo pa razumeti, da je ta sjircmemba prišla kar tako nenadoma, ko se še mlade sile niso dovolj pripravile za težja sre- čanja. Dotlej bi morali po kostanj v žerjavico še starejši izkušenejši igralci. Lepo zmago na domačem terenu so pobrali no- gometaši Partlzana-Rildarja iz Velenja, saj so premagali Aluminij, ki je visoko notiral v MC li.ai' s 7:2. Grenko so nas razočarali na drugi strani bliž- nji sosedi iz Šoštanja, ki so iz Ptuja prinesli kar 9 golov, pri tem pa so sami le enkrat po- tisnili žogo v mrežo. B moštvf* KliulivarJH je na Glaziji premagalo Slogo iz Trboveli s "-I ((-OK iRmlci Olimpa pa so na svojem igrišča dosegli le neodločen rezul- tat 2:2 s Svobodo Iz Kisovca. Obe točki so po- brali nogometaši Rogatca doma v srečanju z Ru- darjem Iz Hrastnika s 5:1! — Za lokalno prese- nečenje lahko štejemo tudi zmago pionirjev Kladivarja nad Olimpom z 2:0. saj so bili mladi nogon.etaši Olimpa v zadnjih letih skorajda nepremagljivi med pionirskimi moštvi v CNP. Mladina Kladivarja je v Mariboru podlegla Bra- niku z 1:3! VERK ZOPET DRUGI! Na Pokljuki je v nedeljo bilo tradicionalno tekmovanje v spomin znanega smučarskega tek- movalca Isteničn. Celjski tekač Verk je zopet potrdil svojo kvaliteto v teku na 10 km v sku- pini starejših mladincev. Dosegel je častno dru- go mesto! Rokometaši Kladivarja so v močnem deževju nastopili na Glaziji proti Rudarju iz Trbovelj. Prijateljsko srečanje so Celjani odločili v svojo korist s 7:3 (5:1). Teren je bil Izredno težaven, na katerem nI bilo mogoče pokazati vseh kvali- tet obeh moštev. Zmagala je večja Izkušenost im Izdržljivost, ki so jo Celjani imeli v večji meri od gostov. V predtekmi so v malem rokometu reprezen- tanti celjskih srednjih šol po tehnično lepi igri, vendar brez potrebne vigranosti, zgubili tekme z mladino Rudarja z 12:16 (11:7). 2e rezultat nam pove, da so v 1. polčasu, ko je bilo igrišče še suho, bili celjski srednješolci v krepkem vod- stvu, v II. polčasu pa so se v copatah kar drsali po blatnem terenu In niso mogli nuditi več od- pora gostom. ATLETIKA PRODIRA NA PODEŽELJE o tem smo se lahko prepričali na podzveznem prvenstvu v krosu, ki je bilo v nedeljo v 2alca. Iz 10 društev se je zbralo na startu okrog 12« tekmovalcev, že izbranih na svojih društvenih krosih. Srečanje Izbranih med izbranimi je bila privlačno za nekaj 100 gledalcev, nič manj pa tudi za sodniški zbor, ki je ugotavljal sposobno- sti nastopajočih tekmovalcev. Uvodoma morama pohvaliti partizanska društva Žalec, Slov. Konji- ce, Velenje, Šmarje, Tabor in Prebold, ki imajo v svojih vrstah nadarjene nilnde atlete, katerim v okviru svoje redne vadbe omogočajo vsestran- sko udejstvovanje v atletiki. Tudi v društvih Laško. Šentjur in Polzela smo opazili privrže- nost mladine do atletike. To je vsekakor raz- veseljiv pojav, ki kaže, da atletika dobiva na našem podeželju vedno bolj čvrste korenine. Nekoliko je presenetila odsotnost Gom'lčanov, Braslovčanov, Vrančanov, morda tudi obeh celjskih društev Partizan — upajmo pa, da se bodo vsa ta društva pojavila s svojimi pripadni- ki na prvenstvu okrajne zveze Partizan, ki bo prav tako v tem mesecu. AD Kladivar je pobral naslov vseekipnega prvaka celjske atletske podzveze, tesno za pe- tami pa so mu bili domačini. Partizan Žalec. Sicer pa — poglejmo si društva po številu do- seženih točk v generalnem plasmanu: 1. Kladi- var 2S, 2. Žalec 24. 5. Slov. Konjice 16. 4. Velenje 8,5, 6. Šmarje in Tabor po 4, 7. Prebold 3, 8. Šent- jur 2 In 9. Polzela 1 točka. Kladivar je v vseh skupinah, razen pri mladinkah pobral ekipno zmago. Pri članih so bili najboljši Važič, Cajhe« (oba KI.) In Satler (Žalec), pri st. mladincih Ban Zupane (oba KI.) in Hlctaler (Velenje), pri mlaj- ših mladincih Stebernik (Prebold), Lakner (Ž) In Polovic (Šentjur), pri mladinkah Cviklova (KI.). Cerovškova (Z) In Urbajsova (Šentjur), pri članicah pa Slamnikova (KI.), Šalejeva (Ž) ln Reharjeva (KI.) in kakšen je bil vrstni red najboljših ekip v posameznih kategorijah; Pri članih: 1. Kladivar 11, 2. Žalec 4. pii st. mladincih — 1. Kladivar 59, 2. Slov. Konjice 25, 5. labor 19, 4. Žalec 16, 5. Šentjur 6, pri ml. mladincih — 1. Kladivar 37, 2. Velenje 34, 3. Žalec 32, 4. Prebold 29, 5. Slov. Konjice 18 in Polzela 3. Pri mladincih — 1. Kla- divar 17, 2. Žalec U in 5. Slov. Konjice 8. Pri mladinkah — 1. Žalec 35, 2. Slov. Konjice 27, 5. Šmarje 21, 4. Velenje 15. Prva atletska pnreaitev celjske atletske pod- zveze je ob sodelovanju Partizana Žalec bil« uobro organizirana. OBVESTILO Občinski ljudski odbor Celje, matični urad Škofja vas, obvešča svoje prebivalec, da bo podaljšanje osebnih izKaznic prihodnji teden po naslednjem vrstnom redu: za Lahovno—Runtole—Prekorje 15. 4. od 15. do 18. ure, za Smarjeto 16. 4. od 15. do 18. ure, za Škof jo vas 17. 4. od 15. do 18. nre, za Zadobravo 18. 4. in 19. 4. od 15. do 18. ure. Matični urad Škofja va« RAZPIS SLUŽBENEGA MESTA Zdravstveni dom Žalec razpisuje službeno mesto statističarke pri Higienski postaji Žalec. Pravil- no kolkovano prošnjo je vložiti pri Upravi doma do 25. aprila 1957. Nastop službe 1. 5. 1957. VABILO Društvo stenografov in strojepiscev v Celja, va- bi na občni zbor, ki bo v petek dne 19. aprila 1957 ob 19. url na II. gimnaziji v Vodnikovi ulici v Celju. Dnevni red: 1. otvoritev in volitve delovnega predsedstva. 2. Poročila odbornikov. 5. Razprava In predlogi. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Rnzrešnica. 6. Volitve. Ce ob napovedani url ne bo dovolj navzočih članov, bo pol ure pozneje občni zbor ob vsaki udeležbi na istem mestu. ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem dr. Završnlkn za uspeš- no zdravljenje in za vso skrb ob času moje bo- lezni. Zahvaljujem se tudi sestram na Internem oddelku za nego. Divjak Viktor, Polzela KUPIM originalno vzmet (Zngfeder) za motorna kolo »Puch 200«. Naslov v opravi lista. SPRIJMEM pošteno samostojno gospodinja srednjih let, ki bi opravljala vsa gospodinjska dola. Naslov v upravi lista. SPREJMEM upokojenko za čuvanje otrok in pa- moč v gospodinjstvu. Nudim hrano in stano- vanje. SPliEJMlii'.' pomočnico ali pomočnika za takoj in učenko. Konfekcija >Napred« Celje, Tom- šičov trg 2. PRODAM radio >Blaupnnkt«. Naslov v uprari lista. PRODAM krmo in srednje težki voz. Celje, 'l.iiarska 24. PRODAM ugodno malo posestvo z inventarjem, 15 minut od postaje Štore. Poizvedbe: Zdešar, Gasilski dom. Store pri Celju. PRODAM motorno kolo NSU — 500. Celje, Ipa^Čcva 3 PP_ODAM približno 10 mS granitnega kamna iz O[)lotnice za zidanje. Naslov t upravi lista. PRODAM po ugodni ceni malo posestvo v Celju na Starem gradu št. 39. Naslov v upravi lista. PRODAM konja, voz in konjsko vprego. Vpra- šati: Lovec 34 — Petrovce. PRODAM dosmrtno euosobno stanovanje s pri- tiklinanii v Celju starejšemu zakonskemu pa- ru. Naslov T ujjravi lista. PRODAM odličnega žrebea. Mastnak, Ponikva pri Crobelnem 21. PRODAM poceni losono verando z opeko krito (i)rizidok). Kučan, Colje ZidanSkova 2). PRODAM novo tračno žago (bandžaga), skoraj nov pisalni stroj »01impia< s kovčkom. Naslov v upravi lista FRO^^M mntor NSU — 2'0 v odlif^no>" =tanju. (Ogled od 15. do 16. ure). Žerjav, Kersnikova 11 PRODAM dobro ohranjen otroški voziček. Na- slov v upravi lista. KOŠNJO oddamo v najem ob Mariborski cesti. Pojasnila pri upravi IKS — Tovarne emajlira- ro uoi^odo KUPIM slamoreznico. Pahole Ivan, Šentjur, Ro'^no. KUPIM rabljene deske po 1 colo (1 m^). Naslov \ iinravi 'ista. KriMM staro, okroglo betonsko železo (okrog "00 kg), od 6 do 12 mm. Bošnak Ivan, Celje, Dolavska '8/1. KUPIM vodno črpalko (po možnosti inozemske znn'"ko). Naslov v upravi lista. ZAMFNIAM onošobiio součmo sinpovanje za eno- sobno. Vnrašati, Čelu-. Zavodiu' 6. ZAM?'NJAM onosobn ) stanovupje za enosobno voi jo. \'is!ov v i pravi lista Z*MENTA\l r!\os(-I)no kor.lnvlho stanovanie v Kranju za enako v Celju. Krumpak, Zlato r«nlje Vj, Kranj. SOBO no možnosti neopremljeno t centru išče uslužbenka, ki je dosti odsotna. Naslov v i'urnvi lista. 100.000 do 400.000 DTNARJEV posodim ali pri- slonim knt družabnik. Pogoj: možnost nostran- skf^fia znsliižka. Ponudbe na ujiravo lista pod šifrn: >Do!leg vseh nevšečnosti ima vaš poklic gotovo tudi zainimive strani? Ta- ko mislim — da ni preveč pust in eno- ličen?« Smrt: »Res je. Moj poklic je zelo za- nimiv. Priljubil se mi je.« Novinar: »Lahko pioveste svoje naj- lepše doživetje?« Smrt: »Da. To je bila druga svetovna vojna. Takrat sem si kupila letno re- zidenco na oblakih zarje. Samo »Uso- da« ima lepšo.« Novinar: »In naj;bolj tragični doživ- ljaji?« Smrt: »Us^tanovitev OZN.« Novinar: »Vidim, da ste v politiki doma. Zato bi sprožil še nekaj vprašanj s tega področja. — Kaj menite o se- danjem položaju na svetu?« Smrt: »Sedanji položaj ni pišikavega oreha vreden. Najprej sem mislila, da si bom kupila še zimsiko rezidenco. Pa ni bilo nič. Res je sicer, da tu in tam kar dobro umirajo, vendar še vse E>re- malo. Stroški modernega časa pa ra- stejo, rastejo...« Novinar: »Zanimalo bi me — in go- tovo tudi naše brilce — vaše mnenje o naši idobi.« Smrt: »Prva polovica XX. stoletja je bila izredno plodovita. Za toodočnost pia ne dajem rada prognoz. Začetek druge polovice je slab. Ce bo šlo z ra- ketami tako dalje, kot gre, bomo z ljudmi v kratkem — kolegi...« Novinar: »In atomi? Pomienijo za zenaljo proipast?« Smrt je molčala. Božidar Paradižnik je imel suho grlo. Cma kava je tekla po grlu v želodec. V cigaretni škatli je bil glad. Sonce je sijalo na deževne oblake. Oblaki so skrivali zemljo. Smrt je sedela. Velike črne oči so se leske- tale. Smehljala se je ironično. Pila je šaibeso. Filmske noge so bile prekri- žane. Košatim jim ni branil, da bi ne zapeljevale. In — Božidar Paradižnik je zacmokal. (Konec prihodnjič) >^NEPOZNAN« Stroko cenjen, znan Celjan opravlja funkcijo prav važno in pismonoša mu vsak dan v urad prinaša pošto s pažnjo. Naenkrat pa ta znani mož čez noč v »neznanca« spremeni se in karta zanj gre v poštni koš, ker na »neznanca« da glasi se. Sicer na karti znak »ekspres« po hitrem poslovanju kliče, a kdo bi,to jemal zares, ko tu gre za »neznane ptiče«? In to »neznanstvo« še pečat poleg naslova potrjuje, čeprav ta kaže pot do vrat, kjer naslovljenec uraduje. Morda pa vsaj je človek znan, ki te »neznance« nam ustvarja! Povprašam pošto. Da »neznan« je tudi ta, mi odgovarja ... Upornik se vrača iz pregnanstva Pred dnevi je iz pirejske luke iz- plulo nekaj ladij grške mornarice, ka- terim je zaupana ix>&ebna dolžnost, da s Seychellskih otokov jpripeljejo v Grčijo Mariartesa Malkarioaa — najibolj popularnega političnega pregnanca da- našnjih dni. Ko bo arhieipiskcp stopil na palubo grške ladje, bo zanj pmehalo politično jetništvo, ki so mu ga lani vsilili Angleži na .precej svojevrsten način. Aretirali so ga na letališču, ko je ho- tel potovati s Cipra v Atene na p>osve- tovanje. Ladje se ibodo vračale iz Indijiskega oceana, skozi Rdeče morje in Sueški prekop v Sredozemsko morje mimo otoka, kamor vodja grškega prebival- stva v borbi proti angleški nadoiblasti zaenkrat še ne bo smel stopiti. Politik Makarios, v črnem Oblačilu pravoslavnega nadškofa, kar dejansko tudi je, je v 44 letih svojega življenja doživel in storil zelo veliko. Malo je Ijuidi, ki ibi v tej starosti postali vsemu svetu talko poznani, kot je črnobradi ciiperski patriot. Leto dni pred začetkom prve svetov., ne vojne se je rodil v siromašni kmečkj družini v vasi Panois na Cipru. Takrat je nosil še ime Mihailo Musikos, Ko j^ končal cerkvene šole in gimnazijo y Nikosiji, ije odšel v Atene, kjer je leta 1942 končal teološko fakulteto. Mladi diuhovnik je bil predvsem patriot. Vkljiučil se je v grško odporniško gi- banje proti Nemcem. V Grčiji je doča- kal osvoboditev in leta 1946 postal du- hovnik v Pireju. Se tisto leto je dobil štispendijo Svetovne zveze cerkev v Bo- stonu in odšel v Ameriko, kjer je štu- diral teologijo in sociologijo. Ko se je vrnil, je leta 1948 postal episkop v Kiti^ zato se je vrnil na rojstni otok — Ciper. V tistem času se je »Enozis«, gibanje za priključitev Cipra Grčiji močno razvilo. Angleži so napenjali vse sile, da bi ga zadušili. Dali so Cipru neke vrste avtonomijo, toda Makarios se s tem ni strinjal. Začel je organizirati akcijo za plebiscit, toda ker Angleži na to niso pristali, je izpeljal tajni plebi- scit, pri katerem se je grško prebival- stvo na Cipru z ogromno večino odloči- lo za »Enozis«. Makarios, bolj politik kot duhovnik, je dobro izmeril politične sile. Leta 1950, ko je ibii star šele 38 let, je ipostal arhiepiskop (nadiSkof) in , dobil ime Makarios III. Angleži so z nezadovoljstvom gleda- li, kako je vedno bolj dobival simpa- tije pri prebivalstvu, ki ga je imelo za političnega vodjo, medtem ko so Bri- tanci morali do neke meje respektirati njegovo cerkveno dostojanstvo. Makarios je mnogo potoval. Hodil je v Grčijo, Anglijo in Ameriko Ln branU. stvar Cipra in se gnal, da ibi problem svobode Cipra pripeljal pred Združene narode. Bil je navzoč tudi na Bandun- sko azijsko-afriški konferenci, kjer je nmoge državnike zainteresiral za ciper- ski problem. Ker so toili An^gleži trdovratni, se je na Ciipru začel pravcat oborožen odpor. Vodij oboroženega in Uegalnega boja Angleži niso poznali, zato so se javne- mu mnenju v svetu navkljub poslužili zelo starokoipitne taktike. Makariosa so dobesedno »ukradli« z letališča, ko je hotel na posvet v Atene in ga interni- rali na Seychellske otoke. Toda zmotiK so se. Makarios je najvažnejše storil že poprej. Cipersko prebivalstvo se je še bolj strnilo in poleg priključitve Cipra zahtevalo svobodo za svojega trubuna. Zdaj se Makarios vrača iz pregnan- stva v Grčijo, v svojo domovino, kateri se ije zarekel priključiti svoj rojstni otok. Kako se bo ta problem razvil, ne moremo prerokovati. Dejstvo je le, da Angleži popuščajo, navkljub temu, da vladajoča konservativna stranka ni navdušena za to. V Angliji je siva emi- nenca konservativcev lord Sallisbury odstopil zaradi tega, Grčija pa navdu- šena pričakuje, kdaj bo na njena tla stopil priljubljeni ciperski upornik. Limosiol na CiliiFu Pablo Picasso in njegov „žareči*' petelin Iskanje novih izraznih možnosti v umetnosti je pripeljala slikarje in ki- parje že na marsikako originalno mi- sel. V kiparstvu ni znana samo glina, mavec, bron in naraven kamen. So ki- parji, ki ustvarjajo s koščki železa, z vrbovimi šibami itd. Tudi v slikarstvu olje, akvarel, svinčnik, oglje in tuš niso edina izrazna sredstva. Steklo je že nekdaj privlačevalo slikarje. Steklena okna v gotskih katedralah so nekaj podobnega zvrsti o kateri poročamo sedaj. Jean Crotti je bil prvi, ki je prišel na misel, da bi namesto barv upora- bil zdrobljeno barvano steklo. Njegov »izum« so pozneje nadaljevali Rouault, Braque in Meri Matisse. Toda še nek- do, ki bi ga težko pogrešali kadar gre za kakšno novo stvar, namreč slikar, ki' dviga v svetu likovne umetnosti največ prahu, Pablo Picasso. Nov način »slikanja« je približno tak: slikar iz steklenih drobcev sestavi sli- ko, potem pa jo poveže na ta način, da celotno ploskev prevleče s prozornim emajlom. Slika, ko je gotova, mora imeti svetleče ozadje. Najbolje je da je za njo son?na, ali pa umetna luč. Taka slika, sestavljena iz steklenih drobcev, v katere se lovijo in lomijo svetlobni žarki, daje brez dvoma prelestni prizor. Take slike so, to je razumljivo, zelo drage. V neki pariški galeriji so pod temi slikami bile napisane cene tudi po 7 do 10.000 dolarjev. Na sliki vidimo Pabla Picassa poleg svojega »žarečega« petelina, ki je na- rejen v tej tehniki v letu 1939. Ameriški polbog Tole je Presley, ki je s svojim hrešče- čim glasom znorel vso ameriško mladino in polovtco mladine ostalega sveta s svojima ročk ajid roll melodijami. Kdo bi si mislil, da bodo njegovi idealizatorji tako uspelL Mladina, ki ga imenuje »mučenik«, ga skoraj preveč obožava. Seveda prt tem fant masitno zasluži, še bolj pa njegovi šefi reklame. Presley je, kort ga vidimo, še precej moker za ušesi. Na tej sliki ga vidimo na njegovi »mi- eijonsk)« poti v Chikago, kjer se Je tudi svojevrstno našemil. Suknjič in hlače, ne samo da so iz najboljšega blaga, ovratnik in kravata sita pretkani s 14-ka- ratnim zlaitom. Kaj pravite, kje bo meje neumnosti? Nafta v klobasah Dva profesorja v Karnbridgu sta do- končala poiskuse pri novem izumu, ki naj zamenja dosedanje ladje-cisterne in poceni prevoz tega važnega pogon- skega goriva. Poglejmo, kaj sta si izmislila. V bo- doče naj bi izdelovali velikanska »čre- va« iz plastične mase, ki naj bi bila debela od 7 do 12 cm. Kot mesarji pol- nijo klobase, tako bi te ogromne »sa- lame« napolnili z nafto. Te klobase bi potem ladje-vlačilke vlekle za seboj v zaželene luke. Prazna »čreva« pa bi lahko navili na velike bobne in jih vo- zili spet v luke, kjer bi nakladali naf- to. Stvar je, kot izgleda, silno prepro- sta. Nafta je lahka in »klobase« bodo lepo plavale :po morski i)ovTšini. Mor- narji pa zaenkrat še niso rekli svoje besede, kako bo vlačilec vlekel za sabo tak konvoj klobas, kadar bo morje ne- mirno. DVAKRAT VECJA TEMPERATURA OD SONČNE Znanstvenikom neke univerze v Ame- riki je uspelo v električni centrali pro- izvajati toploto, ki je več kot dvakrat večja od temperature sonca. Ta temi>eratura znaša 14.237° C, med- tem ko je tem'peratura na površini son- ca le okoli 6.010° C. To temperaturo bo- do uporabili za proučevanje metalov pri poskusih, ki bd morali pokazati, kaj se godi s teledirigiranimi projektili, ko bo- do leteli v atmosfero s hitrostjo 80.000 kilometrov na uro. VOLOVSKA VPREGA JE POŠKODO- VALA BRZI VLAK... Pariški expres, M je vozil v Strass- burg, je pred ciljem trčil v kmečki voz z volovske vprego, na katerem so bila naložena drva. Vlak je imel eno uro zamude, lokomotivo so morali zame- njati, drva je pritisk vrgel tristo me- trov v zrak, toda vozniku vprege in vo- lom se ni nič zgodilo. NOVA »ZVEZDA« V AMERIŠKEM SLIKARSTVU V začetku marca so v Baltimoru od- prli zelo zanimivo slikarsko izložbo. Če- prav je tega dne padal dež kot iz škafa, je izložbo obiskalo 500 ljudi. Razstavlja- vec se ni pojavil niti na svečani otvoritvi izložbe, vendar so vsi vedeli, da je to 6 letni šimipans. Na tej i2dožbi so odku- pili za 125 dolarjev slik. Sliko »gose- nice« so prodali za 40 in »pekel« za 25 dolarjev. Opica ima svoj atelje v zo- loškem vrtu in slika na ta način, da namaka prste v barvo, nakar z njimi vleče po platnu. SPOMENIK NEZNANEMU BRALCU Lokalni dnevnik v Kirheimu v Za- padni Nemčiji je nedavno proslavil 125-letnico izhajanja. Ob tej priliki so v bližini mesta odkrili spomenik iz kamna v čast in zahvalnost neznane- mu bralcu. To je edinsiven spomenik 8 lakim posvetilom na vsem svetu. anegdota o oslu Predavatelj govori o škodljivosti al- kohola in vmes pove tudi tale primer: — »Na primer, celo osel! Postavite pred osla dva škafa. V enem je vino v drugem voda. Kaj mislite, iz katere- ga bo pil?« — »Vodo seveda!« — zavpije poslu- šalec. — »In zakaj?« vpraša predavatelj razvnet. — »Zato ker je osel!« — se je glasil odgovor. življenjska Sala Ameriški prezident Jefferson ni bil šaljivec, toda nekoč se mu je posrečilo iznebiti se tako krepke, da je njegovo ime ostalo zapisano tudi v seznamu najbolj duhovitih ljudi. Nekoč je imel politični govor, toda nasprotniki so ga neprestano preki- njali z medklici in pripombami. Nena- doma pa na njegov govorniški oder prileti čisto navadna zeljna glava. »Oho,« je vzkliknil Jefferson, »nekdo izmed političnih nasprotnikov je izgu- bil glavo.« RESNA GROŽNJA . .. — Mir, vidva! Ce ne, vaju vržem ven!