Kmečfte posoiilnice pofivlfene Gospodarske stiske so se v kmečkem življenju vedno ponavljale. Med najobčutnejše spada zadnja, ki se je začela leta 1929 ter trajala skoro do sedaj. Leta 1931 je ta kriza dobila nevarno spremljevalko — denarno krizo. Propadati so začele po raznih državah velike banke, majati so se začele valute. V septembru 1931 je padel angleški funt. Ljudi se je polotil strah, kaj bo z denarjem. Ta strah je dal v jeseni 1931 prvi povod za naval na denarne zavode. Druge države so napele vse svoje moči, da je kmalu zopet prišlo do rednega poslovanja bank in posojilnic. Takratni oblastniki v naši državi pa niso hoteli in tudi niso znali napraviti kaj učinkovitega. Nekaj stotin milijonov dinarjev bi takrat zadostovalo v to svrho. Leta 1932 se je začelo govoriti o brisanju kmečkih dolgov, s čimer so takratni Živkovičevi poslanci agitirali tudi po Slovenskem. Prišle so uredbe o odlogu plačevanja kmečkih dolgov in o zaščiti denarnih zavodov, kar je povečalo nezaupanje do posojilnic, zlasti do kmečkih posojilnic. Čim dalje je to stanje trajalo, tem bolj se je hujšalo. Ko je meseca septembra 1936 izšla uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, so merodajni krogi dajali zagotovila, da bo rešeno tudi vprašanje likvidnosti denarnih zavodov. Čakati je bilo treba še eno leto, preden so bile premagane vse velike ovire, za kar gre posebna hvala našima slovenskima ministroma. Skrb za obnovitev zamrznjemh viog pr kmečkih posojilnicah je prevzela Poštna hranilnica, ki je pristala, da da posojilo tem posojilnicam proti zastavi dobroimetjj. pri Privile"' ""anl agrarni banki in pioti zastavi 3% obveznic vsaki zadrugi do polovice zneska, ki ™a, zadruga more zastaviti. Tako prtfe v slovenske posojilnice nad t'.o milijonov "jev. Ker t" to morda še ne zadostovalo, da se vzpostav obtok denarja, je Poštna hranilnica pristala tudi na to, da dovoli še posebno posojilo dravski banovini v znesku 63 milijonov dinarjev. To posojilo je prejela Zadružna zveza v Ljubljani kot največja osrednja organizaciia slovenskega zadružništva. Začela bo z delnim izplačevanjem vlog včlanjenih zadrug, ki bodo s temi in drugimi sredstvi lahko mnogo več izplačevale svojim vlagateljem kot prej. Zamrznjene vloge se bodo torej odtajale, obtok denarja bo kmalu obnovljen. Seveda je to treba izvesti postopno, da se ne dogode razočaranja. Val nezaupanja, ki je trajal šest let, je treba zlomiti, da ne napravi nove škode kmetu in njegovim posojilnicam. Poleg obnove likvidnosti bo treba misliti tudi na obnovo posojilo-dajalne naloge naših zadrug. Da se to more izvršiti, mora ves kmečki denar v kmečke zavode. Naj pride sedaj do resnične veljave beseda: Kmečki denar v kmečke posojilnice!