v j ^m m v h -iMffs 5 -W ■ Razvoj in znanost Vsebina - Contents Prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., spec. MDPŠ Predstojnik Centra za medicino dela ZVD Zavod za varstvo pri delu d. d. Chengdujska cesta 25 1260 Ljubljana Polje nočno delo v promociji zdravja povzetek Nočni delavci pogosto dojemajo svoje težave z zdravjem kot del službe ali pa o njih ne poročajo zaradi strahu pred izgubo ekonomskih koristi izmenskega dela. Če pride do netolerance na izmensko delo v prvih letih, so vzrok najpogosteje motnje spanja in hude težave z zamiki cirkadialnih ritmov. Najpogostejše so pritožbe glede socialnih stikov in odnosov v partnerskem odnosu/družini, ki so tudi največkrat vzrok za slabo prilagajanje na izmensko delo v daljšem časovnem obdobju. Vsekakor pa je posameznikova toleranca za izmensko delo močno pod vplivom samoselekcije - delavci, ki jim je izmensko/nočno delo nevzdržno, ga prenehajo opravljati. Zato tudi pri raziskavah o vplivu takega dela na zdravje ne moremo povsem izključiti vpliva »zdravega delavca«, da so torej v izmenah zaposleni ljudje, ki so že v osnovi bolje opremljeni (genetsko, fizično, psihološko, karakterno, socialno itd.) za izzive, ki jih tovrstno delo prinaša. Ključne besede: toleranca - netoleranca za nočno delo, kontraindikacije za nočno delo, prilagajanje nočnega dela delavcem night shift work in health advancement abstract Night shift workers frequently consider their health problems a part of the job or are perhaps reluctant to report them because of their fears of losing the financial bonuses of shift work. In cases where aversion to shift work becomes apparent in the first few years of such employment it is usually caused by sleep disorders and aggravated problems with circadian rhythms. Among the most common complaints are those regarding social contact and intimate or family relationships, which are usually also the cause of inadequate adaptations to long-term shift work. In any case, an individual's tolerance of shift work is highly dependent on self-selection - employees who find (night) shift work unbearable tend to stop engaging in it. Research into the effects of shift work on an individual's state of health thus cannot exclude the possibility of a "healthy employee" effect, i.e. that shift work is mostly carried out by people better predisposed (genetically, psychologically, personally, socially, etc.) for its challenges. Keywords: tolerance - intolerance of night shift work, contraindications for night shift work, making night shift work more suitable for employees 44 Delo in varnost - LVIII/2013/št. 3 •i Razvoj in znanost Nočno delo v promociji zdravja Toleranca za izmensko delo Toleranca za izmensko delo je opredeljena s pogostostjo pojavljanja zdravstvenih težav v zvezi z izmenskim delom. Najpomembnejši dejavnik tolerance je predanost delu v izmenah, najboljši indikator tolerance za izmensko delo po letih dela v izmeni oziroma ponoči pa je sposobnost prilagajanja spalnih navad (in še zlasti sposobnost premagovanja zaspanosti). Ob uvajanju v sistem izmenskega dela je pogost t. i. »sindrom shift-lag« (podoben kot pri dolgih letalskih letih), za katerega so značilni utrujenost, zaspanost, nespečnost, dezori-entacija, prebavne težave, razdražljivost, manjša miselna gibčnost in znižana delovna učinkovitost. Nočni delavci pogosto dojemajo svoje težave z zdravjem kot del službe ali pa o njih ne poročajo zaradi strahu pred izgubo ekonomskih koristi izmenskega dela. Če do netolerance na izmensko delo pride v prvih letih, so vzrok najpogosteje motnje spanja in hude težave z zamiki cirkadialnih ritmov. Najpogostejše so pritožbe glede socialnih stikov in odnosov v partnerskem odnosu/družini, ki so tudi največkrat vzrok za slabo prilagajanje na izmensko delo v daljšem časovnem obdobju. Vsekakor pa je posameznikova toleranca za izmensko delo močno pod vplivom samoselekcije - delavci, ki jim je izmensko/nočno delo nevzdržno, ga prenehajo opravljati. Zato tudi pri raziskavah o vplivu takega dela na zdravje ne moremo povsem izključiti vpliva »zdravega delavca«, da so torej v izmenah zaposleni ljudje, ki so že v osnovi bolje opremljeni (genetsko, fizično, psihološko, karakterno, socialno itd.) za izzive, ki jih tovrstno delo prinaša. Številne študije kažejo na povečanje negativnih zdravstvenih učinkov izmenskega dela s staranjem, pri čemer je kritično obdobje med 40. in 50. letom. Poleg zmanjšanja amplitude številnih cirkadialnih ritmov je s staranjem povečana tudi nagnjenost k interni desin-hronizaciji. Značilen je fazni premik (prehitevanje) ritma splošne aktivnosti in nagnjenost k »jutranjosti«. Spanje postane plitkejše (manj je počasnih valov), poveča se tudi število in trajanje spontanih prebujanj, kar pa ne vpliva na dnevno delovanje posameznikov. Akutno pomanjkanje spanja bolje prenašajo starejši delavci. Med prvo in drugo zaporedno nočno izmeno so pri njih opazili manj zaspanosti in motenj pozornosti, po treh zaporednih pa so starejši postajali čedalje bolj utrujeni. Slednje lahko pripišemo upočasnitvi prilagajanja cirkadialnih ritmov s staranjem. Zato se načeloma odsvetuje izmensko/nočno delo oseb, starejših od 50 let. Ocenjujejo, da okrog 20 odstotkov delavcev zapušča izmensko delo v prvem letu takega dela, samo 10 odstotkov pa jih nima pripomb na tako delo. Ostalih 70 odstotkov izmenskih delavcev kaže različne nivoje neprilagoditve in netolerance, ki se lahko manifestirajo v različnem času in z različno intenzivnostjo. Na razvoj težav s spanjem in družbenih ter družinskih težav vpliva niz individualnih in situacijskih dejavnikov: starost, jutranjost oziroma večernost, fleksibilnost oziroma rigidnost v navadah spanja, sposobnost prevlada-nja zaspanosti in težavnost dela. Poleg tega je treba upoštevati še telesno vzdržljivost posameznika, družinsko situacijo, organizacijo izmenskega dela, socialne delovne razmere ipd. Pri tem pa je seveda treba upoštevati tudi interakcijo vseh naštetih dejavnikov. Od osebnih značilnosti in navad so slabšo toleranco za izmensko delo pokazali jutranjiki, nagnjeni k nevrotiz-mu, osebnostni tip A* in bolj rigidni v navadah spanja. Na individualni ravni so dobra telesna vzdržljivost in higiena spanja, ki vključuje regularni ritem spanja in spanja v zatemnjeni in tihi sobi, pomembni dejavniki, ki pomagajo k toleranci izmenskega dela. Prav tako je pomembna zdrava prehrana, fiksni čas obrokov, aktivno sodelovanje in zagotavljanje ravnotežja družbenega in družinskega življenja ipd. *Tip A: Velika tekmovalnost, ambicioznost, sovražnost, agresivnost, občutje, da čas neusmiljeno priganja, nepotrpežljivost, glasno in hitro govorjenje, hitre in sunkovite kretnje, prisotnost sovražnih misli, naravnanosti in občutij (najbolj korelira z izbruhom koronarne bolezni). Tip B: Nizka izraženost gornjih lastnosti, netekmoval-nost, nagnjenost k lagodnosti, niso sovražni. Tip C: Zanikanje in potlačevanje negativnih občutij in zmanjšana zmožnost oziroma pripravljenost, da bi izražali negativna čustva (jezo, agresivnost ...), žrtvovanje zaradi ljubega miru, ne zna se potegniti zase in pred drugimi pokazati svojih lastnih čustev, pogosto zboli za rakom). Intoleranca za nočno delo je izrazito individualna lastnost delavcev. Klinično intoleranco ugotavljamo glede na prisotnost zdravstvenih težav: • sprememba spanja (slaba kakovost spanja, težko uspavanje, neprespanost ...), Delo in varnost - LVIII/2013/št. 3 45 zJ -is i; . i SaS Razvoj in znanost • stalna utrujenost, • spremembe vedenja (vzkipljivost, slaba učinkovitost), • prebavne težave (dispepsija ...), • redna uporaba uspaval. S staranjem se toleranca za izmensko delo slabša in delavci, starejši od 40 in 50 let, kažejo slabo toleranco za izmensko delo, še posebej tisti, ki se prebujajo izrazito zgodaj. Ocenjevanje zmožnosti za nočno delo Strokovnjaki so razvrstili zdravstvene in druge težave pri ocenjevanju zmožnost za delo v dve skupini. 1. Nočno delo je absolutno odsvetovano, če ugotovimo eno ali več naslednjih zdravstvenih težav: • težje prebavne težave in bolezni, vključno s kroničnimi jetrnimi in pankreatičnimi boleznimi; • sladkorna bolezen, zlasti inzulinsko odvisna; • težke hormonske motnje; • epilepsija in motnje zavesti druge etiologije; • dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni; • težje presnovne motnje; • depresivno ali psihotično stanje; • kronične motnje spanja ipd. 2. Nočno delo je odsvetovano zaradi možnega poslabšanja, če ugotovimo eno ali več naslednjih stanj: • starost od 45 do 50 let; • slabe razmere za počitek (stanovanje/spalnica); • slabe družinske razmere; • ženske z majhnimi otroki. Kontraindikacije za izmensko in nočno delo tako lahko združimo v naslednje: • kronične motnje spanja, • težke prebavne bolezni (ulkusna bolezen, colon irita-bile, chronova bolezen), • ishemična srčna bolezen (nestabilna AP, stanje po infarktu), težka hipertenzija, • inzulinsko odvisna sladkorna bolezen, • motnje delovanja ščitnice ali suprarenalke, • epilepsija, • kronična anksioznost in/ali depresija, • kronično ledvično popuščanje, • maligni tumorji, • nosečnost. Prvo leto je v oceni izmenskega dela in vpliva na zdravje odločilno, zato bi vsak izmenski delavec moral opra- viti prvi obdobni preventivni zdravstveni pregled leto dni po začetku takega dela, pozneje pa na eno do tri leta. Pri odkritju disinhronizacije ritmov bi bilo treba takega delavca premestiti v dnevno izmeno najmanj za eno leto. Po daljšem času izmenskega dela pa bi bilo obvezno takega delavca premestiti v le dnevno izmeno. Izmene naj bi si vedno sledile v smeri urnega kazalca, to pomeni od jutranje preko popoldanske do nočne izmene. Izmena naj traja najdlje od 5 do 7 dni. Vsako izmensko delo mora vključevati tudi proste konce tedna (z vsaj dvema prostima dnevoma). Daljše izmene do neke mere omogočajo adaptacijo cirkadianih ritmov, vendar do prilagoditve običajno ne pride, ker se delavci v prostih dnevih vračajo na normalni ciklus budnosti in spanja, tako da je ta oblika rotacije pogosto povezana z dolgom spanja in utrujenostjo. Pri hitrih rotacijah (ko se delovne izmene menjajo vsaka dva do tri dni) cirkadiani ritmi ostajajo usmerjeni na cikel dan/noč zaradi nezadostnega časa za prilagoditev, manjši je fiziološki dolg v spanju in v vsakem tednu obstajajo prosti večeri za družinske in družbene aktivnosti. Obstaja več modelov adaptacije na izmensko delo. Eden izmed takih modelov opisuje odnos med izmenskim delom in zdravjem. Ta model predvideva, da stres, ki nastane kot posledica menjavanja vzorcev spanja in budnosti zaradi izmenskega dela, direktno povzroči razvoj zdravstvenih težav. Indirektni vpliv na zdravje pa imata družina in osebnost delavca (npr. žena nočnega delavca, ki ga ne podpira in ta delavec je jutranji tip: tak delavec se bo slabo prilagodil na nočno delo, čez čas pa se bo to lahko manifestiralo z zdravstvenimi težavami, kot so motnje spanja, prebavne težave ipd.). Drug model govori o tem, da je zmožnost prilagajanja izmenskemu delu odvisna od treh domen: biološke ure, spanja in socialnih/družinskih zadev. Naslednji model pravi, da na razvojbolezni nočnih delavcev vplivajo poklicni stresorji (izmensko delo) in nepoklicni stresorji (družinske razmere) ter osebni dejavniki (starost, življenjski stil). Na razvoj bolezni naj bi vplivalo tudi, kako delavec ocenjuje svoje odnose z drugimi in kako skuša obvladati težave. Nekateri se s težavami spopadajo kognitivno in pasivno (ignorirajo problem), drugi pa vedenjsko ali aktivno (si poiščejo dnevno službo). Neprimeren način obvladovanja situacije naj bi torej vodil v mentalne in telesne bolezni. Drugi model predpostavlja, da na spanje, družinsko in socialno življenje negativno vplivajo specifične indivi- 44 Delo in varnost - LVIII/2013/št. 3 Razvoj in znanost dualne lastnosti delavca (osebnost, starost) in situacija (količina dela v službi). Delavec poskuša oblikovati strategije, ki bi mu pomagale zmanjšati vplive izmenskega dela. Če mu ne uspe, se pojavijo kratkoročni učinki izmenskega dela (zmanjša se čustveno in telesno ugodje). Če teh znakov ne upošteva, se lahko razvijejo kronične zdravstvene težave. Slabost številnih raziskav, ki proučujejo negativne vplive izmenskega in nočnega dela na zdravje delavcev, je, da vse kazalce negativnega zdravja pripisujejo prav izmenskemu delavcu in zanemarjajo vpliv različnih vrst delovnih mest in razmer, v katerih delavci svoje delo opravljajo. Tako so raziskovalci ugotovili, da je korelaci-ja izmenskega dela, če izvzamemo vse ostale prediktor-je (nevroticizem, tip osebnosti, indeks telesne mase itd.), pomembno visoka le za psihosomatske bolezni: želodčne težave in motnje spanja. Vrsta dela pa je pomembno korelirala z glavoboli, boleznimi gibal in poškodbami na delovnem mestu. Dejstvo, kako delavec dojema svojo službo (stresno ali ne), je pomembno povezano z glavoboli, želodčnimi problemi, mentalnim zdravjem. Rezultati merjenja fizičnega stresa pa so povezani z boleznimi gibal, poškodbami na delovnem mestu, motnjami spanja. Še posebej so manj tolerantni za nočno delo: • starejše osebe (hitrejši kot je proces slabenja zdravja, manjše so amplitude cirkadianega ritma, manjša je stabilnost sinhronizacije bioritmov, prihaja do sprememb spanja ponoči oziroma čez dan; starejši ljudje že sicer slabše spijo in so pretežno t. i. jutranji tipi); • osebe z daljšo delovno dobo - kumulativno delovanje starosti in razmer na delovnem mestu oziroma zahtev delovnega okolja; • spol - dokazi za to so neprepričljivi; • jutranji tipi - take osebe se običajno ne zaposlujejo na takih delovnim mestih; • nevrotični - introvertirani tipi; • osebnostni tip A (večja koronarna ogroženost); • rigidni tipi v navadah spanja; • osebe, ki kažejo nižji nivo pozitivnega in višji nivo negativnega razpoloženja; • osebe, ki kažejo večji nivo utrujenosti; • osebe, ki imajo manjšo sposobnost obvladovanja zaspanosti; • osebe z večjo družinsko odgovornostjo; • osebe s slabšimi stanovanjskimi razmerami; • osebe a slabšimi delovnimi razmerami; • poročene ženske in matere samohranilke ... Priporoča se, da bi se pri organizaciji nočnega dela razmišljalo o: • ukinitvi stalne nočne izmene oziroma zmanjšanju nočnih izmen v nizu od 2 do 4, da bi se preprečila akumulacija dolga spanja; • da se ne dopušča, da prosti čas med dvema izmenama traja manj kot 10 ur, ker ne omogoča dovolj spanja; • preprečevati zelo zgoden začetek jutranje izmene, ker privede do dolga spanja in povečuje zaspanost v jutranji izmeni; • priporočati hitro rotacijo izmen v smeri jutranje, popoldanske in nočne izmene; slednji naj sledijo prosti dnevi, ker to omogoča kompenzacijo spalnega dolga, ki nastane v dneh dela v jutranji in nočni izmeni, s podaljševanjem spanja v dneve, ko se dela popoldne, oziroma v proste dneve. Poleg tega se pri organizaciji izmenskega dela priporoča: • trajanje izmen mora biti odvisno od fizične in psihične zahtevnosti dela; • skrajšati nočno in podaljšati popoldansko izmeno, tako da se nočna izmena začenja čim pozneje; • priporoča se fleksibilen začetek in konec delovne izmene oziroma drseči delovni čas; • izogibati se prekratkemu prostemu času med izmenami; • kontinuirano izmensko delo prekinjati z nekaj prostimi konci tedna; • v organizacijo izmenskega dela vključiti čim več zaposlenih, zato da pride na posameznega delavca čim manj nočnih izmen, ki najbolj negativno vplivajo na zdravje, delovno zmožnost in razpoloženje delavcev; • posebno pazljivost nameniti izmenskim delavcem, ki delajo v posebno zahtevnih delovnih razmerah, ker je vpliv ekoloških dejavnikov na delavce večji, ko je organizem v fazi najmanjše odpornosti v 24 urah oziroma ponoči; • prav tako velja posvetiti posebno pozornost delavcem, ki imajo veliko družinsko odgovornost, še posebej tistim, ki nimajo urejenih stanovanjskih razmer; • posebno pozornost je treba nameniti ustrezni prehrani izmenskih delavcev - hranjenje vedno ob istem času v 24 urah predstavlja pomemben dejavnik v Delo in varnost - LVIII/2013/št. 3 47 Razvoj in znanost ohranjanju cirkadianega ritma človeka. Izmenski delavci so prisiljeni na hranjenje v različnih obdobjih dneva, hrana pa je običajno nepripravljena in jo morajo pripravljati (pogreti ...) sami. Neredno hranjenje izmenskih delavcev še bolj negativno vpliva na cirkadiane ritme človeka, za katerega je socialno življenje eden od najpomembnejših dejavnikov v sinhronizaciji cirkadianega ritma organizma z ritmičnimi spremembami v njegovi okolici; • omogočiti izmenskim delavcem, da se dovolj odpoči-jejo v prostem času, kar pomeni, da jim omogočimo dobre stanovanjske razmere, da jih oprostimo kar se da več različnih obvez in dejavnosti zunaj delovnega časa; • omogočamo kar največjo sodelovanje v družbenem življenju; • čim večja skrb za otroke izmenskih delavcev; • organizacija letnega odmora; • omogočiti ustrezen transport od doma do delovnega mesta . Povzetek priporočil za organizacijo izmenskega dela za zmanjševanje negativnih vplivov dela na spanje: • rotacija izmen v smeri urnega kazalca: dopoldne, popoldne, ponoči; • začetek izmene ob osmih namesto ob sedmih; • zagotoviti najmanj 24 ur med posamezno izmenjavo izmene; • v nočni izmeni naj ne delajo delavci, mlajši od 25 in starejši od 50 let; • v nočni izmeni naj ne delajo delavci s prebavnimi težavami, osebe, ki so čustveno nestabilne, in osebe, ki jih muči nespečnost; • vsakršen načrt izmenskega dela mora vključevati proste konce tedna z najmanj dvema zaporednima prostima dnevoma; • zaporedoma si lahko sledita največ ena ali maksimalno dve nočni izmeni; • izogibanje polovičnih izmen; • izogibati se predolgih izmen (daljših od 12 ur); • povečati osvetlitev okolja na delovnem mestu; • identificirati in oskrbeti delavce, ki imajo motnje spanja; • pred spanjem odsvetovana telovadba, kofein in alkohol; • spalnica naj bo čim hladnejša in čim temnejša (uporaba čepkov za ušesa in maske za oči). Priporočila za zmanjšanje negativnih vplivov na prebavo: • zagotoviti obrat prehrane, ki omogoča 24-urno toplo, nutricionistično polnovredno prehrano; • zmanjšati močno soljeno hrano (slan krompirček ...); • zmanjšati hrano z velikim deležem maščob; • omejiti vnos kofeina in alkohola; • uvesti redne obroke; • izogibati se hitri prehrani. Priporočila za zmanjševanje negativnih vplivov izmenskih delavcev na socialno življenje: • organizacija različnih skupin znotraj delovnega okolja za različne aktivnosti; • sponzoriranje ekip zaposlenih in lig; • ponuditi aktivnosti za otroke zaposlenih (sponzoriranje njihove športne aktivnosti ...); • delovni koledar naj ima označene pomembne skupne dogodke in aktivnosti; • pomoč delavcem pri komunikaciji in reševanju problemov; • načrtovanje vsakodnevno vsaj enega skupnega obroka v družini oziroma skupnosti; • vsakodnevna telefonska povezava z družinskimi člani; • vaj del časa posvetiti samo zakoncu ali partnerju. Priporočila za zmanjševanje stresa kot posledice izmenskega dela: • najzahtevnejša opravila naj se izvajajo na začetku izmene; • krajši in številni odmori med izmeno; • delovno mesto mora biti dobro osvetljeno; • nočno delo je treba maksimalno reducirati; • zmanjšati izčrpavajoče nadurno delo; • trening delavcev v tem, kako zmanjšati negativne vplive izmenskega dela ... Zdrav pristop k nočnemu delu Strokovnjaki so zbrali nekajpreprostih predlogov, ki lahko vam in vaši okolici olajšajo soočanje z izmenskim delom: • Izobesite svoj urnik na vidnem mestu v stanovanju, tako se mu bo družina laže prilagodila in bo tudi manjkrat razočarana. • Ne opravičujete se zaradi potrebe po spanju ali če ne boste na voljo za dnevne aktivnosti. • Poskrbite, da bodo vaša družina, prijatelji in sosedje 44 Delo in varnost - LVIII/2013/št. 3 Razvoj in znanost vedeli, kateri del dneva spite in da vas bodo čim manj motili. • Ugotovite, koliko spanca dnevno potrebujete (večina potrebuje 7-8 ur), ko bo vaša ura, se sprostite (topla kopel, zatemnite spalnico, izogibajte se alkoholu, kofeinu in težki hrani), vedno spite v svoji postelji. • Izogibajte se dnevni svetlobi vsaj 2-3 ure pred spanjem. Svetloba blokira produkcijo melatonina, naravne substance, ki nas uspava. Če morate ven, uporabite široka sončna očala. Za izmenske delavce strokovnjaki priporočajo najmanj dve uri spanca po končani zadnji nočni izmeni, ki naj ji sledi od 12 do 14 ur nočnega spanca. Izogibajte se vnetemu spreminjanju spalnega ritma med prostimi dnevi, ker boste teže delali v naslednji dnevni izmeni. Tudi prehranjevanje med nočnim delom je pomembno. Živila, bogata s sladkorji in ogljikovimi hidrati, pred in med nočnim delom dajo le kratkotrajno energijo, vendar kmalu postanemo bolj utrujeni kot pred obrokom. Izogibajmo se prigrizkom in pojejmo le en uravnotežen obrok med izmeno. Prav tako ne spreminjajmo obrokov, ko se vrnemo domov. Če bodo ostali družinski člani zajtrkovali, si sami privoščimo »pozno kosilo« po želji. Ne odlašajte z najbolj dolgočasnimi in utrudljivimi delovnimi nalogami do konca dela (med 4. in 6. uro zjutraj), takrat ste najbolj utrujeni. Načrtujte srečanja s partnerjem in prijatelji tako, da bodo vedeli, da se jim ne izogibate. Če se družina ne počuti varne, ko so sami doma, nosite s seboj svoj mobilni telefon, preko katerega vas lahko vedno dosežejo. Tudi delodajalci lahko pomagajo Na delovnem mestu lahko postavijo močne luči, ki simulirajo dnevno svetlobo. Najamejo ponudnika prehrane, ki priskrbi toplo nočno malico, ali vsaj hladilnik in mikrovalovno pečico. Delavci naj imajo dostop do informacij, kako se soočiti s težavami in spremembami v telesu in socialni sferi. Prav tako bodo delavci bolje razpoloženi na delovnem mestu, če bodo lahko sodelovali pri organizaciji dela, dejavnosti ob delu in družabnih srečanj, kot jih imajo »dnevni delavci«. Zaključek Danes poklicno delo traja praviloma osem ur. Če gre za eno izmeno, se ta čas začne ob osmih ali devetih, preki- ne z opoldanskim odmorom za obed in konča okrog sedemnajstih. Tudi spanje naj bi pri večini ljudi trajalo okrog osem ur. Kadar se ljudje dan za dnem zbujajo z občutkom, da se niso naspali, so blizu stanja, da bodo čez dan »zaspali z odprtimi očmi« in tako nevarni, da ob nekaj sekund trajajoči izgubi budnosti povzročijo prometno ali delovno nezgodo. Kadar je možna uskladitev s produkcijskim procesom, naj se delavcem omogoči drseč delovni čas. Posameznik z drsečim delovnim časom laže uskladi svojo osebno pripravljenost za aktivnost. Monofazični spalni tip, ki hitro globoko zaspi, se laže ujame z »zlato« jutranjo uro kot bifazični, ki teže zaspi ter ima prvo fazo globokega sna pred tretjo uro zjutraj in drugo fazo po njej, se zgodaj zjutraj teže zbuja in laže dela ponoči. Cirkaseptana (tedenska) ritmika je v veliki meri odvisna od socialnih okoliščin. Prosta sobota in nedelja zmanjšata sicer fiziološko prilagojenost na delovne pogoje (npr. mikroklimo), sta pa socialno dragocena dneva za življenje z družino ali prijatelji, za družbeno aktivnost in izživljanje konjičkov. S čisto fiziološkega vidika konec tedna nima pravega smisla. V letu se izmenjavata ergotropna in trofotropna faza. Ergotropna, ko prevladuje simpatikotonus, se dogaja od junija do septembra, trofotropna, ko prevladuje vagus, pa od decembra do marca. Zato velja letni dopust deliti na dva dela. Poletni naj bi bil namenjen povrnitvi telesne storilnostne zmogljivosti, medtem ko naj bi bil zimski posvečen povrnitvi mentalno-psihičnih sposobnosti. Ker pri nastopu dopusta potrebujemo približno 5 dni, da se ga navadimo, in približno dva dni, da se privadimo misli na delo in ker naj bi sama povrnitev trajala štirinajst dni, bi moral dopust tako poleti kot pozimi trajati okrog tri tedne ali šest tednov na leto. Izmenska dela podjetje ne sme odkupovati z denarnimi stimulacijami, temveč s prostim časom. Prosti naj bodo tako imenovani dragoceni dnevi; to so sobota in nedelja, v drugi vrsti pa petek in ponedeljek. Človek, ki živi v ritmu svojega kraja, se v enem tednu ne adaptira na tedensko spreminjajočo se izmeno, pač pa v tednu nočnih izmen postaja vse bolj utrujen. Iz tega dejstva izvajamo drugo načelo, po katerem naj po dveh, največ treh nočnih izmenah sledi prost dan za počitek in spanje. Glede na potek pripravljenosti za delo bi bilo optimalno, da bi ljudje: • začenjali z delom okoli 6. do 7. ure zjutraj (odvisno od Delo in varnost - LVIII/2013/št. 3 47