t
15. ttnilta.
F0VWM IrOelUO W OrSOTl SNS*
i kjaam mm a. j—» »a
Nil. Ml

fefcafa vs«k dan popoldne   tavBeaael nodolio ta prmniko. |me»iatlg Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne   in male oglase 83 viiu, n uradne  razglase   1 20 K.  za  poslano  in  reklame 2 K.   —   Pri naroČilu
nad 10 objav popust. Vprašanjem   glede  inseratov naj  se   priloži  znamka za odgovor.
OpiMvntttvo „Slo*. Naroda1' ta    Narodna  TUeeraa"  Kaaneta alioa ftft. 59 pritlično. — Teieloa st 90.
„Sia»oaum*i  M«*eaY   vetje  v  L|naO|ani  ta pa padati
v Jaaja«Uvi|li
celoistno naprej plačan   •    K 120-— polletno .......    4 '„     60- —
3 mesečno .....•„     30- —
1        ,........10--
celoletno    ......   K 140*—
polletno   ..•....„ fkj*m
3 mesečno •   ••••.„  35-—
.......12—
Novi  naročniki naj  pošljejo v prvič  naročnino   vedno   MpT  P° nakaznici. Na samo pismena naročita brez posiatve denarje se ne moremo ozirati.
■radaaatva «aUav. Vareda" KaaHava aUaa *t Sf   L. aadatrapla^
Telefon štev. »4.
——mmmmbm
»>pU,  •fr*|«ata   I«  po4pUan.  In   ndMteo  ttaakOTMM.  ? ■V~   Rokopis«« n« vrata.   "VB
Posamezna Številka velja 60 vinarjev.
Boljševizem.
Ce se hoče razumeti pojem boljševizma v njegovih    metamorfozah.
ga je treba razdeliti v tri lasno ločene perijode: vzrok in postanek boljševizma ter njega konec.
Grof Czernin, ki je povedal mnogo nesmisla v svojem dosedanjem življenja, je zadel nehote pravo, ko ie opredelil v svojih »Spominih« boljševizem tako-le: »Oče mu je bila svetovna voma, mati trpljenje in lakota. In Lttdendorff je rekel nekoč: ^Boljševizem je moeoč samo v premaganih državah.« Tako ni bil boljševizem v početk" kaka pozitivna doktrina, ampak obup. upor nroti vsemu obstoječemu, maščevanje za krivice in prestalo trnlienic. Tn ti pojavi so bili tem silnejši. čim večje so bile socijalne razlike, ta so Y^ mogoči v vsem svojem obsegu samo v državi, ki je bila premagana, ker je zmanikaio davne ide*c. na kateri je slonela — zmage! Odtod še danes pri nas prvotni pojem boljševizma, ki je istoveten z ronom. krajo, požigom in oporom — ker se dalje pri nas v obče ni razviL
BoljSevizma torej niso vstvarili boljševiki - teoretiki, kakor ne ustvarjajo zavestno ljudje nobenih pojavov, bob'ševiki so samo prišli, da kodificirajo ta socijalni val Oni so hoteli narediti iz kaesa sistem, kar se še nikdar ni nikomur posrečilo in tudi njim ne. Dostojevski in Tolstoj sta bila tipa večnih revoluciionariev-anarhistov. pa ne iz teoretizirania, ampak iz altruizma in usmiljenja do vseh zatiranih, iz odpora proti vsem zatiralcem. To je bila religiia, ki veie iz spisov li'Jdi. ki vidlio krivičnost človeške družbe in se ne morejo sprijazniti z dei^tvi. Oni ne bi ni streljali ni obešal!, kajti t?sti trenotek, kn je treba ustreliti največjega trinoga — je samo še nsmHjenia vreden bed-než. Tz vseh botjševISkifl d?janj pa je velo takoj v začetku nekako sovraštvo in vfadožeftiost, — kar izključuje trajen boljševizem — s silo so se polastili moči, 5 silo jo vzdržujejo. Iz svoie^ra svetovnega nazora so vrgli relisiio. ki uči ljubezen do vsakega človeka, skušali narediti iz nje konfesijo, in io takoj nadomestili s silo, s čemer so pokazali, da bolje poznajo nego revolucionarji - altruisti postanek države in moči — ki bazira na sili. Glavna komponenta tega njihovega svetovnega nazira-nja pa je bil odpor proti lastnim preganjanjem ped caristfčnim režimom in psihoza emi.rrantstva. ki se izerub-Ija v teorijah, ker nima tal pod nogami — domovino zgublia, v tuiino se ne vžlvi. Ko trči z dejstvi — se ako-modira.
Odgovor, kako se je mogla uvesti pri globokoretigijoznem ruskem narodu pod krinko religije sila, je lahek. Duša vsakega naroda je vsedlina stoletij, in ruski narod je bi] tiranski viadan stoletja, zato le še danes njegova duša ' suženjska, ki kriči po gosoodarju. Če se imenuje gospod Ljenin ali Nikolai. je postransko. Val prvotnega boljševizma, ki je plul čez Rusijo, je bil preefeme-ren, da bi bil mogel spremeniti narodovo dušo. Potreba naroda, da je viadan. je pripomogla boljševikom do moči in to ie tudi eden glavnih vzrokov, da se vzdržujejo tako dolgo.
In v tem. da ie Ljenin ueanil suženjsko dtifto svoteera naroda, leži njegova državniška intuicija s tem pa je preneha1 bki bol?š°vik. Armada obstoja, kot ob času Nikolaia. obeša '"n zaoira se Se boli. Ma ie tu paradiž, ki so ga prerokovali Bakunin. Bur-cev in Krapotkin0 Vse ie pri starem. samo ime carja se je spremenilo v nekako akciisko družbo, ki je tem nevarnejša, ker se ne ve za ime glavnega akciionana. proti kateremu bi se obrnil ves gnjev.
Z radovednostio je pričakoval svet. kako se bo lotil Lienin naitežje-°"a sociialnep-a vmaSanfa — zasebne nepremične lastnine. Vsi sociiologi od Gumpiow!cza in Ratzenhofferia pa do Le Bona zMiiufelo. da ie najnevarnejši eksoerimant i^raekanie z ^se^no nenr^rnčno lastnino, kajti ta sociia^m* fakt. ki ie nastal ootom nodvržm.ia enega b""dstva pod drugo, se bo dal mogoče odpraviti s ti-sočletnfm počasnim procesom, kakor na ga hoče k6n s silo — s^ poženemo samo nazai v, prvotni štadb", ker se s tem zameni samo — gospodar! Tn Ljenin je tudi tukai pokazat, da mu ie za enkrat v~č <fn m^či kot do uveljavljen ja boliševn'ških principov, če se sme govoriti uri boliševizmu o rrincipih. in iriavlia že urbi et orni. da je na kmetih n^nremična lastnina za sedaj neodpravljiva!
NTe malo se ima zahvaliti danaS-nji Ljeuinov cezarcnaoizem b*di Kol-čaki\ Djenikinu in Judeniču. Te smatra mužik kot naslednike carja in iih ne mara. inteli^ent pa sluti za njimi ententni kapitalizem in iih perhores-cira, saj je bila med voino stalna fraza v Rusiii: »Ententa bo bodila voino do zadnie kaplje krvi zadnjega ruskega človeka.«
Da bo prišla odrešitev sveta potom diktature proletarijata, le ali največja subiektivna naivnost ali naigr-ša oblektivna hinavŠči^a. Zgodovina ne pozna do danes nobene d'ktature — in v bistvu so vse enake, zlasti pa v tem. da izvršbe diktaturo    vedno
le manjšina — ki bi se prostovoljno odpovedala svoji moči, zato Jie moremo tega verjeti tudi Ljeninu, kajti za to je ime! več kot preveč prilik, ko je prišla v konflikt moč s principi — in se je do zdaj vedno odločil za moč!
Tudi po ustali Evropi izven Rusije hodi še mnogo takozvanih in pravih bolisevikov. eni so pristaši Krapotkina, drugi Ljenina, nekateri celo Rodka. to je seveda njih pravica, poslednjih naivnost pa tiči v tem, da mislijo, da so vsi narodi narejeni po istem kalupu in nevednost prvih. da so mnenja, da se da najti kvadrat-nokrožna formula za osrečitev zemeljskega planeta.
Mi se imamo mnogo zahvaliti boliševizmu, on je razjede! voiaškc moč osrednjih velesil in prinesel marsikatero svobo^čmo. Takrat smo biti vsi. ali bi vsaj bili morali biti. pravi boliševiki.
Pompozne besede Ljenina, da bo ustvaril boljševizem novo kulturo — so ostale žalibog besede, ker ni kaos vstvar:l sam po sebi nikdar ničesar! To. kar je danes na Ruskem, ni niti buržuazna demokracija, v katero se tako radi zaletavajo boliševi-ki, to je bizantinska zadružna diktatura z omejenim in neomejenim jam> stvom, ki se hoče dranirati z raznimi teorijami. Ali se bo obdržala in kako dolgo se bo obdržala, je postransko. Danes ne pomeni — če izvzamemo njegov svetovni Imperijalizem — kulturno nič več nego carizem. Lahko pa je mogoče, da bo imenovala nekoč zgodovina Ljenina stvarnika nove Rusije, ki je zbral raztresene dele domovine. Ali je to velik čin aH majhen, je težko reči, ker ne poznamo prfvlačV'b \n odbojnih sil med posameznimi deli.
.foso JttrkoviČ.
----------*----------
Resko vprašanje dozor$v&.
Nove vesti o rešitvi jadranskega vprašanja.
LDU. MIlan, 16. januarja. (DKU.) Kakor poroča posebni dopisnik lista »Gazzeta del Popolo«, je rešitev jadranskega vprašanja tale: Italija dobi suvereniteto nad Reko, ki bo teritorijalno združena z Italijo. Jugoslavija dobi suvereniteto nad Dalmacijo, razen Zadra, ki bo avtonomen. Nadalje dobi Jugoslavija severno Albanijo s i SkartratH vred: Ital iani, nahajajoči se v Jugoslovanski državi, morejo opti-rati za Italijo.
LDU. Pariz, 17. januarja. (CTU). Predsednik' zavezniških sil so jugoslovanski mirovni delegacij; naznani!!, da e Italija odpoveduje gospodstvu :iad mestom Reko in da ne vsrraia Pri tem, nai se šibeniška vojna luka razruši. Reka b* postala torej neodvisna država, niena Inka pa bi postala last zveze narodov. Sušak bi prišel k Jugoslaviji. Jujro^lovenska de*eeracija je zaprosila iz Beograda navodil.
Proti neistinitim vestem.
Z ozirom na danes razširjene vesti, kakor da je odločitev o jadranskem vprašanju že padla, ali na da je ententa stavila naši državi nekak ultimatum, je T. iubljanski dopisni urad pooblaščen objaviti, da se vse te vesti ne1* s t?n it s. Resr'nH'e sr'ede Jadranskega vprašanja, !
Kakor že javljeno, so vesti o nar-ških poga?anvh glede zapadne meje in glede Reke globoko vznemirjale vse kroge v Sloveniji. Politične stranke v Slovenci so sklicale izredna zborovanja svojih načelstev in sklepale o situaciji. Resolucije se glase:
Resolucija J neslovenske demokratične stranke: Načelstvo Jugoslo-venske    demokratske    stranke,    vsled
vznemirljivih vesti o poteku pogajanj radi naše zapadne granice in Reke, zbrano dne 17. januarja t L na izredni seji. je soglasno sklenilo: 1. Da odločno vztraja na starem programu pravičnosti, ki je edini v stanu, red in prijateljstvo vzpostaviti med narodi: narodi naj sami odločujejo o svoji usodi; po tem načelu naj se tudi našemu narodu v vsem Pr'morju da prilika, da iziavi svobodno, kateri državi hoče pripadati 2. Da iznova odločno in energično ugovarja proti temu. da bi se s nameravanim kakršnimkoli kmpromi-som kratila naša nedvomno pravica do Reke in njenega pristanišča. Brez Reke je gospodarski razvoj našega naroda nemogoč in so zlasti njegovi od-no?ai| do antantn. držav odrezani; zafo je za nas vsaka solucija brez na^e suverenitete nad Reko izven diskusije. 3. Vlada se poživlja, naj neomajno napram vsakomur vztraja na stal;šču snmeodločbe za primorske Jugoslo-vene in za našo suvereniteto nad Reko in celo Dalmacijo: zaveda naj se, da je ves narod za njo in da bi vsako omffcanje zbndtto veliknnsko razburjenje z nedoglednhn posledicanri. Slovenski del naroda s'cer naibolj trpi vsled nefzvestnega stanja do sklepa miru, vendar rajši trpi naprej brez omahovanja, kakor da bi pristal na svojo gospodarsko smrt in zapustil svoje brate v Primorju. — Načelstvo Jugoslovenske demokratske stranke.
Resolucija Vseslovenske ljudske stranke: Po došlih poročilih namerava m'rovna konferenca prisoditi Italiji velik del jngoslovenskega ozemlja. Stoti-soči slovenskega in hrvatkega naroda naj bi bii odtrgani od svojih rojakov ter izročeni  tuji  državni oblasti.  Vse-
slovenska    ljudska    stranka    slejkoprej neomajno in brezpogojno    vztraja    na tem, da se tudi slovenskemu in hrvatskemu narodu da pravica, v svoji ne-i okrnjeni celoti uediniti se v skupni ju-*j goslovanskl   državi   po  načelih   same-j odločbe, po naravnem in božjem prava; ter po obljubah, s katerimi  so zavez-.* niki med vojsko vabili narode na svojo* j stran. Ker torej zahtevamo, da pripade Jugoslaviji   cela   slovenska Primorska ter vsa vzhodna jadranska obal od iz-! liva  Soče.  opažamo  z  začudenjem   in skrajnim ogorčenjem,    da se ie začelo lesno  razpravljati   celo  o pripadnosti Reke, k! je za slučaj, da bi izgubili Trst, i edino mogoče naše izhodišče na mor-l je. brez katerega bj hrvatski in zlasti j 5!ovenr!:i  živeli  neobhodno moral  za-J pasti gospodarski sužnjosti,   Vseloven-* ka ljudska   stranka   opozarja vlade  s] poudarkom  in z  vso resnobo,  da dru-! gačne rešitve tega teritorijalnoga vpra-i ^an:a ne bo nikdar priznavala ter da? bo za morebitno neugodno rešitev de-j laia odgovorno v5ado. Prosimo deželna j vlado, da izvoli  predstojeće javiti cen- '• tralni  vladi.  — Za   Vseslovensko ljudsko stranko:   B.   Remec,  podnačelnik. Resolucija Jugoslovanske socjaluo-demokratske  stranke:  Načeltvo   jugo-' slovenske    socijalno    -     demokratskem stranke je z ozirom na najnovejše vestt o bližajoči se opasni rešitvi jadranskega;-vprašanja sklicalo dne 17. t. m. pono-.-: či izredno sejo ter sklenilo takoj izdatf^j naslednji    nujni    protest:    Izhajajoč  iz? svojega, ponovno označenega načelne-i ga stališča, ki odklanja vsako nasilno! imperiialistično   rešitev   mejnih   vpra-. sanj. protestira z vso odločno ogorče-J nostic,  katero ji   daje  zavest njeneg.ij pravičnega pojmovanja, proti namera-«] vani, nad vse krivični od golih impen-: jalističnih nigibov prevzeti  rešitvi ia«3 dranskega spora.    Naša stranka stoifj slejkoprej na stališči: samoodločbe na-^ rodov- z vsemi primernimi garancijami! v vsem, po Italijanih okupiranem ozem-j lir ter izjavlja, da ne prizna in ne bo] njkoP   priznala   katerokoli  drugo  reši-J tev. Se posebej protestira proti nevarij n; reški kolobocii', ki je tem usodnejša, ker    ustvarja    neizbežno    kal  bližnjih' opasnih    sporov,    katere    hoče    na$a stranka  predvsem  prepreči ti.
Reka je predstavljala na?o posled-^ nje izhodišče na morje. Z rešivijo, ki saj tozadevno pripravlja v Parizu, se nantj zapira še ta poslednja pot v svet te*j se gospodarsko in politično kratkomaloj uničuje. Ce se že vrše pogaianja —»j prot? naši volji - o nekaterih delih spornega jadranskega teritorija. P<vg tem zahtevamo brezpogojno vse ozenv' Ije severno od Wilsonove črte, med-*; tem ko naj v zasedenem delu južno od j te črte odloči ljud^k? plebiscit NašAj stranka bo te svoje zahteve z odločb nostjo branila, totfkp z ozirom na pri-j zadete kraie. kolikor na nevarnost, kt;
LISTEK.
Fr. Govekar:
Viktor Bežek.
Življenje me je potegnilo v svoj vrtinec in za leposlovje m! po L 1897. ni preostajalo ne časa. ne volje. Le malokdaj sem še utegnil ustreči Bež-kovim željam in najino redno občevanje je prestalo.*
Kar vem odslej še povedati* o plemenitem pokojniku, zajemam iz-večine iz njegove avtobiografije. ki io je poslal 21. novembra 1917 tovarišu dr. Janku Šlebingerju za nameravani »album slovenskih pisateljeve.
»Zvonov« urednik je ostal Bežek do meseca aprila 1899. Bil je medtem že v Gorici in za vsako novo »Zvonovo« številko se je vozil v Ljubljano. Zakaj je odložil uredništvo, ki mu je bilo tako priraslo k srcu, pripoveduje sam tako-le:
* Otej podlistek Itav, 14 % da© li. t m
»Pravi vzrok moje odpovedi Je bil pritisk tedanjega deželnega šolskega nadzornika Ant. Klodiča. ki mi je dal razumeti, da moram odložiti uredništvo lista, ki neguje tako literarno smer. da ga je on moral izbacniti iz knjižnice zavoda, na katerem sem bil jaz profesor. Ovadba proti »Zvonu« in meni je bate prišla oreko ljubljanskega in goriškega ordinarijata.«
Kaj se je Klodiču tako zamerilo v »Ljubljanskem Zvonu«? — V letniku 1897. so pisali glavne povesti Fr. Ks. Meško. Raiko Perušek in Marica; krajše novele in novelete so priobčili Rado Murnik* Miljutin Zar-nik in Jos. Kostanjevec; v letniku 1898. so bili glavni pripovedniki zopet Kostanjevec, Marica in Murnik, poleg njih pa Cankar (»Trošan«), Iv. Puceli in Zofija Kvedrova; v prvih številkah letnika 1899. so zastopani Kvedrova. Kostanjevec, PuceJJ in celo zopet P. Pajcova.
Proti konra torej ae je zdaj obračala sveta jeza in moralna ogorče-
I «*t aJ«Mia«h* * iotUklh   Pavi-
kov? Na čem so se pohujševali Ab-deritie zdm". ko sem jaz vendar molčal? — Ali jim realistična smer, ki je zavladala, sol oh ni ugaiala? Ali oa so se nad Be/Vom maščevali za nazaj, za letnika 1895 in 96? —
Bežek je želel takrat postati naslednik Štefana Križnica v ravnateljstvu ženskega učiteljišča goriškega in — udati se je moral. In ker ni bi! več v direktnem stiku z leposlovci, se je tem vestueje oklenil zopet pedagoških studii. Meseca avgusta 1901 se je udeležil pedagoškega po-čitnikega tečaja Reinovega v Jeni (opisal ga je v Zvonu Se istega leta) in 1. 1903. je v študijske svrbe, zlasti pa da si izpopolni znanje italijanskega jezika, prepotoval ItalMo v smeri Benetke — Bolonja — Florenca — Rim — Neaooli — Piza — Genova — Milan — Benetke.
Takrat pa je ravnatelj Scbeiner ustanovil »Slovensko šolsko Matico«, in Bežek je bil izvoljen v njen odbor kot zastopnik goriškega učt-teljstva. Bežek ie prevzel urejanje. Dooravlianie itatoobov lat koMktilfO
vseh njenih publikacij do svojega imenovanja za ravnatelja na učiteljišču v Kopru (1. marca 1904). O svojem, delu za »Slov. Sol. Matico« piSe Bežek sam:   »
»Zlasti z unemo sem pilil zgodovinsko učno snov (zgodovino za ljudskošolske učitelje) pok. Jos. Api-ha ter sem ta »pilatuški« posel opravljal tako korenito, da je Apih sam predlagal, naj se imenuje delo Apihovo - Bež^ovo.«
A vse to literarno in pilatuško delo je moral pustiti, ker so se zavalili nanj kot novega ravnatelja tro-ali celo četverojezičnega koprskega učiteljišča preoblili pisarniški posli — v slovenščini, italijanščini, hrva-ščini in seveda nemščini. Nof v Kopru sploh ni imel postlano na rožicah.
»Hrvatski oddelek se je 1907 i sicer odcepil ter dobil svoje učiteljišče v Kastvu, a pričeli so se za Sole na Primorskem hudi časi, ko so socijalisti zanesli politiko tudi v šole. Zaceli so ae po raznih zavodih štraj-kL v Kopni zlasti meseca februarja 190ft_ U to imeli vsai to dobro pod*
—
dico, da so izsilili slovenski in itali-; janski dijaki pouk v vseh predmetih' v domačem jeziku.« piše Bežek sam*
Vendarle je hkratu tudi Jiterar* no deloval ter je precej kruto poseW gel v diletantsko znanstveno »for-( malnostopništvo<^, ki je takrat bujnoj vzcvetelo na Slovenskem, ki pa da-j nes po njem ni niti duba niti sluha, več. Precej zaslug za to ima torej^ rajni Bežek.
»A razburjenje spričo štrajkoVj po eni strani, neozdravljiva bolezen; ljubljene hčerke Maruške po drugi strani, ki sem jo videl polagoma, s neprenehoma hirati od dne do dne,j ml je povzročila take živčne napade«: da sem moral zapustiti zavod ter odi iti na dopust v Gorico (8. maja 1908).' Ondi je bivala moja družina ves čas, ko sem bil jaz v Kopru. Toda prisotnost ljubljene, a hirajoče hčerke ml je stanje Se poslabšala. In dne 8. av* gosta 1908 sem odšel v sanatorij v S,' Osvafdo pri Vidmu.«
Tako je Bežek zapisal sam $ omenjeni avtobiografijl. • —^         CKoBtac flrffeodaJaM! -              «
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD« dne 80. Januarja 1920.
Itev. Id.
jo vsaka druga rešitev vsebuje, ter apelira Že sedaj na svetovni proletarijat, da jej v tej njeni pravični borbi pomaga. — Načelstvo Jugostovenske socijalno - demokratske stranke.
Caveant consules!
Brezkončno zavlačevanje rešitve Jadranskega vprašanja le vspavalo velik del našega naroda In našega časopisja- Ohladilo Je njegovo zanimanje za usodo bratov, ki jih Italija hoče definitivno spraviti pod svoji gospodrstvo.
V zadnjem času se vedno boli širijo glasovi, da bode obveljala kot meja med Jugoslavijo in Italijo takozvana AVflsonova črta, da bodeta torej glavni 'mejni točki Nanos in Učkagora.
Naš narod, živeč onstran te Črte, ne bo nikoli pripoznal aneksije od strani Italije. Saj bi pomen:la njegovo na-'rodno in gospodarsko smrt.
Brezštevilni   primeri   nečloveškega
(postopanja    italijanskih    oblast?   s   tem
i ljudstvom pričajo o  usodi, ki  Čaka  to
prebivalstvo,   ako   bi    bilo  definitivno
priključeno Italiji.
Naši ljudje tam tam okoli prenašajo pa mirno vsa preganjanja ed^no ;!e zato, ker trdno upajo v boljšo bo-iiriočnost. ker verujejo v pomoč in zve-tstobo svojih bratov v svobodni Jugoslaviji
Gorje pa tudi, ako bi naš narod v svobodni Jugoslaviji molče prenesel ta -udarec!
Meja, ki |o nameravata potegniti ;v Parizu med Jugoslavijo in Italijo, ni .osodepolna samo za oni del našega naroda, ki živi onstran nje, temveč za* !ves narod Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ta meja !c zamišljena tako, da omogoča   ftalfruiskf   vojsk?   vsak   čas
vpad v Savsko dolino, tat da aostevfa v Italijansko odvisnost vse nala kretanje po Jadranskem morja.
Zato mora aneksija naših naJsad-nelših krajev po Italllf izzvati Jednodu-sen odpor vsega našega troimeaega naroda.
Dokler se Italija ni odrekla Londonski pogodbi, In dokler n| pristala brez pridržkov na princip samoodloče-vanja narodov, je ž njo vsnk sporazum nemogoč. Do tega treni'*'ca tudi direktna pogajanj ž nio. kavor se napovedujejo, ne moreio izpasti drugače, kakor v našo škodo.
Del našega naroda, ki bi prišel pod Italijansko gospodstvo, bo proklel kot i2dafco vsakogar, ki bi izrecno ali Pa tudi molče pristal na niegovo robsivo.
Poživljamo torej še v zadrtem tre-nofku našo v1ac*o, naše poslance, na^° delecracfjo na mirovni konferenci, vfo našo javnost in vse naše Časopis'e. da storijo svo;o dolžnost ter da z enoglasnim, energ'Čn'm nastopom proti vsaki krivični rešitvi italifansko - jugoslovanskega spora odvrnejo nesrečo, ki se pripravlja, da se odvrnejo eventualne poslcd»ce. k? b* mogle nastati iz obupa in  razočaranja.
Naš narod v naš'h zapadnm krai*h neče biti rob. Tesa na se zavedajo vsi oni, ki danes odlečnjejo o njegovi usodi.
Uub\ipna - Zagreb.
Odbor  narodnog   Večaft z%  okupirane krateve,  Zagreb.
Odbor za zmedeno ozp*n!je. LMVMa*
Udružen?© lagoslavenHrIN akademičara
bjegunaca, LJubljana*
Udruženje   jugoslavenski**   akademičara bjegunaca, Zagreb
Javen sfiol 5đražen!h slovenskih RorpornclI.
Javen shod, ki so ga priredile ilne 18. januarja ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« slo-ven gospodarske korporacije: Trgovska in obrtniška zbornica. Slov. kmet. družba. Zveza industrijalcev na slov. ozemlju. Pripravljalni odbor ■zveze trgovskih gremijev. Deželna zveza slov. obrtnih zadrug, Jugoslo-venske gospodarske korporacije:Trza v Ljubljani, Zadružna zveza v Ce-Jju, Zveza jugoslovenskih hranilnic. .Zveza slov. zadrug. Trgovsko društvo »Merkur« in Zveza hišnih posestnikov, je vspel nad vse sijaint». Shod je otvoril predsednik Trgovske Jn obrtne zbornice Ivan K n e z. ki ie po kratkem pozdravu izročil besedo prvemu origlašenemti govorniku, k. županu drju. Ivanu Tavčarju, če-gar govor priobčimo v celoti. Na to je govoril svetnik Trgovske in obrt-jie zbornice g. Josin Lenarčič, ki Je zahteval od naše države, da pri-!zna naši kroni polno vrednost In je p& podlagi številnih Dodatkov iz državnega proračuna dokazal, da krona ni mani vredna od dinarja. Kot tretji govornik je nastopil g. dr. Jakob M o h o r i č, ki je zahteval, da vpošteva država jugoslovensko krono tako. kakor je vpo^tevala Francija nemški denar v Alzaciii - Loreni ali Italija v zasedenem ozemlju. Pred vsem pa zahteva v vseh tozadevnih sklepih jasnosti, ki izključuje vsako nepravilno razlaganje in vsak dvom. |vprašanje naj se ne rešnie pri zelen? mizi. ampak v Narodni sktroščmi V Imenu zagrebških gospodarskih krogov je govoril dr. K r a j a Č, ki se je postavil na stališče svojih predgo-vomikov. Nato je bila soglasno sprejeta sledeča
resolucija:
Resolucije, sorejete na javnem Jsbodu gospodarskih kornnracU v Sloveniii dne 18. januarja 1920,
V polnem obsegu odobravamo znano in v časopisih nbiavlieno izjavo Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Glej »Slov. Narod« št 7.)
n.
Zborovalci vztrajamo v prepričanju, da je za gospodarske razmere v naši državi edino pravična in praktična rešitev valutnega vprašanja v tem, da se Čimprej markirana jugo-
slovanska krona izmenja al pari z novo novčanico pod katerimkoli imenom, medtem ko se stari bančni dinar izmema po ^osnodarsko utemeljenem ključu za te nove novčanice, katera s tem postane jedinica našega novčnega s^*ava.
III.
Z ozirom na to naše stališče smo mnenja, da ravnokar razglašeni začasni ukrepi ministrskega sveta glede valutne reforme sicer nomenilo na potu do definitivne valutne rešitve morda korak naorei, vendar na še nikakor ne prlnaŠaio teca. kar je z ozirom na enotnost gosnrdarske politike naše države neobhodno potrebno: en sam denar!
Zato Dczivlfamo vlado, naj nemudoma prične s pripravvam! za to, da se novčamca. ki jo gnsood finančni minister imenuje kronsko - dinarsko, izmenja za definitivno, na a! pari vrednosti krw* slonečo novo novčanico brez relaclte.
IV.
Pozdravljamo- razš;rjenle Narodne banke na celo ozemli^ kralj.. ker nase gospodarstvo ne more več brez težke škode pogrešati denarnega središča, ki skrbi z eskontom za kreditno potrebo In izravnava potrebo oo gotovini. Zahtevamo na. da so v upravi naše bodoče skupne emisijske banke enakomerno zastonane gospodarske sile vseh delov države in da banka s preudarno politiko dela smotreno za povzdteo nakupne moči našsga denaria v notranjosti tako. kakor v inozemstvu. Sedanja naša eksportna in devizna onl't'ka ie tako nesrečna, da treba hitro ubrati nove cmeri. a*'o nai "^a od narava gospodarsko tako obla^o^ar;*na domovina ne trpi nepopravljive škode. Narodna banka nai č*rnnrei otvori v Sloveniji svo'e ooHovalmpA ?n sicer razen v Mariboru in v TJ"hJ*anf. kjer prevzame obstoječi hlHalkl Avstro-ngrske banke, tudi sai še v Celin, vpoštevajoč trgovsko važnos. tega gospodarskega središča.
V.
Prepričani o veliki nujnosti teh gospodarskih vprašanj prvorodne važnosti jemljemo z zadovoljstvom na znanje, da bo o definitivni uredbi valute odloča! parlament, ter zahtevamo, da tudi o definitivni uredbi Narodne ba^e sH^na parlament.
Skrivna mirovna pogajanja 1.1911.
n.
Od avfnsta 1914 se svaki niso bili videli Takrat le odpotoval Kari na severno boliSče* potem ko je bfi tzposloval svojima svakoma prost odhod v Francijo. Po pozdravu s« podi cesar takoi hi medias res: »Odločil sem se skleniti mir 21 vsako ceno. Treba bo, da se slede mirovnih pofo-Jev zedinlmo s Francijo in t njeno pomočjo tudi s Anglijo in Rušilo. Ako potem Nenv čila ne pristane, sklenemo separaten mir.«
Kljub vsem težkočam, ki se bodo pojavile, želi cesar ostati napram Nemčiji korekten do konca, kakor obljubu Je- tudi bit! korekten napram AntantJ, kadar se bo zvezal ž njo. Glede Alzaclle In Lotartmtfje so mu znane želje m tndl čuvstvovanje tek dveh daid,  a* katere m posebno  tnalam
kot 5ef lotartnJke vladarske hfSe m potomec alsaSkih zrofov. — Vzpričo ruske rc-voluclle se mora za enkrat Izločiti ta diskusije carlgrajsko vpra*anje» glede katereaa Je bil cesar le pripravljen dovoliti razna koncesije Rusiji — Kar se Srbije tiče, M želel cesar samo, da ondotna talna društva prenehajo delati protiavstriisko propagando. Razmere s Srbijo so se zastrupile vsled raznih nesporazumijenj fn po krivdi nesposobnih diplomatov. Vse to se mora Izpremenitt SrbUa, ki Ima Izvrstno vojsko, sa bo zopet dvignila in Avstrija H bo pri tem rada pomagala.— Kar sa tiče Romunije* bi bil status quo najboljša rešitev. — dede BelfIJe Je cesar popolnoma iste*** mnenja kakor njegov svak. M as kot beJgfiskl otl-
■m ta tetaka* prtat Mat Se Itaksn, • kater! mislit da bo nafbri preprečHa vsak sporazum. Tu bodo amtrtvUe prHtfkov In občutljiva* politalHM strank delala vetlfca preglavioa. Nem** vadrenle v ItaJItf sovraštvo preal Avstrtal Cesar le pripruvijen. dovoliti baneesije Lakom, n I njind direktno pogajati te U at Inatio Mbenegn smisla.
Koncem pogovora omeni cesar, da priča V nje grofa Czerniua, fct le obveščen o vsem, ker le zanesljiv m ker deluje se mir. Par minut pozneje vstopi Czernta, dolg, suh trd. v salonski suknH. Dasi sa cesar trudi, da M spravil malo toplote v konverzacijo, ostane razgovor hladen Vse, kar izpregovorl grof. Je prav tako splošno In ne i a sna, kakor njegova nota, ki le bila naredila tako neugoden vtis na Poincarćja. »Cn bluffant,    II hiuffe mal« — piše    princ.
Dober mir bi spralel Ciamln takoj Glede Nemčije le mnenja, da se ne bo nikoli moda ločiti od Alzacije in Lotaringiie. Treba se bo torej prej ali slei ločiti od nje Ves pogovor z ministrom nI traja! nad dvajset minut Ko jca cesar spremlja do vrat. gredo cesarica in princi v sosedno sobe, kjer prosi princ SlVst svojo sestro, na) stori, kar more, da Nemci ne sestrele popolnoma katedrale v Reimsu. Cesarica pravi, da je *c storila korake v to svrho, da pa ni mogla nič doseči, da pa bo ponovila  >vojo prošnjo.
Ko se cesar povrne, pove svojemu svaku, da ga bo grof Czernin Se posetll pri grofu Prdodvju. Par minut pozneje zapustita oba princa Laksenburg.
Nasledni! dan. 24 marca dopoldne, pride Czernin v Erdodyievo stanavanle. Konverzacija nI nič živahnejša. NaredUi prvi korak, se zdi Czerninu težava vseh težav.
Zvečer se podasta oba princa znnet v LaVsenburtt, Vjer izroči cesar princu SiVMu lastnoročno pisan list, v katerem so pismeno obrazloženi gori omenjeni nazori cesarjevi crlede miru s Francijo. Belgijo itd fllede Srbije obliublia cesar, da se fl povrne nopolna suverenost, da dobi dohod k morju in obSIme gospodarske koncesije.
O Ttalill v Hstu ni govora. Ustno pa omeni cesar, da je seveda pripravljen po-tca'ati se pozneje tudi ž njo. »Ne pozabite oa. da ooložaj na fronti ni tak, da bf mo*el kdo Italijane občudovati. T! ljudje niso niti več zmožni zabosti človeka zahrbtno. Kakor mi svetuješ, jih bom pustil v miru. dokler se stvar ne reši. Seveda bodo eni ob ?oči neprenehoma napadali. Po dvajsetih zmagah pa bodo zopet tami kjer so bili
v začetku.«
Med tem j© padlu v Franciji Briando-vo ministrstvo in nastopil je Ribot, ki je bil skrajno previden in skeptičen mož. 31. marca, ob 10. orl dopoldne, je stal princ Slkst zopet p^ed predsednikom Polncare'Jem. Ker Je bi! Ribot zaposlen drugje, ga je nadomeščal pri sestanku Jules Cambott. Princ Slkst izroči Polncarćju cesarjevo pismo, katero oredsednik najprej tiho, lotem clnv-no prečita. Prvo vprašanje, ki Je stavita Polncare" m Cambon princu, se tiče Carigrada. Princ pripomni, da vzpričo položaja v Rusiji in vzpričo pogajanj, ki se baje vr§e med Turčijo In eno antantinlh vlasti, cesar nima povoda govoriti. Polncare* fn Cambon se pogledata in Cambon pravi: »Govoril sem včeraj z laškim poslanikom dede Turčije. Marquis Salvago Ras Ki mi ie rekel, da se bodo na vzhodu stvari najbrž zasukale drugače nego si mi vsi mislimo.« Cambon je mnenja, naj bi prepustila Avstrija Trentln Italiji in dobila v zameno zanj ^lesko. Predsednik Potočare" Izjavi, da smatra cesarjev list za ponudbo separatnega miru z Avstrijo, ki naj M oslabil centralni blok ter postavil Avstrijo na stran antantn'h vlasti. Slednjič se sklene noslatl princa SIksta s pismom v Anglijo, da obvesti o ponudbi kralja.
6. aprila obvesti Cambon princa Sik-sta. da misli Ribot obvestiti Llovd Oeorgea o cesarievl ponudbi. Ribot in Llovd George se snideta v Folkestonu 11. aprila. An^Pta odobri začete korake, misli pa, da bi se morala vendar obvestiti tudi Italija, Tega mnenja Je tudi Ribot
Da* 12. aprila Je sonet sestanek pri rancarejn; prisoten Je tudi Ribot Id oh-rtaloli Slkstu. on ne gre dalje skrivati stvnr Italiji. Muc nt Ml Indiskrecije e4 Italijanske strani. SMnJfcf sklenete n«m-bitt Sonnma v Sssnt-Jonn-de-Mnnrieaae, kamor bi prssnl na tssam snel LloH Oeor-ge. Cesarjeva oseba ti njegov list M ostala izven diskusije. Sonnlnu M rekli, da lavirn projekt separatnega miru o4 grofa Mena* dorffa, kt deluje v švfej sa mir. Ta sestanek se Je vtsH 19. aprila Dan poprej te le pripetlal Lioyd George v Pariz, kjer |e imel sestanek s princem Slkstom v hotelu Crillon. Lloyd George Je mnenja, da se Sonnfnu lahko vse stupa. Princ misli drugače In pripomni tudi, da so ambicije Italije velike In da nasprotujejo tudi narodnostnemu principu. Llovd Oeorj?e: »Abso-lutely«. Lloyd Georae vpraSa, aH Avstrija ne dela po naročilu Nemčije: v tem slučaja »bi ji zaloputnili vrata pred nosom.« Princ se sklicuje na cesarjev list, Id izključuje vsak dvom.
20. aprila se Lloyd George in Sikst Burbonskl zopet snideta v Parizu. Llovd George izjavi, da je »terra irredenta« za Sonnlna orlncip, hi ga nikakor noče zapustiti. Itafl'a zahteva: Trentin, Dalmacijo, vse otoke. Glede Trsta, ki na tudi želi. bi se dalo d!ckntfratt. Ti pogoji so condltio sine qua non. Llovd George izjavi, da je prforavljen delati za sporazum, da se pa Italija  na   vsak način  mora odSkodfti.
22 aprila izjavi Jules Cambon princu Sikstu, da sta Anglija in Francija vzeli na znanje mirovno ponudbo od strani Avstrije, da sta pa po vsestranskem premišljevanju pribil do zaključka, da je sklep separatnega miru nemogoč, dokler se Avstrija ne ozira na zahteve Italije, ki v cesarjevem listu nI z nobeno besedo omenjena, fratra ie dala vedeti, da nf pripravljena oopustftl v nobeni točki, za katero Je Sla v Hoj. Francija Je za dokaze simpatij cesarju hvaležna.
Sikst Burbonskl vzame rezultat svoje misije na znanje ter izjavi, da ga bo nemudoma sporočil svojemu svaku. Predno *e pa poslovi, vpraša še Gambona, kateri so skrajni pogoji Italije, na kar mu Cambon odgovori: »Trentln In Trst, radi Istre in rfalmatlnskni otokov bi se dalo govoriti.« Princ pripomni, da glede Trsta Lloyd George nI povsem Istega mnenja. Cambon se čudi, zatrjuje pa, da Je predsednik Polncare* na strani Avstrije, a da se boji tirati Italijo v naročje Nemčije. Slednjič pripomni Cambon: »Ni nam mogoče žrtvovati toliko ljudi samo za to, ker Italija ni v stanu izvojevati si to, kar hoče imeti.«
Se istega dne sestavi princ Sikst pismo, s katerim obvešča cesarja o odgovoru, H ga Je dobil po Cambonu. Zagotavlja ga, da se je napram Italiji varovala ab-solMtna tajnost. To pismo izroči dne 25. aorila grofu Erdodv'u. s katerim se snlde v Zusu v Švici. Erd5dy nese list nemudoma na Dunaj ter se 4. maia zopet povrne v Švico .kjer pripoveduje princu, da je pred tremi tedni odposlanik generala Cadorne ponujal Avstriji separatni mir, ako odstopi Trentin. Cesar da je odklonil direktna podajanja. Od leta 1915. sem je to že petič, da se ponuia Avstriji mir. osobito z ruske strani: Cesar si želi mira boli kot kedal in prosi princa, na! Pride Še enkrat na Dona}, za kar se ta slednjič odloči. 7. mala je zopet v Laksenburgu pri svojem svaku. Iz oogovora dobi cesar vtis, da se Llovd George bolj odkritosrčno zanima za stvar nego Ribot Glede Italije pripomni princ, da sa bo treba sprijazniti s koncesijami, da pz Wimnenzacrje niso Izključene; omenil fe i^.tTjanski koloniH rTrltreJo !n Somali, katerih eno bi morebitf Italija odstopila v zameno.
Vstopi grof Czernin, kateremu princ Slkst obrazloži položaj. Czerninu Je kompenzacija s strani Italije simpatičneJša nego s strani Nemčije aH kake druge države. Czernin se liuti osobito na Romune, ki bi jim najraje zasedel vso deželo. Nazadnje predlaga, naj se za končno rcSItev zadeve določita dva diplomata po poklicu. Odhajajoč reče princu Sikstu: »Upam, da se prihodnjič vidiva  že kot prijatelja,«
Politične vestf.
» Krajevna oolltfčna organizama JDS v Sd. SIS':! vabi somišljenike, da se udeleže sestanka, ki se vrši v torek, dne 20. t. m. zvečer ob pol 8. »iri v gostilniških nrostorih £. Seidla. ^er so v?i"p zadeve na razgovoru. nai se somišljeniki sestanka zanesljivo udeleže.
= Naš! soctHHi demofrrutfe in ^rlza v deželni vladi. ZasrebSki »Ju-'arrrii Hst« javita, da je poslala soci-:aInodemokratska stranka v Beograd posebno denutacljo v svrho. da posne?! reSrtev krize pri pokrajinski vladi za Slovenlio. Ust nanaša, da zahtevajo socijalni der"okratje slej-kot^rei, da se Hm izroči poverjeni-5tvo 7* notrania dela. V slučaju, da bi se jim ta resord ne poveril, zahtevajo, da se na to mesto imenuje Oseba, ki daje vsa jamstva, da bo oosto-»>ala v d'^ači rio!WW nepristransko in nevtralno. Socifalni demokratje «to*e baic na stališču, da ne sme dr. Žerjav ostati na svojem mestu. Zahtevajo tudi SDremsmbo občinskega vo'Pnepra reda v toliko, da se orlzna vo!nna nravl^a vsem onim, ki bivajo v občmi naiirpni no! l*ta, ne pa kakor določa sedanji načrt, dve leti Ako bi centralna vlada odklonila te soc?:ainnderrn>rMske zahteve. Je baje st^a^ka odloČila, dg oozove ministra Kristana, da noda svojo derrisiio In l35cfoo| iz D^v^dovlčcve^ kabineta. Te ve?ti »Jr^amieM lista« so v bistvu točne. Koncerti preteklejra tedna Je odpotovala * Btotrad da-
putacHa socijalno demokratske stranke, ki jo vodi odvetnik dr. Milan Komn.
= Kočevsko nemško učitelistvo izraža svoio udanost. Kočevsko nemško učitelisko drugIfO je poslalo deželni vladi za Slovenijo udanostno izjavo, ki slove tako-le: Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani. Nemško učiteljsko druStvo (Deutscher Lehrerverein) v Kočevju je sklenilo na svojem občnem zboru 3. januarja 1020 soglasno sledečo udanostno izjavo ter prosi deželno vlado za Slovenijo, da jo blagohotno sprejme. »Kočevsko nemško učitelisko društvo se izjavlja z vsemi simpatijami za državo Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki je postala njegova domovina. Celokupno nemško učitelistvo smatra za najolemenitejšo svojih dolžnosti ne samo to. da budi in goji v srcih šolske mladine ljubezen do domačije, domovine in prejasne dinastije, ampak tudi to, da povsod med ljudstvom vzbuja in poglablja čustva spoštovanja, zvestobe in udanost! do nove države.« Načelnik: M. P rim oseh L r. Tajnica: A. Oanslmaver 1. r. Kočevje, 10. ianuaria 19?0. — Na to udanostno izjavo je deželna vlada odgovorila: »Z zadovoljstvom je vzela deželna v'ada na z^a^je udanostno Izlavo občnega zbora VaSesra cenjenega društva z dne 3. Januarja 1920. Sporočite to učlteljstvu Vašeira cenjenega društva ter ca povabit* da dela
v Sol! med mladino hi povsod v javnem kot zasebnem življenju na to. da se vkorenini v srcih vseh močna državna Ideja in ljubezen do naše domovine« kateri se obeta vsled zdravega in podjetnega Hudstva ter bogate prirode najlepša bodočnost — Predsednik: Dr. Žerjavi, r.
«= Položaj t coni »A« In »Bc.Po-
ložaj v coni »A« je od dne do dne ugodnejši. Od početka so upali Nemci, da se bode prejšnji režim povrnil, a prišli so malo po malo do prepričanja, da je to upanje blaznost Udali so se v usodo in pričeli so se marljivo učiti slovenščine. Zgago delajo le sem in tja še nekateri rene-gatje, ki so zato po celovških kri-čačih mastno plačani. Ko pa ta plača odpade, smo prepričani, da bodo oni nrvi, ki bodo na ves glas kričali: »Živela Jugoslavija«. Največ takih kričačev je med borovcljskJm in bistriškim tovarniškim delavstvom. Da bode ta kraj še kedaj pripade! Nemški Avstriji, je le še pobožna In tiha želja kakega nemškega kričača, ki se mu na ne bode nikdar izpolnila. V splošnem se nemška javnost sed ii trese za cono »B«, ker tudi tam gre že vse iz lima. Trgovci, obrtniki, delavci a posebno pa še kmetje z.-^te-vajo že na jdas in precej odi<no. da se cona »B« prikljui^ k Jnsoslč«vi:u kateri način jim je edira sigurnost za njih obstoj in blagostanje, v nasprotnem slučaju pa vidijo oropast bedo in lakoto. 2e septembra meseca imeli so poskusno glasrvanje v coni sB< in že takrat Je bila večina za spoi z Jugoslavijo, a danes je pa ta večina še mnogo ve?ja. Tn<il med u radništvom in učitefjstvnm se najde velikansko šte\;!o taki'i, k! pravijo: Če bi mi bilo moie sedanje službovanje v »Jugoslaviji« zasigurano, glasoval brez pomisleka za »Jugoslavijo«.
= Demokratska zafedrlca. LDU Beograd. 18. januarja. Včeraj oo-poldne se je sestal glavni odsek Demokratske zajednice k seji. pri kateri se je pričela razprava o organizacij! edinstva demokratske stranke. Dne 20. t. m. se skliče plenarna seja kluba Demokratske zajednice, da se osnuje edinstvena in popolnoma kompaktna demokratska stranka.
= Dr. Benković v policijskem preiskovalnem zaporu. LDU. Zagreb, 17. januarja. (Službeno.) Mestni perovodja dr. Vinko Benković s šestorico javnih nameščencev se nahaja v policijskem preiskovalnem zaporu, ker so zakrivili težke kriminalne pregreške proti državni oblasti in so se trudili, tajno organizirati odpor proti državni oblasti po razpustu »Saveza javnih namještenika«. Ti pregreški in stremljenje, povzročiti nerede, so tem opasnejšt ker so bili izvršeni v dobi. ko se na svetovni mirovni konferenci končno-veljavno odločuje o naših najsvetejših pravicah, v dob i, ko neprijateljsko časopisje v sosednih državah deluje na trajno zasužnjenje naših ozemelj z očitkom, da ie Jugoslavija v razsu-Iu in da vladajo pri uas silni nemiri — dobi, ko D Annunzio pošilja skupno z našimi izdajicami na Reki čete konišdemov, da bi izzvali pri nas nerede in stoji v zvezi s posameznimi separatističnim' individuji v naši državi. Ta pol; ijski preiskovalni zapor se ne more brzo končali, ker je to trajno pripne ?janje odpora proti državni oblasti bilo precej razširjeno in so bili zj-occetki organizacije na raznih krajih naše države v zvezi z velikim številom oseb. Po obstoječih predpisih so policijske preiskave in-kvizitorne narave in ne dopuščajo občevanja zagovornikov z osumljenci. Državna oblast v imenu tehtnih interesov našega kraljestva ne more in noče dopuščati nikakega vplivanja na to postopanje, a ko konča potrebne in zelo komplicirano policijsko preiskavo, bo izročila krivce pristojnemu sodišču z vsemi preiskovalnimi spisi vred, da nadaljuje zakonito postopanje.
= Se v obupa so nesramni Dunajski »Der Morgen« piše v članka »Zaključna beseda o dr. Rennerjer vem praškem potovanju«: >Kakor se zdi. si ne morejo niti v Parizu nit! v Pragi Jasno predstavljati, s kako elementarno silo mi drvimo proti katastrofi, in kaj pomenja ta katastrofa ne samo za nas. marveč tudi za vse naše sosede in sploh za mirovne določbe, ki so plod skoraj devetmesečnega dela v Versaillesu in Saint Germatnu. Zadnjikrat v najzadnjejši uri pošiljamo svo obupni klic v v svet: »Rešite nas in delo, ki ste je ustvarili, sicer bo vaše delo pokopano pod našimi razvalinami . . • Vedno, jasneje se kaže slavjansko fantastično nvšljenje in Čustvovanje v češki politiki, ki se da voditi bolj od zastarelih afektov, kakor od Jasnega spoznanja dejanskih razmer, drugače s* n* da razumeti češka odpornost« Češka odpornost in slavjansko fantastično mišljenje In čustvovanje je torej* ako se Cehi po-niiUaJo rešiti pogina tisti:Ua£ kt
štev.
.SLOVENSKI NAROD* dne 20. jannerja 1920,
Stran 3.
jih Je stoletja in stoletja pritiskal ob tla in jim ni dal niti dihati. DunajČa-ni se še vedno niso odvadili nemške nesramnosti!
13 naie kraljevine.
—  Izbruh tipografske stavke v Zagreba. Zagreb, 18. januarja. Ker se med lastniki tiskarn in t-pografska organizacijo ni doseee! noben sporazum Slede nove kolektivne pogodbe, je izbruhnila tu stavka. V ponedeljek 19. t m. ne izide tu noben Časopis več. »RJeč SF1S.« že danes ni izšla.
—   Zagrebška univerza in WiIson. Zagreb, 18. januarja. Proiesorski zbor zagrebške univerze je predlagal odboru norveškega parlamenta kot kandidata za Noblovo nagrado predsednika Združenih rjrfav    VW. W|Iso-
|    na z dodatkom, da je im   Wi!s^n     a I    motivaciia za ta predlo/.
—  Ameriški darovf             (Tg r !, 18 januarja. >Ju?oc?oy. [ruženle« v Z jedini enih državah : (poslalo za 60.000 dolarjev raznega "■-:ca kot dar v Jugoslavijo. Zaprosilo se je na mero-dajnih mestih, da bodi to b'ago oproščeno carine. Blago se bo izkrcalo v Trstu in bo preko LjnbUarie odposlano na svoja mesta. To blagi namenjeno v prvi vrsti najrevnejši cm in naj se razdeli brezplačno.
Pavel MM} Ww n i^mea prell-sednika francosnp mš\M.
LDU. Pariz, 17. januarja. (DKU. — Brezžično.) Ob šestnajstih je Pavel Deschane! izvoljen za predsednika francoske republike. Novi predsednik francoske republike Deschane! je dobil pri volitvi od SS9 ilasov 737 glasov.
LDU. Pariz, 17. januarja. (DKU.) Agence Hav\*s poroča: Ker pri včerajšnjem poizkusnem crlasovanju za volitev predsednika neben kandidat ni dobil absolutne večine glasov, bodo za prvo volitev postavili več kandidatur. Poizkus, s katerim so hoteli pregovoriti Poincareja, da bi sprejel zopet kandidaturo, je ostal brezuspešen. Deschanel je dobil 408 glasov, Clemenceau 389, Poincare 16, Jonnart 6, Bourgeols 5, Foch 1. Clemenceau je umaknil svojo kandidaturo za predsedmštvo republike.
Agence Havas javlja: Glasom vesti, ki jih priobčtne časopisje, se bo Clemenceau ločil od političnega Življenja in se t^di ne bo posluževal svojega polemičnega peresa. Prihodnji teden odpotuje v La Tranche, kjer bo začel pisati svoje spomine o vojni,
I? ujetništvo v Italiji.
(Piše Iv. —ja.) Na itaHianskem vojnem ozemlja.
Po prilično dve uri trajajoči vožnji dospemo v kraj Picanti, kjer neki italijanski stotnik ukaže avtomobilski koloni, da se ustavi in odloži nas ter pelje njega in njegove vojake v Trident. Nas so peljali v neko z žico obdano cgrado, kjer je pred nami morala biti živina Na večer so nas iz tiste ograde odvedli v Šmarjeto, na prostor ob cerkvi, ki je bil obdan z zidom. Pred vstopom nas je pozval laški častnik, da oddamo orožje, če ga še ima kdc, nože, binokiie, fotografske aparate, geografske karte in vse spise ali zapiske vojaške vsebino. Obžaloval je, da nam nima dati kaj jesti, pač pa da dobimo za večerjo vode. Cerkev ie bila že polna vjetih častnikov, dospelih tja tekom zadnjih dveh dni, nekateri pa so pohaiali okrog cerkve, ker je bilo v cerkvi preveč uši. V notranjosti je bila namreč razstlana slama, v kateri so tisti, ki so pred vjetimi častniki ložirali tam.  pozabili  mnogo  golazni.
Ker je bil svet okoli cerkve moker, sem si po vzgledu drugih tudi jaz poiskal kamen, ga prislonil k zunanjemu cerkvenemu zidu In na njem presedel mrzlo noč; od časa do časa sem vstal in hodil, da se ogreiem. Drugi dan so poizbrali jugoslovanske častnike in so nas odpeljali v tabor Vq. Bilo je tam nekaj lesenih barak z lesenimi ležišči, kjer smo se nabrali uSi še tisti, ki jih dotlej nismo imeli Ostali smo tam tri dni, potem smo odkorakali v Avio. k]er so naložili na tovorni vlak okoli 800 častnikov. Pred odhodom so nam pobrali še zadnje orožje — potne palice. Da smo prišli končno na vlak, smo bili zelo veseli, če tudi ni bil osebni. Bilo je med nami že mnogo bolnih m takih, ki so telesno zelo opešali zaradi pomanjkanja hrane, nekateri pa so bili rešili več prtiiage, kakor so ie mogli nositi. Zato je bil nas" marš zelo počasen; prve ure je še nekako Slo, potem smo morali pa za vsake pol ure hoje rav-notako  dolgo počivati.
fz Avla ie vozil vlak do postaje Dosso Buono pred Verono. Tam smo izstopili 2večer in marširali v neki tabor. Čez kako poldrugo uro nas dohiti vojak na kolesu, ki javi vodji naše kolone, da v taboru, kamor smo namenjeni, ni nobenega prostora ve£, da je v njem že 40 000 ujetnikov, in da Je sploh samo za moštvo. Trajalo Je par urf predno ie vodja transporta dognal, kam i nami; med tem smo bili na cesti večinoma vsi zaspali MarSirali smo zopet nazal ▼ Do*so Buono, odkoder nas Je tovorni vlak potegnil do vasi Mozzecane, okoli 20 km iu^ozaoadno Verone. kamor smo dospeli ob treh zjutraj. Tam seveda tudi nI bilo niC pripravljeno za nas Ležali smo na vaškem trga do sedrrrth zjutraj-,ko so našli prazen-kino aa nekam dvortfCai i* It WI nai 0*»'
od 13. novembra do 10. decembra 191A V njem je bilo nastanjenih nekaj nad 60 častnikov, med njimi 15 Italijanov, drugi Jugoslovani. Častnike poljske narodnosti so spravili v podstrešje neke privatne hiše, častnike drugih narodnosti pa v neko poslopje, ki je služilo prej za bolnico. Za ujete častnike italijanske narodnosti so par dni pozneje dobili sobo v zasebni hiši, nas so pustili v poletni, lahki zgradbi, katere tla so bila iz opeke in z ozirom na okoliški teren prenizko ležeča, okna brez šip, vrata se niso dala zapirati. Spali smo spočetka na golih tleh, pozneje smo dobili slamo In še kasneje »brande« z razpetim platnom; peči ni bilo mogoče dobaviti. Vlaga in mraz sta spravila enega za drugim v bolnico z mrzlico.
Dne 12. decembra se ie začela druga doba premikanj vojnih ujetnikov v področju 1. italijanske armade. Tabor v Moz-zecanah so popolnoma opustili In nas poslali vse v trdniavo in na strelišče v Pro-colo tik Verone, drugi dan pa Jugoslovane v trdnjavo San Felice, severno »d Verone. Našli smo tam poleg Jugoslovanov tudi Poljake, Ukrajince in Romune, štabni častniki so bili nastanieni v sobi, vsi drugi pa v nekem skladišču, in sicer v pritličju samo Poljaki, v podstrešju (na svislih) pa del Poljakov, Jugoslovani, Ukrajinci in Romuni. Tu Je vladala večna tema, videl si samo par naibližiih sosedov. Fdini inventar so bile deske (prične) in odeje, polne uši. Vodo so dovažali v sodu, pol litra na dan za vsakega častnika, za pitje, umivanje, pranje in pomivanje jedilne skodelice iz Iz pločevine. Postavljali smo stražo, da avizira prihod vodnega soda; ti«ti. ki so pritekli zadnji na dvorišče, k sodi, so ostali tisti dan brez vode, ako se rrlso hoteli | posluriti smrdliive in umazane vode z drugega dvorišča, v kateri so vojaki prali perilo In drugo. Za telesno potrebo so bili izkopani Jarki na najvištem gričku trdniave, kjer jej takrat ra*lo zelje. V isti trdnjavi le bilo pod velikimi šotori tudi nekaj stotin ujetega moštva, ki je tožilo, da hudo strada in se ne more ubraniti uši. Sredstva zoper mrč<?* nt bilo mogoče dobiti. Pripetilo se je, da so bili Hudje od uši tako razjedeni, da so Jih morali poslati v bolnico.
Menaža se le delila na dvorišču iz kotla, h kateremu smo pristopali po dva In dva s pločevinasto skodelico v roki. Jedli smo stoje na dvorišču, ker v podstrešju nI bilo mogoče razločevati riža od črvov. Pritožbe pri poveljniku radi nedostatkov v hrani in stanu niso pomagale, ta je le grozi! z arestom najstarejšemu, ki se ie hodM pritoževat v na^m Imenu. Da ie bilo bivanje v tisti trdnjavi Še neugodnejše, rudi solnce ni nikdar tie posijalo, bilo je vedno deževno ali  megleno.
Bilo je res iskreno veselje, ko smo 19. decembra nastonili v vrste, da se preselimo drugam. Vendar smo doživeli popre! še zadnje presenečenje. Ko smo stali na dvorišču v vrstah, je pristopila straža in vizi-ti>ala našo prtljago na ramah. Pobrali so nam vse lastne
Vesti iz Koroške.
Shod v Zrelcu. V nedeljo 11. januarja vršil se je v Zrelcu javen ljudski shod z dorračo zabavo, katero so priredili naši kraški »Sokoli«, fantje pešpolka »Nanos«. Na shodu govori] je obširno o splošnem gospodarskem pplo^ajn y. ot. Čemer, a o političnem g. Tone Vahtar. V svojem govoru doteknil se je naših renega-tov, ki da so pravzaprav žrtev nemškega nasilja, s katerim je hotel prejšnji režim s silo in zvijačo popolnoma ponemČiti čisto slovenski del Koroške dežele, kar se mu pa. hvala zavednosti Koroškega naroda ni popolnoma posrečilo. Upamo, da se bodo tudi odpanikom odprle oči in da bodo prihiteli skesani nazaj v naročje majke Slave, ki jih je rodila in jim je darovala živlenje.
Božićnica v Vetrinhi. V nedeljo 11. jan. vrSlfi se ie božflSnica šolskili otrok v Vetrinjski ljudski šoli. Navzoči so bili vsi otroci, izmed katerih je bilo čez 70 obdarovanih z gor-kimi oblekami in čevlji. Pozdravni crovor je tm^1 tamkafSnJ šolski vodja g. naduč. Seme, ki se je med drugim v prisrčen besedah zahvaHI vsem dobrotnikom za obilne darove. Vsi otroci so bili obdarjeni tudi s sladkarijami in šohlskirni potrebščinami.
—  Sv. .|pff°^ v Rožu. Nase vrlo gledališko društvo nas je v ponedeljek in torek t. j. 5. in 6. t. m. zopet razveselilo s nredstavo in to pot s trodejanko »Špansko muho«. Za naše razmere je igra sijajno uspela. Vidi se, da se ieralci nesebično žrtvujejo za narodno sfvnr in da jim ^e rrrsnffra snret^^sti. ftcrH te Že od-mov po Rožu, v tem, da se tudi drugod prirejajo igre. Nas samo veseli, ko vidimo, da se zbuja naše ljudstvo iz težkm <;Mr*TT!in s^ni in so zaveda.
—   Zahvala želesnlšVtti beguncev. Vsi železniški begunci v Po-drožčici na Koroškem se tem potom nrav srčno zahvaljujemo g. Stok Franju za njegovo požrtvovalnost in trud, ki ga Se imel za dosego eno-razredne šole za naše žel. begunske otroke. V šoli se je začelo poučevat! 14. t. m. Poučuje g. učitelj Be-!in s Tolminskega. Uverjeni smo, da bo g. učitelj naSim malim becnmcem kmalu nadomestil kolikor so Ml do-sedaj zaostali_________   __1
'PndtftTl Jmffi W.
Clmrttt t K, MtaMNlM 2MI
Sokolstvo.
— Ofcčal star lfc*l|«rt m Sefcole, V
nedeljo, 18. t m. se ie vršil ob 9. uri dopoldne v telovadnici Narodnega doma občni zbor ljubljanskega Sokola ob obilni udeležbi. Podstarosta br. Drenilc je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče in prdal kratko sliko društvenega delovanja v minulem letu. PodrobnejSe poročilo o društvenem delovanju je podal tajnik br dr. Berce. Blagajniško poročilo, kakor tudi poročilo o stavbnem skladu izkazuje še dokaj ugodne rezultate. Na podlagi teh poročil se je na predlog pregledovalrev računov pori. lil odboru absolutorij. Proračun za leto 1920 izkazuje 20.000 K dohodkov in 20.UO0 kron izdulk'V.lz poročil Ženskega, jezdnega in agttacijskega odseka je razvidno, da so ti odseki z vso vestnostjo vršili svojo dolžnost, za kar ji»- e vsa pohvala V smislu sklepov šoki         i sabora v Novem
5adu se spremene            re točke pravil in
sicer se imenuje   d         > sedaj;   Sokolsko
društvo v  Ljubljar.          -novnina  zna^a  se-
daj   1000 K. Nato s<         •  vršile volitve   Ker
se  je volilo po  li^          n  so bile ra2deljene
raz;          ndidatne   i          se  je  izid   zavlekel
do -' poldne. Oddanih ie bilo 192 glasov od tej 185 veljavnih Izvoljeni so bili: za stan ro br. Bojan Dmiik (95); za podsta-rosm hr. dr. Fux (100), za načelnika br. Gostič (109), sestra A. Preskerjeva (137), odbor br.: J Deu (18»), Skale (183), Kra-mer (183), *Mulaček (183), Franke (K*l), dr. Kambič (180), dr Berce (178), Cescutti (175). N. Simončič (176), Gnidovec (118), Biber (110). Trtnik (103), PoSenel (103) in štiukelj (102). Med br. Strukeljem (91) in Kajzelom (84) se ima vršiti ožja volitev. Kot namestniki so bili izboljeni br.: Deu Št (102), Rebek ml. (100), L. Fux (99), Jenko (^7) in Sila (95). — V razsodišče so bili izvoljeni: br. Malnar, sestra Preskerjeva. dr. Rupnlk, Franchetti in Jakše, kot pregledovala računov pa br. Barle in Fink. — Nadalje se je sklenilo, da mora ostati stavbni sklad nedotakljiv in da se priporoča združitev žup Ljubljana in LJuNijiiia I. — Sklepalo se je tudi o zletnem skladu in v la namen nabralo precejšen znesek — Po kon- < čanem dnevnem rtdu je zaključil podstaro-sta br. Drenik zborovanje. — Kar sž tiče delovanja društva na društvenem polju, mu je le čestitati k uspehom, želeti pa bi bilo, da se končna kon^olidivija društva izvrši tudi na znoTaj in da se res uveljavi ie Tvrševo načelo, ki se je ponovno ragla-šalo na občnem zboru. To bi bilo le v korist društva in SokoKtva sploh. Upati Je, da ie prvi korak Že storjen
—   Oh:n; zbor Sokola II. V b-Jdrife 18.1 m se je vršil v telovadni:* na Prulah obči! zbor Sokola II, Starosta br. dr Pettich je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče, zlasti pa zastopnike odseka na Škofljici, nakar je podal podrobno poročil} o delovanju društva v minulimi letu tajnik br. dr. Borštnik, spomlnjajoč s? ob tej priliki zlasti umrlih bratov in stster Članov je imelo društvo v preteklem letu 360 in sicer 242 članov in 130 članu poleg tega 21 i ustanovnih članov. Iz poročila blagainlka br. Valjavca posnemamo, d^ Je imelo dru-litvo 45.722 K 78 v dohodkov In 15 347 K 20 v izdatkov, prebitka torej JO 375 K 58 v proti 4494 K iz lanskega leta, torej vseka- j kor lep napredek. — Načelniško poročilo br. Paulina izkazuje zanimu*o sekt Iskc Statistiko: v 106 urah je telovadilo 3111 te-krvadjCTi v 109 urar« ^ir mo-kci.a nara-sCaia, v 9'- ur? h 5399 šolskega narasla ta. v '4 urah 2320 članic in v 65 urah 2')72 go-jetik Nato 'e podal br nače.nik zanimivo podrobno sliko o delovanju društva na teli vudnem  poiju   —  Glasom sk epov  sokel
kega ^abora v Novem i^adu se spremene nekatere t« čut pr. • i: i.i «* deleči vpisnina z i0 K, ustanov"iiiua ? KWi K in članarini na 2 K mesečno. — Po poročilu br. n.sčel-rika odseka na Škofljici so se izvršile volitve in so bili izvoljeni bratje: za starosto dr. Fettlch, za podstarosto Smole, za načelnika Paulln, v odbor pa br.: dr. BorJt-nik, Flori ančlč, Gabršček, Košak, Pogačnik, Vahtar, Valjavec in T. Vidmar; za namestnike br.: Govekar, Hrovatin, Jeršek In Kržan; z preglednike računov br.: Kocjan in Bergant. Izvolili so se nato še delegati na žunni občni zbor in na zbor saveza ter izbrali člani razsodišča, nakar je starosta po rešitvi nekaterih internih društvenih zadev za'iiučil zborovanje
Društvo za zgradbo Sokolskega doma na Viču priredi v nedelio, dne 25 januarja ob 8. zvečer v zgornjih prostorih Narodnega doma zabavni večer s plesom. Sodelujejo člani kralj, opernega gle-dnlKča gg.: Povhe, Peček in baletni mojster Pohan, gdč. Svobodova. Bežekova, Franketova, Mullerieva in Vavpotičeva. — Koncertne in plesne točke izvaja godba dravske divizije pod vodstvom gosp. ka-pelinika  dr   Cerlna.
—   Sokol v Črnomlja vabi vse Izvršujoče člane, kakor tudi podporne člane In članice na svoj redni občni zbor, ki se vrSl dne 22. t m. ob pol 8. zvečer v prostorih Narodne čitalnice z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
—  Telovadilo društvo Sokol v Krivem naznanja vsem bratom in sestram, da se vrši redni društveni občni zbor ▼ petek 23. prosinca 1920. v SokolarnL Dnevni red: 1 Poročila funkcionar! e v. 2. Volitev odbora. 3. Sl-ajnostt. Začetek točno ob pol a tiri zvečer.
—  Telovadno dnrittvo Sokol ▼ Oe&ta-nfa ima svoj prvi redni občni zbor v nedeljo, dne 29. januarja 1920 v gostilni Ivan Milovnig. Sestre in bratje, poživlja se vas, da se poInoStevUno udeležite.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19. januarja 1920.
— Fomrtek reeenta AMuandra
t domovina N]. Visočanstvo prestu-
lonasledtrtk AIHcsanfler   ie, v petek.
vračajoč se is Ptrtea, v UuMJul po-
> »val c mcidurlnllri dr. Zadav*  4a
ga spremlja, da ae more informirati o položaju v domovini. Zanimal se je predvsem za to, kako se godi širokim ljudskim slojem v Sloveniji, kako je z draginjo, zlasti' glede prehrane in kakšno je mnenje naroda glede gra-nic, posebno glede Reke. Izrazil je nado. da mu bodo državni posli dopustili, priti spomladi za daljšo dobo v Slovenijo, da stopi v neposreden stik z narodom. Dne 17. t. m. zjutraj ob 8. je dosoel v Beograd. Njegovo bivanje v Franciji je trajalo poldrag mesec. Obenem z njim ie prišel tudi francoski noslanik v Beogradu vi-comte de Fontenay, dalje ministra Draškovlč in Stojanovič ter dvorni maršal polkovnik Damjanovič. Regenta so ob prihodu pozdravili na beograjskem kolodvoru predsedniK vlade I Jrba Pavidovič s člani vlade in naš poslanik v Atenah Balugdžič,
—  Na včeraK^iem imnozantnem shodu gospodarskih organizacij v Ljubljani smo imeli priletno priliko videti t"di odposlanca Saveza novčanih zavodov v Zagrebu v osebi gospoda dr. Ivana K r a i a č a, javnega bilježnica in odvjetnika v Jastrebar-skem. On^nofj dr. Ivan Kraiač je priznat strokovnjak v valutnem vpra-šamu. Poklican je bil ^redi decembra v Beo^r- d na an!^" sklicano od valutn^          '*s\iv r ~-*al tam svoje res »vnjaško :,rljenje. V nedelio 11. januaria je imel velik referat na shodu orivrodnih organizacij v Zagrebu. Po noklicu odvetnik v Jastrebarskem ie bil sedaj za 6 mesecev na poziv Saveza v Zaorrebu, da je uredil ustroj te organizacije. Na vč~raišnjem shodu se je ocrlasi! k besedi ter v vsakem oziru kot eovor-nik in kot strokovnjak opravičil na§a pričakovanja. Padostni smo. da postajajo v eosoodarskih vnrašaniih stiki med Hrvatsko in nami vedno tesnejši.
—  Poverjenik dr. Ravnihar je odpotoval cJ"2beno v Beosrrad.
—  Kako živi pesnik .Tos. Stritar? Naš 83!etni pesnik in oisatelj Josip Stritar živi s svojo zvesto družico v Aspangu pri Dunaju. Godi se mu, kakor vsem drugim Avstrijcem, zelo slabo in trpi pomanjkanje. Tukajšnji odsek za prehrano si je nadel naloeo. da pesniku kolikor mogoče pomaera in^rnu olajša težke dneve starosti. Poslal mu je že večkrat razna živila. Na zadnjo oošiljatev živil, je prejel direktor odseka za prehrano od pesnika naslednje pismo: V Aspansu, dne 9. januarja 1920. Blagi gospod ravnatelj! Toliko pisem sem že pisal v svojem dolsem življenju; pri nobenem mi ni bilo treba premišljati in ugibati, kako naj primerno izrazim, kaj mislim in čutim. Tu pa res ne vem, kako naj se spodobno in dostojno zahvalim Vam in svoji ljubi domovini za blage in tako obile darove, s katerimi me podpirate v moji skrajni sili. Naj torej zadošča ena sama preprosta, pa iz globočine srca izvirajoča beseda »Hvala«. Lahko ie umeti. da je človeku težavno stradati v svojem 83. letu (6. marca jih bo že 84.) Kaj bi Vam obširno popisoval, kako težko ali celo nemogoče ie zdaj tu kaj dobiti živeža, tudi po najvišji ceni. Od občine že dolgo časa ne dobimo ničesar. Od kmetov so že vse pobrali dunajski »hrčkarji« in tihotapci. Toda do-
i volj lamentacije. Verjemite mi. blagi I gospod, da se nam zares hudo godi, ; pra vhudo. Jaz sem Že zelo oslabel !Va-5e poslatve so pravo rešen je in meni in moii ubogi družici, ki kakor prava mati skrbi zame. Ostanek druge poslatve smo čez dolgo časa in z mnogimi težavami prejeli. Pravo veselje! Samo na pograblieno človek ne sme misliti ori tem. Lahko si mislite, kako željno pričakujemo naznanjene tretje poslatve, ko bi nam le došla neoplenjena! Pa težko bo tudi z Dunaja spraviti jo v Aspang. Toda upajmo! Imejte blago potrpljenje z moio slabo pisavo: oči so mi oslabele v tej stiski. Se eno prošnjo: Rad bi se tudi Narodni vladi ljubljanski zahvalil za njeno blagovoljnost in ljudomilost, za njeno blago pomoč v moji sili. Ker pa ne vem prav do katerem potu, prosim vas, oddajte priloženi list na pripravnem mestu. Blagor Vam in vsem dobrim ljudem na tem svetu. Hvala! Jos. Stritar. 10. januarja. Do-zdaj mi prihod poslatve ni Se naznanjen. Pismo naslovljeno na Narodno vlado se glasi: V Aspangu, dne 10. januarja 19^0. Slavna narodna vlada! S/ preprosto, pa pristno in srčno besedo se dragi svoi domovin zahvaljujem, da z blagimi in tako obilimi darovi podpira svojega zvestega sina v daljni tuji deželi, oslabelega v silnih težavah.Sre-č*e solnce naj ji po slavnem preporodu sije vse prihodnje dni. To ji iz srca želi in vošči hvaležni sin Josip Stritar.
— Amerška darila za domovino. V soboto so prispeli v Ljubljano James Debevc urednik »Ameriške Domovine« v Clevelandu, Francis Jakšič in Rudolf Perdan, oba trgovca v Clevelandu. Imenovani gospodje so odposlanci »U. S. Relief Shipment«. In so prevzeli nalogo, da spravijo v domovino darove, ki so Jih nabrati ameriški Jugosteveni za svojce v domovini, ter poskrbe, da pridejo ta darila v prave roke. Darila so spravljena v 3422 žabo- j jih in imajo vrednost okrog enega milijona dolarjev, to Je po naši valuti okrog 50—60 milijonov kron. Darila so bila nabrana po vsej Severni.Ameriki. Zastopane so vse države, tudi daljna Kalifornija, razmeroma največ daril pa ie is Cfevelanda, namreč 1213 zabojev. Val aaboJT afeapal •*«* 100 tak Zm> 4
' raj omenjeni odposlanci so darila prepeljali v New York ter jih tamkaj shranili v skladišču, ker ni bilo mogoče ta« koj dobiti transportne ladje za prevoz« Ko so rešili vprašanje glede prevoza, so odpotovali naprej v domovino. Poši-Ijatev prispe^najbrže koncem februarja v Trst, odkoder se prepelje v Ljubljano, kjer jo prevzamejo odposlanci Relief Shimpment ter poskrbe za pravočasno in pravilno razdelitev. Odposlance požrtvovalnih naših rojakov v Ame-
j riki iskreno pozdravljamo ob povratku
i v domovino.
1         —    Žito za Ljubljano.    V Subotid
čaka po poročilu »Jugoslavenskega Llovda« 37 vagonov žita, da se odpravi v Ljubljano. Pri tem vlaku je 37 slovenskih železničarjev, ki so v Subotici že od 31. decembra.   Vsak   železničar
i dobiva dnevno 60 K, a za vožnjo 578 kilometrine. To so nesrečne posledice neurejenih prometnih razmer na železnici.
—  Pisarna za mirovno konferenco se imenuje poseben urad deželne vlade, ki pod veščim vodstvom gospoda glavarja dr. Vodopivca opravlja že mnogo mesecev posle, ki so v zvezi z mirovno konferenco. Sedaj, ko bo treba prestopiti na izvršitev sklepov in pogodb mirovne konference, bo ta pisarna po razmeram potrebni preureditvi najprinravnejŠe središče za mnogovrstna in važna dela, potrebna spričo določb mirovnih porodb tudi v Sloveniji.
—  Na naslov škofijskega ordinarijata in državnega pnvdnlštva v Ljubljani — ali kako borovniški župnik Štrajhar nastavlja župnike. — Za Župnijo Preserje je vložilo prošnjo 15 prosilcev in te dni je prišel novoimenova*-ni župnik. 2npn|Jo Preserje oddaja patron g. Gal le iz Bistre. V času razpisa Je prišel k tukajšnjemu županstvu župnik štrajhar iz Borovnice ter mu predložil neko polo, v kateri je rekel, da je prošnja na škofijstvo, naj isto preskrbi za Preserje kakega dobrega župnika. Županstvo je v dobri veri pritisnilo pod p*ošnjo občinsko štampiljjo, ker ni ve-
I delo za ime nobenega prosilca in tudi samo ni nobenega uradno priporočilo g Galletu. Gospod graščak pa se je izrazil napram nekemu tukajšnjemu posestniku, da je dobil od županstva prošnjo, da imenuje sedanjega župnika, Očividno je torej, da je župnik StraJ-i'ar samovoljno v prošnji na g. Galletai vrinil ime sedaj imenovanega župnika. Županstvo se ie pred pričami izjavilo, da res ni vedelo, da misli Štrajhar na se^ai imenovanega župnika. Nimamo ničesar proti novojmenovanemu župniku, ali da bi imel štrajhar pravico nastavljati župnike v Preserju — sedanjega je tudi sam osebno priporočil so* spodu Galletu kar vedo Borovničanf — to je vsekakor nedopustno, ker je to napravil v imenu tukajšnjega županstva in občanov. Ali more tako postopanje ostati nekaznjivo?! Gotovo bi Župnijo Preserje dobil kak starejši gospod, če bi se postopalo pravilno.. Al! misli dobro znani župnik Štrajhar, da bo komandiral tudi presersko faro in občino — kakor hoče to delati v Borovnici?! Tam mu je že zelo predlo in rešili so ga oni. proti katerim sedaj ruie. da ni odletel. Prosimo, da se Ško-
' fijstvo in državno pravdniŠtvo pobrigata za zgoraj imenovano nepostavno postopanje in preiščeta Štrajharjevo delovanje. Nepostavnosti in zahrbtnostl ne bomo trpeli, najmanj pa od kakega Šusteršicijanca Štrajharja. — Občanf župnije Preserje.
—   Naredbo o prostovoHcIh priob-frije »Uradni list« št. 7 z dne 16. Januarja.
—   Delegat hn*nrnega ministrstva v Ljubljani dr. Karel Šavnik se Je dne 18. januarja odpeljal službeno v Beograd, odkoder se predvidoma povrne v osmih dneh.
—  Uradnik, ki ne zna službenega jezika. Iz krogov poštnih uradnikov nam pišejo: V Ljubljano so poslali na revizijo Čekovnega urada dr. Mon-scheina iz Sarajeva, ki ni vešč niti srbohrvaščine, kamo - li še slovenščine, dasi službuje že 10 let v Bosni. Čast dr. Monscheinu kot strokovnjaku, ki je uredil bosansko poštno hranilnico, nikakor pa ne gre, da se pošilja na revizijo urada, čegar službeni jezik Je slovenski, mož, ki ne razume niti besedice slovenščine. Nadejamo se, da bo ta revizija kmalu končana in da se bodo v bodoče na takšno revizijo pošiljali uradniki, ki bodo imeli ne samo potrebno strokovno, marveč tudi jezikovno kvalifikacijo.
—  Drobiž (papirnati) mestne občine mariborske. Ker je mestna občina mariborska, naknadno položila zadostno kritje za paoTrni drobiž, k\ ga je izdala, se ta drobiž prizna kot veljavno plačilno sredstvo, ki je smejo sprejemati zlasti tudi državne in druge javne blagajne. Občinstvo se pa opozarja, da je, veljavnost drobiža omejena na okoliš mestne občine mariborske m da se mora drobiž potegniti iz prometa najkasneie 30. junija 1°20.
—  Us avUen promet na Južni že-leznfet v Avstriji. Obratno ravnateljstvo JuZne železnice objavlja: Pocenil od ponedeljeka, dne 19. t m«, se na vseh progah južne železnice v območja obratnega ravnateljstva Dunaj, torej * Nemški Avstrffi, ukine vea osebni pceh Mt do daUnJe naredb*
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD- dne 20. januarja 1920.
itev. 15.
—  Dotenfcke Menice. V upravni avet Dolenjskih železnic imenovala Je vlada sledeče gospode kot zastopnike ^državnih in deželnih interesov: RaJka Ooloba, umlr. železniSk. ravnatelja, !r\nt. K1 i n a r j a, gradbenega ravnate-fla, dr. Karel T r i 11 e ria, predsednika Bkvid. komisije, in Mat. Z a m i d a, \i§-iega ravnatelja dež. uradov. V včerai-SnJi seji upravnega sveta je bil poleg jfega še kooptiran £. mestni župan dr. jvan Tavčar. V tevrttvalni odbor so Jbili Izvoljeni razmi ored^ednika Frana feuklje gg.: Golob, Hribar, Za-m i d a in ravnatelj trboveljskega pre-moffrrvnika S k u b e c. Prihodnji redni občni zbor delničarjev »Doleniskih !e-jleznic« bode sklican čini preje, bržkone Je meseca marca. On bode Še par upravnih svetnikov izvolil, upamo, da 'se pri tej priliki ugodi mnogoletni fn povsem utemeljeni želji prebivalstva ob kočevski prosi i>o lastnem zastopniku.
—   Povratek jusoslovenskih vjernl-kov \i Italije. Včeraj zjutraj je dospel v Ljubljano prv» večji transport in«:oslo-Venskih vjetnikov iz Italije. Pred teden "dni je odšel iz Ve rone preko Inomosta tv Maribor, kjer je bila tridnevna karantena. Transport <o tvorili po veČini Bosanci, ki so bili takoj dirigirani v svojo domovino, dočim je bil oddelek 50 mož dirigiran v Ljubljano. So to po večini pripadniki nekdanjega 17. peš polka, ki so bil? vjeti pri prevratu na tirolski fronti. Značilno za italijansko propagando med našimi vjerniki je, da po se nekateri zelo Čudili, ker v Ljubljani Se ni »boliševiške vlade*, kakor so lih učil' Ttaljjam. Oficijelno jih ni nikdo 'sprejel, nit' pogostil.
—  Pogreb Frana Voha, o katerem smo v soboto poročali, da je na tako tragičen način ponesrečil na državnem 'kolodvoru, fe bil včeraj ob 3. popoldne fz mrtvašnice prf Sv. Krištofu po Dunajski cest- na novo nokopališče. Železnica rit so mu prjredrll lep sprevod.
—  Mladi tptovi. Policija je zasledile 11 članov, mladoletnih dečkov broje-j5o organizirano tatinsko družbo. Dva sta Vrad!a in S'cer je eden ukradel pri fcrznariu Waneku za .^000 K krznarije. "druRl Da r>ri Jan za #508 gumijastih cevi. Ukradene stvari so ostali potem '.dalje razpečevali. Živeli so mladeniči iefo dabra
—  Tatvine. Janku Subnjkoviču. trgovskemu pomočniku v Zagrebu, so iokradl" *y>tni kovčeg s 1300 lirami in jfcrngimi potrebščinami. — Trgovcu Fran en Sršenu iz Ljutomera je bila iukradena večja množina manufakture v ▼rednosti 2695 K. katero je bil nakupil .▼ Ljubljani pri tvrdkih Gerkman in Le-nasi ttr Kendi.
5p- Požar v Šišenskem gozdu. Dne 15. t m. je nastal v šišenskem gozdu nad hotelom Beflevne oožar, katerega Je pravočasno opazil stražnik Okulović Jfranc. Por?r je nn nrostoru 400 m2 napravil znamo škodo, ker je uničil mladi fcozdni nasad. Skute cenijo na 2000 K. •Domnevajo, da so se otroci igrali z ognjem.
—  V Braocslavcjb so tatovi v sre-fco 7. t. m. ukradli kmetu Ivanu Novaku ;enega najlepših konj v vrednost 8000 K ■T Času, ko je vsa družina bivala Pri %naSi. Tatove so zasledovali do Mate ^Nedelje, a brez uspeha- Kmetje, zaklepajte hleve!                                           x
—  3. februar se blfža in ž njim žrebanje Dobrodelne efektne loterije, katero prireja društvo »Dobrodelnost« v Ljubljani. Čisti dobiček te loterije je namenjen sleocem, sirotam in invalidom. Dobitkov je 1317 v skupni vrednosti 80.000 K. Glavni dobitek je vreden 20.000 K. Srečke so po 2 K in se naročajo v loterijski pisarni v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Ker Je do žrebanja j© še 14 dni, zato hitite z naročili! Na-ročite po več srečk skupaj!
•
Seja apravaetfa odbora ,,H« rodne tiskarno" Je v ponedeljek rti 18.___________________________
Kultura.
— Slovensko marijonetno gledališče se oivori Jutri, dne 20. januarja ob 16. v Mestnem domu s »Prologom«, W ga je priredil dr. Ivan Lah, nakar se vrli pravljlc-na I*ra ^Čarobne gosti«. Lutke in dekoracije Je slikal MIlan KlemenčtČ, zastor pa Ivan Vavpotič. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri blagajni Dramskega gledališča od 10. do 12. In pred predstavo pri blagajni.
—   Simfonijski koncert ▼ Maribor«. Z zadoščenjem smo zapustili GStzovo koncertno dvorano, v kateri Je otvoril g. vojaški kapelnik Ferdo Herzog serijo napovedanih velikih simfoničnih koncertov s celim ttnfi z domačinu močmi pomnoženim vo]a-Ikfm orkestrom. Ukusno .sestavljen! spored le moral vsakega zadovoljiti. Oglasili so se po dolgem molkn Smetana, Schubert, Borodin. Debussy in Orle«. Schubert le Debussv! Prvi odkritosrčen, blagoglasen orkestralno priprost toda mojster v stavbi, slednji poln Upeca življenjska sile m attva-aja, nemiren, sočen bi drsen. Smetana, Do-rodln In Orleg, oznavateljl narodne dale os. Stepe, morja Kako sivo slika Borodta, ruski drfavnl svetnik la profesor aa Mrar-aičnl akademiji, Itepo. PoM tusld btaao-ajaanf noofl raska pasmi ori la Alflaa vmf
l|a karavano skozi pustinjo. V daljini se združita in spojita ruska in azijska melodija. Stepni veter do veva te zvoke vse tiie in tiše, dokler vse ne utone v nepreglednem peščenem morju. Vse prolzvaiane skladbe so bile fino naštudirane, z razumevanjem tolmačene In proizvaiane. Pohvale in priznanja ni primanjkovalo. Lovorjev venec, ki je bil g. Herzogu poklonjen, Je le pri poznanje velikega truda in požrtvovalnosti, s katero Je v kratkem času svojo glasbeno armijo do take višine izvežbal. V Griegovem klavirnem koncertu s spremiJe-vanjem orkestra ie pokazal Mariborčan, virtuoz na klavirju, g. Herman Frisch, presenetljivo tehniko in umetniški čut. »U a de la planche«, bi Francoz rekel. Je prvovr-sten virtuoz. Žejimo, da bi tudi naslednji simfonični koncerti tako napolnili dvorano. Ne morem prikriti želje, ki se mi je vzbudila ob poslušanju tega koncerta, da bi tudi naši jugostovenski mlajši skladatelji — starejšim zastonj pridigam -^ z glasbo začeli razkrivati glasbeni zaklad našega juga z njegovo Hriko in karakteristiko in naj bodo tudi zastopniki napredne struje. Poslušajte utripanje domače zemlie do Vardarja doli in narodne duše!
—   Narodno češko gledališče v Hran ie otvorilo svojo 1. sezono 23. avgusta lani v krasnem velikem poslopju bivšega nem. gledališča; dne L sept se je otvorilo staro češko gledališče in 9. septembra še elegantna reduta. Tako igrajo Cehi v Brnu obenem v treh poslopjih. V velikem poslopju prirejajo veliko dramo in opero, v starem dramo, operete in spevoigre, v reduti pa le pisatelj Vaclav štech, operni šef je skla-intimne drame in koncerte. Ravnatelj le datelj Fr. Neumann, vrhovni režiser Vladimir Marek, dramaturg je pisatelj JiFi Ma-hen. šef opreme pa akad. slikar F. šnajd-berk. Poleg teh deluje še nekaj režiserjev in kapelnikov. Tekom prvih 100 dni je imelo brnsko češko gledališče 45 premier. Neverjetno število. Pred literarnimi dramami je vselej predavanje. Orkester prireja večkrat koncerte klasikov In modernih skladateljev. Te v Ljubljani zlasti pogrešamo. Opera je uprizorila: Janačkovo Jen ufa, Mozartovo Piščalko, 3 Smetanova dela, Verdijevo Aido in Traviato, DvoFakovo Rusalko, Fibichovo Hedv, Kovaricove Pso-elavce in Bizetovo Carmen ter Piiccinijevo Buttcrflv; opereta je prinesla Nedbalovo Poljsko kri, SulHvanovega Mikada, Herve-jevo Nitouche, rlenbergeriev Fles v operi in Plumartovo Nedolžnost s kmetov; balet pa Novak-Nedbalov »tz pravljice do pravljice«. Vse drugo je oskrbela drama, kf goji poleg češke dramatike zlasti francosko in angleško. Ravnatelj §tech toži, da je Inteligence v Brnu za dramo Še malo in da manjka vobče še gledališke kulture, laka da ni možno niti najzanimivejših dramskih novitet Igrati izven abormernenta. Osobje deluje z vzorno u^emo, a ie še prema;hno. Omotno stoji češko gledališče v težkem položam- ker daje Brno Cehom le 200 000 kron podpore na leto ter plača deloma kurjavo in luč, a Nemcem še danes — 100.000 K. Zanimivo je, da le pri občini gledališki referent Nemec ki de'a težave češkemu gledališču in da so med obč. svetovalci še danes nasDrorniki češ. gledališka. A ti nasprotnfd niso Nemci, nego .Čehi! Nemške predstave se vrše v istem velikem poslopju, a Ie dvakrat na teden; toda Nemci posečajo pridno tudi češke predstave. Ravnatelj Štech hoče napraviti iz svojesa gledališča umetniški zavod prve vrste, ki bo tekmoval z Narodnim divadlom v Prag!.
—  Tečaj za poliščlno ima pouk ob torkih in petkih od 6. do 7. ure zvečer na realni gimnaziji na Poljanah. Prihodnjo uro (v torek, dne 13. januarjaT se sprejemajo še novi člani. Za ditake je učnina znatno znižana.
__   UdntJeHo vi^Vogofsklfi   i«5fi!b
moči. Dne f>. Januarja se ie vršila v avli zasrebs'ke univerze ustanovna skimščina učiteliev. profesorjev in docentov vseh visokih Sol v Zagrebu. Na tel skunščfni so se postavili temelii mlruZesrrn vseh visokošolskih učnih moči v Zagrebu. Čim se zdru£Ho viso-ko*ok1d nrofesorli tudi v drueih vse-učiliSkfh mestih, stoni zaarrebšlco udruženje z niirrri v najtesnejšo zvezo.
Jfove tefefmb nrist8?Mne.
S I. Januar, so stopile v veljavo nove telefonske   pristojbine,   in   sicer:   NnročitTn-ske prfstolblne v krajevnem pronfetn. Letna   naročniška   pristojbina   (naro5nina>  sa-mostoinih   naročniških   postaj,   piiklopljenlh centrali v okoliSu mesta. M Ima telefonsko centrala le ta - le: a) Pri omrežjih z več kakor 100 naročniki: a)  Hoteli, restavracijo, kavarne,  slaščičarne, buffeti,    točilnice, pivnice,  tovarne,  delavnice,  odvetniške pisarne,  lekarne,   trgovine,  agenture,    banke in  hranilnice,   gledališča,    orfeH,    kabareti kopališča  .klubi  in  vsi  ostali prostori,    ki služijo za lavna zborovanja,    kakor    tudi Javne naročniške govorilnice, plačujejo letno naročnino 240 dinarjev,    b) Uredništva časopisov, zasebna stanovanja, državne In občinske   oblasti   plačujejo  letno   naročnine 180 dinarjev, c) Za telefone, postavljene i stanovanjih   državnih  uradnikov,  se plačuje letna naroCnlna  120 đlnarlev. d)  Poštrt in braolavnl    uradniki In  dobrodelne  društva, Id delujejo bres dobička, plačujejo zi telefone, postavljene v njihovih    stanovanjih, 72 dlnaiiev na leto. B, Pri omrežji! s manj kakor 100 naroCirtM,   le   določeni letna naročnina: Ža naročnike, naštete poi a)  180 dinarjev, pod b)  W dinarjev, pot c) In d) Ti dlnaiiev. 2a napravo Cmltala cffo) telefona naročnikom vsen orel nafte« ffh vrst plača naročnik 80 dinarjev v na pral. Naročniška orlstolbraa kakor rudi prt stolblne   ta vsdrfsvanja se pličnlelo   ol priliki naprave telefona vnaprej do konci tekočega leta .drugače pa v začetka mesa cev Janaarja m Jnllla vsakega lata polle* ao vnaprej. Pod cen t rale  (doa. alavm ta poetran. narocnllke post). Ako ieB na rocnlk Iz razam svojih prostorov eporafc Uai telefon, mate cabftl aoncantrafo. Tea
sporodaiai (poerraaaaim) aaarsloai fp»-stranstm postaja), h peinaajifili. Pnc. tral* sestoji is enega' ali več v captiaie napeljanih vodov m is enega ali vet sporednih aparatov, la se s prettkalom (skop-čalora) priključujejo vodu. Pristojbina za vsak sporedni (postranski aparat) to je dosedanjo notranjo postransko postajo) je 72 dinarjev na leto Za podcentralo (preti* kalo) samo naročnik ne plača ničesar. Ako sporedni aparat ni v istem poslopju ali na istem zemljišču kakor glavna naročniška postaja, je treba za vsak sporedni aparat plačati isto naročnino, kakor za glavno naročniško postalo. (Dosedanje zunanje postranske postaje). Naročnik podcentrale, katera leži izven notranjega mestnega področja, plača letno kilometrino (razdaljnt pribitek) za vzdrževanje voda in enkratne dejanske stroške priklopirve. Ako spaja podcentralo več nego en vod s telefonsko centralo, je plačati letno naročnino za vsak vod posebej. Za premestitev* telefonskih postaj v mestnem področju (v oddaljenosti do 2 km od telefonske centrale) se plača 50 dinarjev; za premestitev telefonskih postaj v izvemnestno področje (v oddaljenosti čez 2 km od telefonske centrale) je treba plačati razven pristojbine 50 dinar* jev še dejanske stroške, kateri odpadejo na delo v izvenmestnem področju. Za premestitev telefonskih postaj v istem po-slopiu ali prostoru kakor tudi za izmenjavanje in snemanje aparatov, zvoncev in ostale opreme plača naročnik dejanske stroške. Naročnina za signalni aparat znaša letno 20 dinarjev, a za izvršilo 10 dinarjev. Za telefonske postaje v izvenmestnem področju (to je, katere so oddaljene več kakor 2 km od telefonske centrale),mo-ra plačati naročnik razen pref navedenih pristojbin, še dejanske stroške za zgradbo izvenmestnega dela telefonskega voda; razen tega olača še 2 dinarja na leto od vsakih započetih 100 iv proge za vzdrževanje. Za mejo med mestnim In izvenmestnem področjem se smatra krog, zarisan s polu-merom od 2 km okoli telefonske centrale. C. CHsde. zadružnih telefonov velja sledeča odredba: Naročniki zadružnih telefonskih postaj, priklopi jenih na telefonske centrale Maribor, Celie in Rogaška Slatina, rlačajo od 1. januaria 1920 najprej za uporabo svojih postaj te - le letne pristojbine: 1. Ako ie na enem vodu priklopliena snmo ena zadružna postaja, ker prikloplienje ostalih zadnjih postal še ni izvedeno, plača naročnik take postaje, tudi ako je zadružna, pristojbino za celo posta?o. 2. AVo je na enem in istem vodu priklonlie-nft več naročniških zadružnih posta], plačajo naročnici takih postaj: a) za polovične telefone 170 dinarjev; b) za četrtlnske telefone 130 dinarjev. Ko se pa 7<rradi za j vsafte tako postajo poseben vod, pteče-t vali bodo začenši s prvim dnem na^d-I ujeTa meseca redno naročniško pristojbl-f no. V bodrče ^e ne bodo več* nanovo prl-Honliale tave skupne postale in ravnateljstvo se bo britralo za to, da zgradi seda-: nfim takim naročnikom no možnosti čimprej posebne vode. D. Počenši od 1. jnnu-aria 1920 veljalo šbdeče telefonske pristojbine za enoto navadnega pogovora: 1. V krajevnem orometu \r tcTefons*Hh srovo-j rilnfc, kakor do sedal. 20 para ali 80 vta. ! 2. V medkrajevnem prometu: T. nas. odda-!!enr>st do 100 km. t dmar a1" 4 K: H. nas, j oddat?onost rez 100 do 200 km, 2 emiirfa nlf 8 kron: IT?, nas. oddalleno^t čez 200 do 4H km. S d'rari«- ali \2 K; TV. nas, odda-; H eno« t čez 400 km, 4 dinarje aH 16 kron. i Poziv na pogovor in odnoved pogovora ' star»e 1 dmar ali 4 krone. Časopisni pogovori  med  2\.  m*o  in  G. uro zjutral  za  pri-
| ob^me v Easeefiot ailtaja   ugodnost   50 ; od^+ot.   zni?ania   orictolbine.    Ker  se  vrši planilo zgoral navedenih pristojbin pri nas i v kronsVi vellavi. se morajo zaraČTmati di-'  nar^i   napram  kroni  no  efvamvcSa   te"5a^TT.   Va-teri   le  sedat*   t   dmar  ali  4  kron.  —  Tele-fonsVf  ejvnft^kot  aaeerl   nl«o  rarfovoHnf  z navcdrnilml naročniškimi pristoibinan'"   |j»h-kn odno^plo svofe   te!efon!*a postale.   S kolkom  2 K onremllena nfsmcns otfnoveci se mora v*?*^^ nn?t"emu  ravnatelisrvn v LfeMmai do 15   ia*"T*ria  tO"*f). — Ljnb-Itana.  dne *>.  januarja   t°?0.  — IHieS-tai PO-?te  in  brzojava  ra  Slovenijo:  Dr.  Debela k m. p.
Bos^^'PSli« enstf.
— ?? Protestni shod me«arfev ▼ Mestnem damn, VčerM ob 10. doool-dne je bf! v ImbHanskem Mestnem domu rrofo«tn: «hnd rne5?riev rele SferVe* nlie prorf najnovejšim določbam efede mnk«;irnaln?b cen kn^am fn mesu. Shod je b?1 zelo dobro rriVskan fn so prTs*l! zastopniki mesarslrh zp^rnir fz vseh več*-uh kralev fn mest Slovenije, tako fz Celia. Mprihnrp. Novega umata ;fd. Pod predsedstvom mesarta R. Pavlina fz Trebnjega Je shod živahno razpravlja! o sedanji gosoodarskl krizi in draginji, čtil? so se trezni nasveti. Izrekle pa so se tudi ostre in trnke kritike pro*i carini, tihotapstvu živine v *nje drfave in na Hrvatsko, zlasti ostro so vsi govorniki napadali delovanje od države podpirane »VnoVčevalnice za Sivino in mast«. Vsi poročevalci so WH aa prosto prodajo kož, za strore odredbe protf tihotapstvu, aa odstranitev velikih In malih prekupčevalcev, kajti ti edin« verf21k> z živino. Zlasti temperamentni so MU v svojih fevajanjih mesar goep. Marčan  iz LfnMIane, g. ReberteM Is
Celja, o. Kirbisch iz Marlbori1' *•• *' Jeslh Iz Uubljane, ki je ostro kriritlral Izvozno politiko, da VnovCevamfca le đva meseca nima masti a fo poSflia drotam preko meje. Shod le enoglasno sprejel resolucije v gorenjem tmJslu. Resolucije odločno zahtevajo: ■) takol-iule u¥njenje delovanje ViOvCevaml* ce, h) prosto trgovi*) boi A 4 *M-
m «0 unaL l
—    t      Caatraelzacija      vakposettev.
»Epoha« lavlja: Iz poučenih krogov smo Izvedeli, da se namerava izvršiti centralizacija vseh veleposestev, gozdov in rudnikov, posebno v Bosni. Na ta način bo imela drŽava velike koristi, ker se bo s centralizacijo naSe gozdarstvo in rudniStvo brzo dvignilo. To vest le treba vsa] za sedal spreleti z rezervo.
—  g Madžarska ie Imela z našo državo poseben dogovor zaradi nabave živil. Po tej pogodbi Je bila, kakor poroča »Trgovinski glasriks upravičena kupovati pri nas nekaj tisoč vagonov žita in moke, toda le za zdravo tujo valuto. Madžar. Je izpolnila $vojo obvezo, ali tujo zdravo valuto Je kupila na našem trgu, toda na kvar našemu gospodarstvu v madžarske krone.
—   Genova, prehodni luka za švicarsko trgovino. Avtonomni konzorcij genovske luke Je podpisal v Beniu, Cu-rihu in Bazileji pogodbo, v kateri se Je zagotovil privileg-j vsega Švicarskega tranzfta. S to pogodbo so težko prizadete luke v Antuerpnu, Rotterdamu in Hamburgu, ki so imele dosedaj nekak monopol na švicarski uvoz in Izvoz. S tem je tudi prekrižan račun inarseill-Lki trnnzit iz belgijskih, holandanskih in ski tranzit iz belgijskih, holadskih in nemških luk v svojo.
—  Pese ima Nemčija v poslovnem letu 1919/20 mnogo mani na razpolago kakor lani, tako da bo pridelala komaj 1.600.000 ton sladkorja namesto 3 milijone kakor Ipni. Pomanjkanje sladkorja bo t? ko A' NernČ^i zopet občutno. N& če^em pa ie neizmerno škodoval sladkorni produkciji sne£ koncem septembra in  v oktobru leta  1919.
—  Z Sukneno blago !z Češke. LDU. Beograd, 12. januarja. Minister za prehrano ie sklenil s češkim tvornica-mi $nkn2 dogovor za veliko dobavo bla^a. Naročeno sukno ima priti v Beo-rrad v drugi polovici februarja.
g B!ago »a našo državo v Trstu. LDU. Beograd, 12. januarja. Ministrstvo za prehrano je osnovalo v Trstu svoj poseben odsek, katerega naloga bo, prevzemati blago, ki prihaja v Trst za našo državo.
—     g Gospodarska komfs||a za stvarno detnotrlizaciio v LJubljani bo v svoji seji P<> 15. januarju 1920 oddajala tračnice, barake, železniške vozičke za poljski tir in mllame. Za vložene prošnje za te predmete se bodo upoštevale, nove prošnje naj se vlože pravočasno  z   navedbo   ponudnih   cen.
—   g Pristojbine v čekovnem prometu. Ministrstvo za pošto in brzojav je poviSalo z odlokom št. 21329 z dne 26. dec. 1919 pristojbine v čekovnem prometu pri kr. pošt ček. uradu in pri poštni hranilnici v Sarajevu začenši s 1. t. m. in sicer: 1. Ma-nipulacijsko pristojbino na 10 v od vSakega uradnega opravla (vknjižbe), ki se vrši na računu (od vloue« nakaza, pripisa, obremenitve). 2. Provizijo od vsake obremenitve na 2'5 per mille do zneska 5000 K (40 v od 1000 K) in 1/5 per mille od zneska, ki presega svoto 5000 K (20 v od 1000 K). S skuonim čekom se smejo posamezni zneski — kakor do sedaj — nakazovati do 20.000 kron. Obremenitve v klirinškem prometu in zneski, katere pošilja ček. urad s poštnimi nakaznicami so kakor do sedaj, prosti provizije.
—      Obnovitev belgijske Industrije. Glasom poročila belgijske Iegacije v Beogradu, so dela obnovitve belgijske industrije že toliko napredovala, da je misliti na zopetno vzpostavitev kupcijskih zvez s svetovnimi tržišči Kot predmete, k! jih bo Belffita v kratkem izvajala, navala lesa-cija naslednje: steklo, Šipe. zrcala, kozarci, steklenice, potrebščine za razsvetljavo, cement, keramične kocke iz cementa in gline, lovske puške, različni kemični materijal, barve, lake, volnene tkanine, klobuče-vino, izdelki iz trenja, obuvala Iz usnja, torbice za dame, klobu^arske Izdelke, barvasti panlr, Igralne karte, molitvenike, svete podobe, vžigalice, pohištvo, igrače, sukanec svilo, materijal za telefonske In brzojavne naprave, žeblje, vijake, kuhinjsko in emajlirano posodo, kovinaste Izdelke za pohiStvo, potrebščine za razsvetljavu, kan-dlte, vodovodne in plinske cevi, materijal za železnice, vagone, poljedetsko orodje, nožarske izdelke, MrurglČne mstrumente, čipke, bombaževe tkanine 18 plavžev Je le v obratu. Število obnovljenih obratov narašča od meseca do meseca. Nadaljnfe Informacije le dobiti pri »Legatfon de Bel-glque« v Beogradu.
—  g Borza. LDU D u n a i, 17. iannarja. (ČTU) Deviza na Curth denar 3R75, blago 3S79. Kurzt v prostem prometu: Zagreb denar 247, blago 262. Praga denar 349, blago 374. SrfS kronske note denar 225, Maeo 240. LDU Cnrlh, 17. Januarja. (CTU) Kurzi curihSke devizne centrale: Notacija na Dunaj 2.20, Praga 8.00, London 20.70, Pariz 48.50, Milan 40.50. Avstrijske kronske note ž^osane fn nežlgosane 2.30.
Dopisi.
— Iz Ccrtafce. Sokol v Cerknici še trdno aru*. UspeSno m ie deluje njegov »Dramatični odsek«, k! nas ta pa tam razveseli s kakšno igro na novem odra. Na novega leta dan nas Je eopet počastil a bogatim sporedom m zlasti aa le dramatična slika »Satan« proizvajala v splošno zadovollnoat občinstva. Predstava le donesla čet 900 K čistega dobička, >w vsled slabega vr»-mena nikakor nI t>ođcenfevat*. Želeti bi bilo, da bi se I naS Sokol »koral predramil te volncga spania ter wct»-čel nspeSno delovati. V to nam pomoti Bogi
T Orlfai pff Cefli ao Igrali v ne-
ta«. Igra 5e nad vse pričakovanje lepo uspela. Vloge so bile tako srečno ran* deljene, da se ie zdelo, da so na odro rravl Šolani igralci. Kako čustveno Je Igral« Manica! Marrinek in KrUaveM sta bila naravnost "občudovanja vredna. f?!iako D«->lef. Čast vrlim griškim fantom in dekletom, ki se niso strašil! nem*}-.■■-* i«r :p   t t- r.^umno naprej!
Iz Rogaške Slatine nam piSejo: Da si danes nekateri ljudje domišjjujeta, da smejo Že prav vse storiti brez oblastvenega dovoljenja, kaie dejstvo, da si je neki tukajšnji kajžar na svojem prostoru tik pred kolodvorom ob progi, naredil veliko mlakužo v svrbo pridobivanja ledu. Ne glede na to, da bije taka naprava naiorimitivnejšim zahtevam zdravilišča v obraz, moralo bi se že s ozirom. na higijeno kaj takega nemudoma prepovedati. Opozarjamo na to zdravstveni svet v Liubljani in pa okr. glavarstvo v Ptuju!
Raznoterosti.
*     Prostltacija na Dunaju. »Der Abendc poroča, da se nahaja na Dunaju 1500 pod policijskim nadzorstvom stoječih prostitutk, število onih žena in deklet ki se vdajajo skrivaj prostituciji, le naraslo na 25.000. To število se od dneva do dneva pomno2uje. Te dri je izvršila dunajska policija pogon, pri katerem Je prijela nad 1000 deklet, ki so se vdajale prostituciji Izmed teh je bilo 800 spolno bolnih, to ie več kakor 55 odstotkov. Med aretiranimi se nahajajo dekleta iz najboljših rodbin. List pripominja, da je beda na Dunaju tako velika, da celo očetje in matere, ki zavzemajo sicer ugledno socijalno pozicijo, ne zadržujejo več svojih hčera, da bi ne hodile ooriočl na ulico, da si nekaj zaslužilo.
*     Dohodek od luksuzni* predmetov. Pristanišče v New Yorku Ima velik dohodek od luksuznih predmetov, zlasti od dija-mantov In raznih draguliev, Id se lih največ uvozi iz Holandiie, kjer se dljarnantje najbotje brusijo. Bili so Že dnevi, ko j« imelo pristanišče samo na dijamantih dohodka 65.000 funtov. Lani se ie pokazalo* da imajo Zedinjene države več nezo polovico dilamantov sveta, ki so v prometu.
*    Požar v Florisdorftt. V obsežnih poslopjih delavnic za popravo vagonov, kf jih ima Severna železnica v Florisdorfu, le v soboto zjutraj izbruhnil požar, Id Jf uničil enega izmed največjih objektov, Skoda Je ogromna in tem bolj občutna, ker je ogenj uničil veliko število strojev.
0 Anslefka vojska med volno. Kakor . navajajo uradni viri, so posamezni deli britanskega imperija med vojno prispeval! k armadi v nastopnih Izmerah: Velika Britanija ie postavila 5,700.000 mož, Kanada 641.000, Avstralija 416.000, Nova Zelandija 220.000, Južna Afrika 136.000, Indija I milijon 406.000 in ostale kolonije 1^5.000 mož. Skupno Število vsega tega vofaStva znaSa 8,654.000 mož. Padlo Jih Je 851.000, ranjenih le bilo 2,067.000. pogrešanih In vjetfh* pa 142000 mož. Ameriška armada ie m časa svoie največje Jakosti štela dva milijona mož. Britanska armada Je, ko se Je sklepalo premirje, štela 1,165.000 mož, med njimi 412.000 pušk.
*   Poplava na Francoske«. >Ch!cag$ Tribune; poroča iz Pariza: Povoden! na Francoskem narašča čim dalle boli vznemirljivo. Okraia Austerlltz - Orsav m Au-teufl sta popolnoma preplavljena. Cestne Železnice ob reki so ustavile promet. Postaje podzemske železnice so skoro popolnoma nedostopne. Na kolodvoru v Orsavjn delujejo močne sesalke. V mnogih okrajih Pariza je mogoče prekoračiti ceste samo t vozovi. Vasi v okolici so večinoma popolnoma poplavljene Najbolj Je narasla reka Oise pri Complegneu. V mestu Chatean Thierrv stoji voda v pritličju hiš tri čevlle visoko. Prebivalstvo Je začelo zapuščati svoja stanovanja in IŠČe zavetja v zasilnih zgradbah.
*   Bh§! avstrUskJ vojni minister Pltt-relch t. Bivši avstro - ogrski volni minister PIttrelch je dne 13. januarja umri v 79. letu.
•   Kako le bi! Trocld nstrelfeii. >Vossl-sche Zeitungc poroča Iz Kodanla: Olede na govorico o umom Trockega poročajo nastopne posameznosti: TrockI le lel na ogrožene fronte, kjer Je vsled notranjih nemirov dezertirala množica vojaštva ter je skušal z veljavno besedo vzpostaviti red-Pri tej priliki Je naperil proti poveljujočemu generalu Borisovu slin© očitke. General mu Je precei ostro odgovarjal, na kar Je Trock! v največji sili zapovedal, posta-vltt generala nemudoma pred prvi zid in ga ustreliti. Se preden pa Je mogel vojak povelje Izvršiti, Je generalov pribočnik potegnil revolver m trikrat ustreli! na Trockega, ki Je kmalu nato Izdihnil. »Vossische Zeltongc pripominla, da Je treba seveda počakati,  da se vest potrdi.
•   Usoda schBabrnnskega parita. Kuriva primanjkuje na Dunaju. Zato so bili dovolili revežem, da smejo pobirati suhljad po schonbrunskem parku. Pobirali so, aH kmalu so se dobili ljudje, ki so segli po vejah fn lomili drevje, da bi bi! kmalu opu-stošen park, ako b! trajalo to še nekaj časa. Dognalo se Je, da so počeli to ljudje, Id niso reve«! aH so se hoteli okoristiti s to priliko m nabrati kurivo, katero M potem prav drago prodajali.
•   Češkoslovaška razstava r Pariza. General Pelle, glavni poveljnik češke armade, hoče organizirat! letos razstavo čo-SkoslovaŠke narodne umetnosti v Parizu. Imenovan Je odbor, kl se bavi s to organizacijo.
•   SNK v Dahaaeffl Šteje po nafnovel-lem popisu ««• kmetov, 6659 delavcev la 17.527 ostalega meščanstva, toref skupaj 2&5T5 prebivalcev.
■ aaaa K ta mtm&no sobo. Neka Ida Bondiova v Prati le oddala nekem aod-nalernniku sobo *a 7© dolarlev na metaa. Zathevata le plačilo v dolarjih, to le po ee-Jkem karan 3900 K ■■ mesec Na orado, M ta bari a oderoM ta navijaH cm * ** bda aa te phmmm ao**
Štev. 15.
.SLOVENSKI NAROD" dne 2 >. januarja 1920.
Stran 5.
*   Za židovsko univerzo, fs Curina poročajo, da skliče pred&edqi»tvo slonitticne or£aniZ8Cl)e v Basel vcJIko zborovanje, kl se bo bavilo z ustanovitvijo židovske univerze v tem mestu. Zborovanje bo od 14. do 16  t. m.
*     NaJmlLj« poslanec v ttanjar-steai parlamentu je klerikalec Bergamo, ki Ima komaj 25 let Predpisana Je starost 30 let Veriiikacijsk! odbor torej ne bo mogel parlamentu predlagati potrditve njegove Izvolitve.
*   Potres ▼ Mehiki. Agence H a vas poroča: V Veracruzu je bil hud potres. Zahteval je 800 človeštth žrtev.
*   Bela Kun.   Z ozirom   na   vest   lista Parlamentarische Korrespondentc,   da   I©
Dela Kun v ženski obleki pobegnil v Italijo, ugotavljajo listi soglasno« da je to eo-7>olnoma  neresnično.
*     Nemške Izgube v svetovni volni. Glasom poročila »Plecola della sera« od 7. januarja Iz Curina, ugotavljajo uradne statistike, ki jih objavlja »VorwartS€, izgube nemške vojske na 7,091.578 mož. In sicer: 1.742.358 mrtvih, 4,263.937 ranjenih m V~»*4.263   vojnih  vjernikov   in   pogrešanih.
*   Nova   bolezen   v   Italiji.     Kakor   se
t>oroča listom iz Ve rone, so tamkaj opazovano, influenci podobno bolezen, ki se Imenuje »nona«, konstatirali rudi v Rimu In južni Italiji. Bolezen se začenja z zaspanostjo, napade vse živčevje in se konča po največ s smrtjo.
*    350 nemških vojnih vjetnlkov so pripeljali te dn! v Pariz, kler pridejo pred sodni jo radi zločinov, ki so jih zagreSHI v vojni.
*   AlkohoL V nekem članku v »Jutr. l„< smo čitali pred kratkim to - le: Potomstvo neke Ad© Jurko. rojene lera 1740., na-torne pijanke, šteje do danes $34 oseb, od katerih je 740 dobro znanih kriminalni policiji. Od teh je 106 nezakonskih, 14? jih te živelo ali še žive od beračenja, 181 2er.sk se je vdalo prostltucijf, 69 Je bilo obsojenih v Ječo. 7 na smrt radi umora. Te osebe so stale državo ogromno vsoto 6 milijonov.
*   Nočejo dcl20 zrn Nemce. Reuterjev urad poroča: Pristaniški delavci v Cardif-fu niso hoteli nakladati blagra na prvo nemško ladjo, ki je z nemSkim moštvom priplula v Cardiff, da naloži meso In konzerve  za  Nemčijo.
*   Pmsnja za Izročitev nemškega cesarja, LDU Amsterdam, 9. januarja. fDKU) Kakor javlja »Etoife Belge«, j© S«r Gordon Howart, H se nahaja v Parizu, dobil nalog, naj sestavi besedilo formalne predaje za Izročitev bivšega nemškega cesarja, ki se bo predložila nizozemski vladi.
*   Azijska kuga v Ukrajini. Agencija Hacla noroča: Po vsej Ukrajini se strahovito širi azijska kuga. Tudi v severni Bes-. rabi ji se Je uradno dognalo več primerov *e bolezni.
*   O podmorskih čolnih se je pisalo na intaaj In Široko v času    vojne    In ogibalo,
ako star je pravzaprav 2e podmorski čoln podmorska vojna. Za časa Aleksandra Velikega je pri obleganju mesta Tvrusa potapljač vrtal sovražne ladje in Jih potap-'jaL Tako delo potrebuje več časa In ,po->ljač brez posebnih sredstev gotovo nI noge! obstajati pod vodo, vrtati in potap-jatt lad;e, zato se sodi, da je bi! na nekakem malem podmorskem čolnu, s katerega
e vršil svojo delo.
*   Francoska plese. Zopet Je Izbruhnila na Francoskem prava manija za plesom. Voltaire je pisal v svoji ^Histoire Generale«, da so francoski križarji, ki so pri?ll v Teruzafem, pričeli plesati. V času revolucije je bilo v Parizu 600 velikih plesnih dvo-~an poleg nebrojnih privatnih. Sedaj se ple^e na Francoskem od lanskega premirja Jalje.
nainooelSa Doročtla.
USPEH POTOVANJA NAŠEGA REGENTA.
LDU Beograd. 18. Januarja. »Prav-da« priobčuie interviem/ t ministrom Dra&kovićem Minister za promet Dra-Sković Je Izjavil: Potovanje prestolonaslednika regenta Aleksandra m It Izvršila v narodnem trenotkn In I« nje* novo Mvanie v francoski orestolid rodilo lepe sadova* Mom it raCL da le to potovanje prineslo aasi državi popoten uspeh. Vsa vprašanja -so se pomaknila naprej In to z naibolJSim potekom ga nase interese. Lahko rečemo, da je vse dobra vrlo dobro. Glede vprašanja vojne odškodnine je minister Draškovič iztavil: Kar se tiče vprašanja vojne odSkodnine, ki je tvorilo neposreden vzrok teea potovanja, le rešeno usodno za nas. Žal da se protokol o določbah v tem oziru Še ne more priobčiti ter vam tudi jaz ne morem ničesar natančnejšega povedati o rezultatih kakor to, da smo z nilmi zadovoljni. Na vprašanje sotrudnika »Pravde«, kako stoji Jadransko vprašanje, te minister DraSkovič odgovoril: To vpra-Sanje se le premaknilo z mrtve točke in vse kaže, da se bo rešilo ugodno za nas. Reško pristanišče ne bo italijansko In Italija ne bo imela suverenitete nad Reko.
PRED   REKONSTRUKCIJO    KABINETA.
Beograd, IS. januarja. V političnih
krogih zatrjujejo, da se namerava sestaviti koncentracijska vlada, v kateri bi bilo 6 demokratov, 6 opoziciionalcev, 2 ali 3 socllalisti in 1 republikanec. Voditelji posameznih Doliticnih strank so poklicani v Beocrad. V nov kabinet bi imela vstopiti tudi dalmatinski oolitik dr. Josip Smodlaka in vseučttHBd profesor dr. Jovan Cviiić. V demokratskih krosih se zatrjuje, da je misel o aon> ccntraciiskem kabinetu Izšla iz opozi-cijonalneRa bloka in da jo je smatrati zgolj kot pobožno želio.
OPOZICMONALNI    BLOK.   USTAVNI ODSEK   IN   VLADA.
LDU Beograd, 18. januarja. »Pravda« javila: Delegati opozicijon.-ilnega bloka (Protić, J ova novic, dr. Ninčić, dr. Janković, dr. Peles. dr. Manoilovič, Banić, dr. Lovrenčie. dr. Sveget dr. Drinković in dr. Lorković) srj včeraj glede vprašanja sestave ustavnega odseka sklenili, da stopilo preko predsednika parlamenta v stik z vlado in se začno z njo pogajati. Predsednik Narodnega predstavništva bo danes omogočil prvi sestanek. Opoži^ljonalnl blok kaže voljo, da se na široki osnovi sporazume z vlado tudi v ostalih vprašanjih.
LDU Beograd. 18. januarja. Danes popoldne se je vršila interparlamentarna konferenca načelnikov strank, zastopanih v parlamentu, na kateri se ie razpravljalo o sodelovanju opoziciio-nalnih strank v ustavnem odboru. Kakor doznava oresbiro, je bilo stavljenih več predlogov, a do definltivnega zaključka če ni prišlo. Seja se je začela okoli 16. in se je končala ob 18. Od vladnih strank so bili prisotni: za demokrate: ministrski predsednik Ljuba Davidovič in ministri: Svetozar Pribi-Čevič. dr. Albert Kramer. Voia Veliko-vič, Pavle Marinkovič in dr. PaleČek: za socijalne demokrate Viromlr Korač: za Crnogorce načelnik kluba Črnogorcev M. Daković. Od ooozicUe so se šefe udeležili: za radikalce: Stoian Protić in Joca  Jovanović; za  Narodni
klub: M Drinkovič in Ivan Lorković; za Jugoslovanski klub: dr. Anton Korošec In Stanko BaniC; aa demokratske disidente: Gavro Maaojtovlć in dr. Dušan Peleš. Jutri bodo hneH načelniki opozicijonalnega bloka skupno sejo, na kateri se bodo dali© posvetovali.
SRBSKI PREDUJEM.
LDU. Beograd, ia Januarja. »Pravda« Javlja I« Pariza: Kakor se poroča, je bilo pred nekoliko dnevi od merodaJ-ne zavezniške strani dano zagotovilo, da se bo Srbiji priznal 6% delež ori vojni odškodnini. Kakor se doznava sedal, je odločitev v tem vprašanju že padla. Definitivno je torej določeno, da se naši zahtevi po 6% deležu zadovolji. Kar se tiče naSega avansa, Je mogoče, da bo znašal 750 mil Jonov frankov in sicer z ozirom na to, ker se trdi v zadnjem času, da se od prvih 20 milijard frankov ne bo odbila vsota stroškov, ki bi znašala baie okoli 10 milijard frankov.
MINISTRSKI   SVET.
LDU Beograd, 18. januarja. Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom prestolonaslednika regenta Aleksandra. Seja se ie začela ob 10. in ie trajala do 13. Nato je bila prekinjena in se Je začela ob 18., in sicer na dvoru, ter je bila zaključena ob 21. uri. Jutri se bo seja nadaljevala ob 10. Pri teh sejah sta ministra Draškovič in Stojanović poročala o svojem bivanju in uspehih v Parizu. KRVAVI   DOGODKI   V   VODNJANU.
PulJ. 18. januarja. Italijanska oblast je izvedela,    da Je v Ljudskem domu
skrito orožje in municija. Oddelek karabin j erov in finančnih stražnikov ie odšel pod poveljstvom poročnika Er-rica, da preišče Ljudski dom (Časa del Popelo). Cim so karabinjeri vstopili v hiSo, so bili sprejeti z revolverskimi streli. Prebivalci Ljudskega doma so jeli metati tudi ročne granate. Karabinjeri so bili vsted tega prisiljeni, rabiti orožje. Prišlo ie do ljute borbe, v kateri ie bilo ubitili in ranjenih več oseb. Končno se je karabinjerom in vofaštvu posrečilo zasesti poslopje. Ranjence so prepeliali v bolnišnico v PulJ. vsi drugI, ki so se nahajali v Ljudskem domu, so bili aretirani. Vseh skupaj Je bilo nad 100. Ljudski dom so nedavno tega kupili vodnianskf soclialisti zn 70.000 Hr. Preiskovalna komisija, ki je bila poslana v Vodnjan. je našla v Ljudskem domu množico revolverjev. 10 pušk, več ročnih granat 1000 nabojev in več drugega streliva.
PRVA  SEJA   SVETA  ZVEZE NARODOV.
LDU Berofln, 16. januarja. (DKU) ^Lokalanzeiger« poročc iz Berna: Danes ob pol 11. je bila prva seja sveta zveze narodov v francoskem ministrstvu za zunanje stvari. Bourgeois in Curzon sta prva govorila. Bourgeois je obžaloval, da je bil predsednik Wilson, ki bi bil imel otvoriti to veliko mednarodno ustanova zadržan udeležiti se. Zborovale! so nnoštevaH vzroke, ki so Dredsednika VVilsona zadržali v \Va-shinfftonu. izražali pa so tudi uoanle. da bodo te težkoče kmalu premagane, da bo z?stormik velike ameriške republike kmalu zavzel mesto, katero sedaj čaka nanj.
I          IZ   MADŽARSKE   MIROVNE
POGODBE.
LDU Budimpešta, 19. Januarja. (DKU) Madžarski dopisni urad poroča: Po mirovni pogodbi, izročeni madžarski mirovni delegaciji, ostanejo Bala, Pačati. Ogrska Sobotica. Bekes-csabe, Mezo Hegvčs in Kisek pri Ma-žarski. Dardanski kot baraniskega komiteta In MedJImurJe se priklopita Jugoslaviji.
RATIBORSKI OKRAJ.
LDU. Lyon, 18. Januarja. (Brezžično.) Kakor poročajo iz Prage, se delajo v Cehoslovaški priprave za okupacijo ratiborskega ozemlja, katero versaille-ska porMrm n»1ftft*a Obo^lovaški.
ODDAJA   PREMOŽENJA  V AVSTRIJI.
LDU Dunaj, 16. januarja. (DKU) Na današnji seji Narodne skupščine Je dr. Reisch vložil predlog za oddajo premoženja. Zbornica je sklenila, da se predlog izroči prvemu branju ter pride na vrsto na prihodnji seji.
IZROČITEV   VILJEMA.
LDU Pariz, 18. Januarja. (DKU) »Cblcago Tribune« doznava, da ie generalni tainik mirovne konference Du-tasta včeraj ob 20. izročil nizozemskemu poslaniku formalno prošnjo za Izročitev bivšega cesarja Viljema pete-ročlanskemu sodišču, ki ga bo določil vrhovni svet. aaaajannnnaMDaiannaanan^^
Spominjajte se zaklada
„Slov, sokolske zveze".
^^^_i__                    — _     _               i                                           i    i -■   ■  ■             aaaaaaa                          w
Društvene m%\\ in prireditve.
Mariborski slovenski akademiki prirede dne 21. Januarja ob 20. uri v zgornjih prostorih Kazina akademski ples. Vstopnina za osebo 20 K. Eventualni čisti dobiček je namenjen a kad. podpornim druStvom v Ljubljani in Zagrebu. — Odbor.
Darila.
Upravnisivu   nagega   lista   so   poslal::
Za Ciril - Metodovo družbo: Kolnik iz R-Jei pri Zidanem mostu -10 kron kot skupilo  za  izdražen  pustni  krof.
Za Stavbni sklad ljubljanskega Sokola ic bilo darovano povodom praznovanja poroke Franceljna in Ivanke 294 kron.
Za .Malgajev spomenik: Vesela družba v gostilni Urabl zbrala je na Silvestrov večer 122 K pod devizo: »Koroška je in ostane slovenska!«
Za Ciril - Metodovo družbo v LJubljani: Vesela družba v gostiln! Hsner v Litiji nabranih 10 K.
Za stavbni sklad ljubljanskega Sokola: Bohumil Slfthta, mesto novoletnih voščil, 100 kron.
Za Clrt!-Metodovo dražbo, zbirko 100 kron, nabranih v veseli družbi s- Mahorni-Ča v Poljčanah In 7. januarja g. Kotnik Iz Radeč pri Zidanem mostu 40 K kot skupilo za izdražen pustni krof.
Za Stavbni sklad Ljublj. Sokola ie bilo darovano povodom nraznovanja poroke Francel;na in Ivanke 294 K.
Za Dar Svobode, zbirko 100 K, nabranih v veseli družbi g.  Mahoriča v Poljčanah. — Srčna hvala!                                          i — Dražba sv. Cirila In Metoda Je pre- ' iela mesto venca na krsto pokojnega g. E. Hienga od p. n. uradmStva  Avstro-Ojrrske banke   vsoto 300 K.    Iskrena   hvala p. n. i uradniStvu,   ki je nz tako lep način poča- J
atllo spomin pokotnlkor! — Mostrska »ledine ie priredila Silvestrov« v aa t lice • ao> delovanjem beguncev It Mirna ari Oertd katere čisti dobiček v znesku 633 K le darovala C. M. podružnici v Mozirja. 2iveU aavedaa motlrska ndadlna m rodoljubni begunci z Goriške! — Na svatbi dne 4. jaa g. Fran Bauerja, strojevodja dri. žeL i Sp. SlSkl se Je nabralo ea C. M. družbe 460 K. — Bog živi narodni par in darežljive avatel Naj bi te Slovenci aa vsaki svatb spominjali nase C. M. družbe,
—  Zrn dijake le zasedenega ozemlja s< je nabralo na Sllvestrovo v kavami Zvezda 1860 kron, v isti nameri na debatnem večeru Primorskega sokolskega krotka dm 15. t m. 130 K 20 v. Denar Je bil Izročer Šolskemu odseku odbora za zasedene ozemlje.   Vsem   darovalcem   iskrena   hvala
—  Namesto venca na krsto dr. Bra-tine so pokojnikovi tovariši na drž. H-cejski knjižnici v LJubljani poslal! »Di-JaSki kuhinji« v Murski Soboti 100 K
Spominjajte se
Dn2fee sv. cmi n NehMo.-
Poizvedbe.
— Našel ae Je zavitek čipk. Poizve se v trgovini Frisch aa Marijinem trgu.
Izgubila se je cigaretna doza v soboto večer v Unionu na galeriji s firmo Kla-genfurt. Pošten najditelj naj jo vrne na naslov; Kolodvorska ulica 32, vhod na levo, IIL  nadstropje, desno.                                431
Podpisani mol! vse ona, koji bi što znali o njegovu sinu Boi i Periču, rodjenu god. 1898 n Turjacima. da mu to jave. Isti je za vrijeme prevrata dopao n talijansko robstvo, gdje je l obolio, a nalazio se je u zadnje vrijeme u bolnici Saliceta - Sant Glulfano Modena, Italla. — Peric Aate, selo Turjaci,  Sini.  Dalmacifa.
Izgubljeni so bili v soboto od stome cerkve do Sv. Jakoba ?t!r|e ključkt m rožni venec Oddajo se naj v naiem uprav-niStvti.
Na veseUef • hotelu Union dne Vf. Januarja je pozabila neka dama par čevljev v garderobi. Oglasi naj se v Hrenovi ulici It 13% desno.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšck.
Odgovorni urednik:
Božidar Vodeb.
aaca—■■■■■BBagai^BaauBMMBUUUUaaauauuuuaaaua
Ste preveč obCutljivj za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoi pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ubla-žujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerievim pravim Elza - fluidom! 6 dvojrratih ali 2 veliki Specijalni steklenici 24 K.
Potrebovali bf od varajoče, Želodec ekrepčnjoce sredstvo? Poslažite se le Fellerjevfh pravih Elza - kroglllc. 6 škatljic 12 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eugen V. Fefter, Stobfca donja. Elzatrg. št. 238. Br-Kako čujemo sa raznih strana, rruil nekakav nam nepoznati agent trgovcima u slovenskim krajevima od nase tvrtke kasv dite, te traži tom prilikom novac kao kaparu.
Buduć nelmademo nikakovih aasSua-i nika na puru, upozoravamo p. n. trsovee. | da nikome ne podljeljuju za nas naruSbe i ili izručuju novaca, jer ml svaku odgovnr-| nost odklaniamo.                                          333
Union tvornica kaneta i Čokolade. '                                          Zagreb.
lira sporim voziček se honl -
^;tmene ronurtb? pod .Voziček/425* na bpravniitvo bSIov. Naroda«.            423
[ Lanaenscneldfova ^liianltioa
flnbrn ebr?rnipna, se tuni. Ponudbe nod pitali msćina/39S" na upravništvo .Slovenskega Nsroda"                              398
Vsako ntnoiino
mmm lešo
desk, plohov in latev (\*'\it) kuni franko vagon tvrdka, # Anonitln l ubliana Sp« &Uka, Sv Jeraeia Pl  23t.__________________________693
Isče se
:-: cpekarsKi ijiter. :■:
Plača po dogovoru. Nastop službe 1. marca. Ponudbe nai se pnšlieto na uprav. Slov. Naroda pod   .0pcka/303-
393
J—------------------------------------------------------------------
iščem sobo
v prometni ulici, ako mogoče 1. nadstropje. Ponudbe pod ,1. nadstropj*e/426" na upravništvo »Slov. Naroda*.                           426
-TYt.abe-
kratkreasne zgodbe, spisal itU Pasli«
NauabavneiSe berilo   2a samske in po
ročenel  Cena i  poStino   K 650.  Na
roča se v
Narodni  knllgaral
V LluuMlaunf.___________
Dftnrjsa dahk« bendn) kupi vsako k' * lit 'Uhd ličino in za vsako ceno aH eventuelno   proti    2amenjavi   za  moko
Ponudbe na u prav    Slov. Naroda*. \3H
---------               1.           ■   rtfc 1 ■             ■    ■  ■   ■                       ------            -      -         -            -       —----------------------T    !■  I
Hf rt H 3 r n okro? fiOO malenih suv.ihbukn-rlUtld MS vih drv. Ponudb- samo za vso množino Ceni no doerovoru. Več se \zvt nri Građen Štefan, Kregsrfe?6 11 erf Kamniku.                                         437
RMilain 2 hiši, njivo. 2   kočiji, 2 ko-rlUUdUl    bi!i,   2 konjski o-reml <* -glelkl)   In   odvetniško  pisarno,   sku-ai 7a 600 000   K.  a  tudi   oosamezno.   Dr. Štefaa talk sdfHaik r Me?Hi.       434
TrgeHN maifiinp ali mešanega
hlaiaifte naleti t',?..T fa^
Kipim nH trii I
u Varaždinskim toplicama daje se od 1 aprila u zakup. Upite i ponude do 15. februara na kn-paiistno ravnateljstvo Varaždinske toplice___________________435
Droihenl oklic.
V zapuščino pokojnega Josipa Erath trgovca v Mokronogu spadajoče raznovrstno blago se bo prodajalo na javni dražbi v Mokronogu dne 26. Januarja 1929 pri-čenšl ob 8. nri dopoldan In po potrebi naslednic dni.— Med dragim se bo oddalo nekaj blaga tndi v večjih množinah kakor vžigalice, vreče, vinski kamen, kolo-maiv nekaj železnine i. t d., o čemur se zlasti trgovci obveščajo.— Zdražitelj mora blago takoj plačati in takoj prevzeti.— Natančnejši dražbeni pogoji in ce-nilni zapisnik so na vpogled v Mokronogu*
Dne 16. fnanarja 1929.—
Okrajno stdišCe ? Mokrooojrn.
Ofroffl rbHi ;eep zSnSm *
ootzve v uprav.  Slov.  ^aroda.         292
snu n MNflbtmt
K«e,    nove upravniStvo   »Slovenskega Naroda-                                               396
uBuuaauuauuuu   Hnpl*n    auaauaauuauuj
hišo r Ljnlii
on pronsefanm »nesfu. Naslov pove uprava Slov. Nar.            427
Kapi* Hi kniirtiiiio
prvovrstno moč išče takoj večje tvor-'ilSko podietie. Oni, ki imaio lep loko-n#% snaio atroiepls.in govore sloves ski In nekolko hrvatsko-srbski even-tuelno tudi nemSki imaio prednost. Ponudbe na uprav .Slov. Naroda*.    383
Zeniina ponudba!
Mlad gospod, s lepo vsoto denarja, se 2eli tako i poročiti z gospodično staro 18 do 25 let s srednjo vsoto denarja al srednjim posestvom Ponudbe s sliko na iiptšv. Slov. Naroda pod .srednja »»ota/taV._____________
laea aa aa tr«a*lae e ieceeHjealau
ta naipnllauanaa Mafsas, dat. uri
uelkl Itd. saaeftltff |a ae U akatk {asov
sessiueeja fitclsii
• poslovodja -
(z večletno   prakso) s Ia referencami. — Ponudbe ped « Nila rs tja/177* na
•pravo #Sk>v, Naieda"                     377
---------<--------------------------------M   , —mi.,.                                                    [____________________■________      -
Mtose
kompanjon
m losnsnterato ia liipadoiaia
auJnruuaj u; aaauujafat l"OflusJDc
pod „1—sin Hnanlnitsi/4>sr g upravo Slov. Naroda41.     430
Ornih to oprava  za  fedi?no   san«. HUlId yZ poi^vr se pri Gričar& Mei«č. PreŠaraeva «Mca št   S.                         42 4
fefi uaožini šte^hrikev
?e naprodaj. Poizve se: Jeranova ul številka 11.                                      K4?4
mm n težki Slnireii tm
ffrajj   pri  C J.   Haetaan,  Meslai  trg  S.
latamakil od ca 40 konjskih aJL fa-MliniDIl brlkst »Cobron rt BriHte* aaesuji uporaben in nenoSkodovan prod-« takoj Kraalska tveraica Zeljeme in Oravarsle rese v Rauartfcs.                  392
Dr. Bosdnn Derč
ordtaisa ImasMa* taaat dam od  ,
pol 4. di pol 9. v otroški aolalet, gtral ška m lea 15._____________422
ZanealTiv
aranki mimik
se takoj sprejme. Ponudbe na upav. Slov. Naroda pod št. 270. ________________32i_________________
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR OLASER, lesna trgovina. Ruše pri Maribora.             9919
Urnimi
ter SfUUHff. auMMMuauiee> uvsaBuantsaui sarama samo starejše, prvo v« atne moći
ginnirata anasjiilaša. t. mmm m sfrejaje tast trtask ualssied,      4aS4 \
DMeloa efekTnalstenia
drauHva „Dobrodelne«01 v Hnbljari
w korist sfrof9 slcpccof fnoai-Hdov hi hfralcco. lil? dobit-kts    m    sksifjail    ptaHujitirl
80.000 K.
SUnmi dobitek m orednosti
20.000 kron.
Srečka 2 kroni.        Sreika 1 kreni.
Srečke se sarečale  r loteriiski pisarni t
Ljabljaai. Poljasskf aasfp st It. frebanje ss 3. febr. ItfO eb t. ari zvečer.
D RVA
mehka in trda dobavi in pripelje na dom. V. Ssagnetti, parni žaga   za  državnim   kolodvorom
9921 Hče ae več
uradnikov In poduradnlkor
ki so V4SČI slovenskega, hrvaškega ia nemškega jezika v govoru in pisavi. Prednost imaio oni, k\ sq» zmožni pisarniških del v transportih, carini in ban« Čnih opravil. Prošnje naj se pošiljajo na A. Maliy naslednik, špediter, Maribor.                                                      41S
Zahvala.
2a vse dokaze sočutja in številno spremstvo povodom prebridke in tako nepričakovane izgube mojega nad vse ljubljenega soproga, gospoda
dr. Janko Bratina
attlMokarla a« lilSiaal lIMnial v fcJaklJaaJ,
se tem potom vsem nafiskrenejše zahvaljujem. Moja posebna zahvala veljaj gospodu nadnčitelju F. Juvancu 2^ vodstvo odpetih žalostink na zadnji poti nepozabnemu pokojniku v slovo.
Dobri Bog bodi vsem obilen plačniki
V LJUBLJANI; 19. januarje 1920.
Viktorija Bratina roj. Clgo|.
Stran 0.
SLOVENSKI NAROD- dne 20. januarja 1920.
Stev.  15,
Podružnica Ljubljana.
Delniika glavnica: K 30,000.000.
JADRANSKA BANKA
Podružnica Ljubljana.
Rezerve: okrog K 10,000,000.—.
SPBEJEMA i Vloge m kafliioo
Vloga u Ukoči In ilro rmimm proti najugodnejše*« obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na norm-
_______                torij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE Oi PBODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Seatralai Foalftoioo i
»■ahraaaUfc           Opa^ajp
Damaj                     Opl|«t
Katar                     SI bani k
U iTapaaaMra Braa|.
■BinDn Menice, devize, vrednostne papirje itd. DDUAi Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. ■**■ T—OVSjg KREDITE pod najugodnejšimi  »ogoji. MaJI nUDtMIBt na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih ______                 skladiščih.
FMEVKBMAt Borzna naroČila in iih izvršuje najkulantneje.
Telefon *t. SB7.
Brzojavni naslovi JADRANSKA.
tofraitvalba Iš£e sc samostojna boljša uCJIflliUfdJfla. dama (gospa) kot sosta noralka. Imela bi držati v«redu 2 sobi, radi tega pa prosto stanovanje. Cen), ponudde pod .Zanesi l?a 423* na uprav. „Slovenskega Naroda-.                      423
Inteligentna Gospodična sssvs;
nen.škega )e >\ka, absolventka trgovske trgovce šole, teli primerne tluibe Gre tudi k otrokom Ponudbe pod .S. T. 300/409"  na upravo .Slov. Nar. V     4 9
Kijipi
vaščine zmožni.   Nastop upravništvo „Slovenskega
ne išče ma tovarno usnja I Zahteva se popolno znanje dvojnega knjigovod stva, samostojnega vodstva pisarne ir znanje slovensk* ga in nemškega jezika Prednost imajo oženjeni in tudi srbohr takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na Naroda- pod „USNJE/391*.              391
Ui svetle
i
v najrazličnejših izdelavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki SVETLA, Ljubljana, Mestni trg 25.                          11047
liiVlilifh9 Ki D1 se raaa Poučila sut-UU PttiallB, venščine išče stanovanja s hrano pri boljši rodbini v Ljubljani. Ponudbe pod »čeaka Ncnka/390* na uprav. Slov. Naroda.                          390
Jamski les
kepi veaja aanottaa *t. JaasaJ premogoko? And. Jaall, KraaaM, Dolenjalto.                                        389
Spraiaaa sa
prvovrsten 2o$or
▼ tov«rut lesalh lx4ciaov Igor. Bamaljaia p. it Vid aad Ljaal|aac.
• Služkinja -
vešča tudi gospodinia, M S*»ra1aaa zrn aa daialo. Og.aaltl aa |a pii Vida Bratovi. Ig. Oaaaelfne, p. it Vid
nad Lhtblirno.                                ;<87
Mransko tistelsko in RupnIBno dlon. drnftvo
SuS^k-Reka, Zvonimirova ulica Jtev. 102.
prr*   Lastnik aleđ2&h hotelov In sanatorije*:   "ms
Hotel Pension
.rS?EBaJfZA,<
f.iaiP3^"A'S' Onet;«a.
Hotel-Pension in morsko
kopaliSče jmvt SišaMMa
Telefon   »terurb   'J-14.
Hctel-Pension \-\ nnorLko kopališče , JAD H AN Bakar.
Sanatorij  in veitko mersko kopališče . TERAPI "A   Crikvenica.
Vs hoteli m sanatoriji so i aimoderneie z vsem konfortom ure eni. — Oskrba izvrstna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema ir da e nojasnila za Crikvenico: uprava hotela .Miramare" v Crikvenci: za Novi: uprava hotela .Sau-Marino" v Novom: za Sušak; Središnji nred drn-štva, Sus. k-Reka. ftnsHv za brzojave Jadran-centrala S*:4ate-3eka, fottrurtai Metal Rev. 9-8-9.
Palače -Hotei
CHkTealca  Tritfin itrttmi ti.
Hotel-  en^ion „S^N-MAniKO"
H«T! Tiittitols-i Te1, iaterur. 5.
Hotel - Pession in velike
morsko kopališče .USANJ' Novi Vinodolski
Mat Imathe imate ...... m ......
med vojno raČ. pad častnik, ki je sedaj popolnoma prost vojaščine, želi primerne siužbe pri kaki tvrdki ali kaki večji trgovini. Ponudbe nod .Vesten/392« na uprav. Slov. Naroda.                         3 2
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal
Kolesa
rabljena, kupuje J. Borec, Liofcl)aaa, Gosposvetaka c itev. 14.                                 99
Gradbeni les
vsake vrste ii vsake MM
kupa|a takt) neka domača tvornica v Slovani)!. Ponudbe na uprav. , Slo v. Naroda".       38t
Iščem I
nekoliko kilometrov rabljenih TRAČNIC 7 ali 9 kg profila po možnosti z nekoliko okretališči in vozovi. Inženir I. Schwartz, Zagreb, Gajeva 59 Tele- a fon 71 h               I
s Kontorls tinja ss
s prakso, prvovrstna samostojna moč, popolnoma vešča sloven kega, nemškega m vsaj de'oma hrvaškega jezika v govoru in pisavi, stenografiie, stroj ep »i> a kot vseh pisarn šk>h det, se pod zelo ugodnimi rogoji takoj sprejme. Ponudbe na upravništvo »Slovenškrga Naroda« pod „st. 2u0."                                   3.0
Narodna banka d. d.
v Zagrebu
potrebuje dva le vratna upravitelja za filiale v Dalmaciji in v Vojvodini.    Reflektanti   naj   pošljejo  ponudbe na tajništvo zavoda
Ilii-o    T/T    lro+                                                             A t 4
Narodna banka d-d.
v Zagrebu
potrebuje   nekoliko   izvrstnih
uradnikov za blagajne in depot
ter samostalnega izvrstnega
korespondenta. Nu ne ponudbe
na tajništvo zavoda Ilica 7/1. ^                                                                                                    <
________NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU.________'
Zagreb, mjeseca januara 1920.
Povišenje glavnice od K 20,000.000 na 30,000 000
Poiiv na subskripciju
1880 komada dionica, siaseflh na donosioca po K 400- naslovne vrijednosti u uhupnom iznosu od K 10,000.000'-
P. n.
Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti povišenje dioničke  glavnice i emisiju novih  dionica
od slijedećim uvjetima:
1.  Dionička glavnica od 20,000.000— povišuje se izdanjem novih 25.000 dionica po K 400*— nom., dakle za K 10,000.000*— na K 30,000.00Cr—.
2.  Posjednicama starih dionica pripada  pravo na 2  stare dionice optirati 1  novu  uz cijenu od K 445'— po komadu  nove dionice, zajedno sa 5% kamata od 1. siječnja )20. do dana uplate.
3.  Upisna mjesta primaju takodjer upise novih dioničara uz tečaj od K 475-— po dionici sa 5% kamata od 1. januara 1920.  Ovima če ravnateljstvo od eventualno neopranih komada dodijelit komade prema svojoj uvidjavnosti.
4.  Subskripcija počinje 10. januara, a svršava 31. jauuara 1920. a za supskripcije u Americi traje rok do 15. veljače 1920.
5.  Nove dionice imadu kupon za godinu 1920., te im pripada pravo na dividendu za istu.
6.  Protuvrijednost podpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkasnije do 31. januara 1920. odnosno 15. februara 1920. Uplate za nedodieljene nove dionice povratu će ! skupa sa 372% kamata od dana uplate do povratka novca.
7.  Subskripcija se objavlja odnosno primaju prijave:
U ZAGREBU: na blagajni zavoda
m BEOGRADU:  Prometna banka
„ BRODU n/S.: Banka i mjenačnica Brdarić i drug, kao afilijacija Narodne banke
, DUBROVNIKU: Narodna banka d.  d. Zagreb, filijala
» LJUBLJANI: Ljubljanska kreditna banka d. d.
Kranjska deželna banka
Kmetska posojilnica . OSIJEKU: Banka J. Kratiš i drug
Sve filijale zagrebačkih banaka na RIJECI: Hrv. centralna banka d. d. u RUMI: Zadružna banka d. d. . SARAJEVU: Hrvatska centralna banka
U SPUETU: Zadružni savez . ZEMUNU: Zemunska štedionica
dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te nje«
nih filijala
U sjedinjenim državavama: U NEW-YORKU: Garantv Trust Co.
Emil Kiss, banker k PITTSBURGHU PA: Union Savings Bank . AKRON O.: Depositors Savings & Trust Co. „ MC KEESPORT PA.: Jos. Roth & Co. . YOUNGSTOWNU: Doilars Savings Bank _ POTHESTEP PA - AH Nations Bank
, oruvrwbvu. nrvuid&a centralna umumm                                                                                            Hl              » *xv^****-*'**—^ •«•• «•» *^»*.w«- ^~—
8.  Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih mjesta subskripcije:
Točno ispunjenu i potpisanu prijavnicu uz naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda n pologu) ili medjutomnicu starih dionica.
9.  Reparticiju dionica subskribiranih u smisla točke 3. pridržaje sebi ravnateljstvo.
10.  Tečajni (azijski) dobitak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivSi troškove emisije i pristojbe, te dotacije mkmimtuf
la.
11.  Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat, koji zajamčuje uspjeh povišenja dioničke glavnice.
_______^__________                               _______and
Lastnina in tisk »Narodne tiskano*!
Za ioseratni dd odgovoren Valentin Kopitar«