Študijsko gradivo pri predmetu Sistem sodnega varstva V EU Zbirka vaj Avtorice Janja Hojnik Petra Weingerl Živa Šuta Julij 2023 Naslov Študijsko gradivo pri predmetu Sistem sodnega varstva v EU Title Study Material for the Course The EU Judicial System Podnaslov Zbirka vaj Subtitle Col ection of Exercises Avtorice Janja Hojnik Petra Weingerl Authors (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta) (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta) Živa Šuta (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta) Recenzija Verica Trstenjak Martina Repas Review (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo) (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta) Tehnični urednik Jan Perša Technical editor (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Oblikovanje ovitka Jan Perša Cover designer (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Grafične priloge Graphic material Hojnik, Weingerl, Šuta, 2023 Grtafika na ovitku Zastave EU, avtor Christian Lue, unsplash.com, CC0, 2020 Cover graphics Justicija, avtor Tingey Injury Law Firm, unsplash.com, CC0, 2020 Založnik Univerza v Mariboru Izdajatelj Univerza v Mariboru Published by Univerzitetna založba Issued by Pravna fakulteta Slomškov trg 15, Mladinska ulica 9 2000Maribor, Slovenija 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si https://www.pf.um.si zalozba@um.si pf@um.si Izdaja Edition Prva izdaja Izdano Published at Maribor, julij 2023 Vrsta publikacije Publication type E-knjiga Dostopno na Available at https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/789 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba / University of Maribor, University Press CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor Besedilo/ Text © Hojnik, Weingerl, Šuta, 2023 342(076)(0.034.2) To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 HOJNIK, Janja Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons At ribution 4.0 Študijsko gradivo pri predmetu Sistem sodnega varstva v EU [Elektronski vir] : International License. zbirka vaj / Janja Hojnik, Petra Weingerl, Živa Šuta. - 1. izd. - E- Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno publikacija. - Maribor : Univerza v reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava Mariboru, Univerzitetna založba, 2023 avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/ Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, catalog/book/789 ISBN 978-961-286-755-3 (WEB, pdf) razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, doi: 10.18690/um.pf.3.2023 ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje COBISS.SI-ID 157342979 neposredno od imetnika avtorskih pravic. https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ ISBN 978-961-286-755-3 (pdf) DOI https://doi.org/10.18690/um.pf.3.2023 Cena prof. dr. Zdravko Kačič, Price Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika For publisher rektor Univerze v Mariboru Citiranje Hojnik, J., Weingerl, P., Šuta, Ž. (2023). Študijsko gradivo pri predmetu Sistem sodnega varstva v EU: zbirka vaj. Univerza v Attribution Mariboru, Univerzitetna založba. doi: 10.18690/um.pf.3.2023 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Kazalo Spremna beseda ............................................................................................................................. 1 1 RAZMERJE MED PRAVOM EU IN NACIONALNIM PRAVOM ................................ 3 1.1 Teoretična vprašanja .................................................................................................................................... 3 1.2 Praktični primeri ......................................................................................................................................... 17 Primer 1 .................................................................................................................................................................. 17 Primer 2 .................................................................................................................................................................. 18 Primer 3 .................................................................................................................................................................. 20 Primer 4 .................................................................................................................................................................. 21 Primer 5 .................................................................................................................................................................. 22 Primer 6 .................................................................................................................................................................. 23 2 VLOGA SODIŠČA EU IN PREGLED POSTOPKOV .................................................... 25 2.1 Iskanje sodne prakse sodišča EU ............................................................................................................. 25 2.2 Vloga sodišča EU ....................................................................................................................................... 26 2.3 Sodno varstvo v EU - pregled postopkov .............................................................................................. 31 2.4 Praktični nalogi ........................................................................................................................................... 33 3 POSTOPKI PROTI DRŽAVAM ČLANICAM ................................................................ 37 3.1 Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti..................................................................................................... 37 3.2 Slovenija kot tožena stranka pred sodiščem EU ................................................................................... 47 3.3 Praktični primeri ......................................................................................................................................... 48 Primer 1 .................................................................................................................................................................. 48 Primer 2 .................................................................................................................................................................. 49 Primer 3 .................................................................................................................................................................. 50 3.4 Tabela izbrane sodne prakse ..................................................................................................................... 51 4 POSTOPKI PROTI INSTITUCIJAM EU ........................................................................ 57 4.1 Ničnostna tožba ......................................................................................................................................... 57 4.1.1 Namen in cilji ničnostne tožbe po členu 263 PDEU ........................................................................... 57 4.1.2 Akti, ki se lahko izpodbijajo ..................................................................................................................... 59 4.1.3 Vlagatelji ...................................................................................................................................................... 61 4.1.4 Pasivna legitimacija .................................................................................................................................... 65 4.1.5 Tabela ‘aktov’ in ‘predpisov’ (263/4 PDEU) iz izbrane sodne prakse sodišča EU ........................ 67 4.1.6 Praktični primeri ......................................................................................................................................... 69 Primer 1 .................................................................................................................................................................. 70 Primer 2 .................................................................................................................................................................. 71 Primer 3 “ The limit of Plaumann is Plaumann. ” ................................................................................................... 73 4.1.7 Tabela izbrane sodne prakse .................................................................................................................... 75 4.2 Ugovor nezakonitosti ................................................................................................................................ 83 4.3 Odškodninska tožba zoper EU ................................................................................................................ 85 4.4 Tožba zaradi molka organa oz. nedelovanja .......................................................................................... 89 ii KAZALO 5 POSTOPEK PREDHODNEGA ODLOČANJA ............................................................... 91 5.1 DEJANJE 1: Nacionalni postopek (postavitev vprašanja) .................................................................. 91 5.1.1 Smisel in cilji postopka za predhodno odločanje .................................................................................. 91 5.1.2 Nacionalni postopek pred postavitvijo vprašanja za predhodno odločanje (VPO) ......................... 93 5.1.3 Praktični primeri ......................................................................................................................................... 98 Primer 1 .................................................................................................................................................................. 98 Primer 2 ................................................................................................................................................................ 100 5.2 DEJANJE 2: Vmesni postopek pred sodiščem EU ........................................................................... 102 5.3 DEJANJE 3: Nacionalni postopek (odločitev) ................................................................................... 105 5.4 Tabela izbrane sodne prakse ................................................................................................................... 106 5.5 Shema: Postopek predhodnega odločanja ............................................................................................ 117 5.6 Hitri in nujni postopek predhodnega odločanja .................................................................................. 119 6 OSTALI POSTOPKI ......................................................................................................... 121 6.1 Pravna sredstva ......................................................................................................................................... 121 6.2 Ad hoc pristojnost sodišča EU .............................................................................................................. 123 7 LISTINA EU O TEMELJNIH PRAVICAH ................................................................... 125 7.1 Študija primera: Prenehanje delovnega razmerja in pravica do plačanega letnega dopusta .......... 131 8 PRAKTIČNI PRIMERI, KI ZAJEMAJO RAZLIČNE POSTOPKE .............................. 135 Primer 1 ................................................................................................................................................................ 135 Primer 2 ................................................................................................................................................................ 136 Primer 3 ................................................................................................................................................................ 136 Primer 4 ................................................................................................................................................................ 137 Primer 5 ................................................................................................................................................................ 137 Primer 6 ................................................................................................................................................................ 139 Primer 7 ................................................................................................................................................................ 140 Primer 8 ................................................................................................................................................................ 141 9 RAZNO ............................................................................................................................. 143 9.1 Priloga: Pogodba o Evropski uniji ......................................................................................................... 145 9.2 Pogodba o delovanju Evropske unije ................................................................................................... 148 9.3 Protokol (št. 3) o Statutu Sodišča Evropske unije ............................................................................... 154 9.4 Listina EU o temeljnih pravicah ............................................................................................................ 163 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Spremna beseda Foreword Zbirka vaj je namenjena študentom druge stopnje bolonjskega študija prava pri predmetu Sistem sodnega varstva v EU na Pravni fakulteti v Mariboru. Zajema pregled postopkov pred Sodiščem EU, pri čemer so neposredni postopki v gradivu razdeljeni na postopke zoper države članice in postopke zoper institucije EU, temu pa sledijo še naloge v zvezi s postopkom predhodnega odločanja, ki je edini v skupini posrednih postopkov. Sledijo še naloge v zvezi z ostalimi postopki pred Sodiščem EU in v zvezi z Listino EU o temeljnih pravicah. Dve poglavji na začetku gradiva sta namenjeni osvežitvi znanja osnov prava EU s poudarkom na razmerju med pravom EU in nacionalnim pravom ter vlogi Sodišča EU v institucionalni zgradbi EU. Znanje se v gradivu preverja s pomočjo teoretičnih vprašanj, iztočnic za diskusijo in praktičnih primerov. Priporočljivo je, da se pri reševanju gradiva uporablja naslednja literatura: V. Trstenjak, M. Brkan, Pravo EU: Ustavno, procesno in gospodarsko pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2019 in K. Lenaerts et al, EU Procedural Law, Oxford European Union Law Library, Oxford 2014. Poleg osnovne literature je pri reševanju nalog obvezna uporaba Poleg osnovne literature je pri reševanju nalog obvezna uporaba Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Listine EU in Poslovnika Sodišča EU, prav tako pa se je v odgovorih potrebno sklicevati na sodno prakso Sodišča EU. Seznanitev s spletno stranjo Sodišča EU in iskalnikom sodne prakse je zato zelo priporočljiva. Študenti so vsako leto znova spodbujani dopolnjevati svoje znanje prava EU z dodatno literaturo in spremljati aktualne dogodke, povezane s sodnim sistemom v EU. 2 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ This study material is intended for second cycle students at the Faculty of Law, University of Maribor, enrolled in the course The EU Judicial System. It gives an overview of proceedings before the Court of Justice of the European Union (CJEU) and categorizes direct actions as those against Member States and those against EU institutions, followed by practice exercises on the preliminary ruling procedure, which is the only representative of indirect proceedings. This is followed by exercices dealing with other procedures before the CJEU and with the EU Charter of Fundamental Rights. Two chapters at the beginning of the material are intended to refresh knowledge of the fundamentals of EU law, with a focus on the relationship between EU law and national law, as well as the role of the CJEU in the EU institutional architecture. The material assesses and tests student’s knowledge through theoretical questions, points for discussion and practical examples. When approaching the study material, it is recommended that students use the following background literature: V. Trstenjak, M. Brkan, Pravo EU: Ustavno, procesno in gospodarsko pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2019 in K. Lenaerts et al, EU Procedural Law, Oxford European Union Law Library, Oxford 2014. In addition the use of the Treaty on the European Union (TEU), the Treaty on the Functioning of the European Union (TFEU) and the Rules of Procedure of the Court of Justice of the EU is compulsory in solving the study material, and the case-law of the CJEU should be referred to in the answers. Familiarity with the CJEU website and the case-law search engine is therefore highly recommended. Students are encouraged to update their knowledge of EU law each year with additional literature and keep up to date with topical events related to the EU judicial system. ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 1 RAZMERJE MED PRAVOM EU IN NACIONALNIM PRAVOM 1.1 Teoretična vprašanja 1. Odnos med pravom EU in nacionalnim pravom urejajo štiri temeljna načela. Pojasnite, katera in kakšne so povezave med njimi! Poimenujte jih tudi v angleščini. 4 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 2. Predstavite dejansko stanje zadev Van Gend en Loos in Costa v. E.N.E.L. 3. Pojasnite odnos med načelom neposrednega učinka, posrednim učinkom (lojalno razlago), izključevalnim učinkom in odškodninsko odgovornostjo države za kršitev prava EU. 1 Razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom 5. 4. Za kateri postopek pred Sodiščem EU se smiselno uporablja razlaga pojmov glede odškodninske odgovornosti države za kršitev prava EU? 5. Kakšna je razlika med neposrednim učinkom in neposredno uporabnostjo? 6. Ali lahko ima pravilo EU neposredni učinek, ne da bi bilo tudi neposredno uporabno? 6 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 7. Na primerih Pogodb, uredb in direktiv opredelite načelo neposrednega učinka oz. njegove pogoje in učinkovanje. 8. Na sodni praksi Sodišča EU pojasnite vprašanje horizontalnega učinka določb direktiv! 1 Razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom 7. 9. Pojasnite pomen splošnih pravnih načel v pravu EU in njihov vpliv na neposredno učinkovitost direktiv! 10. Pojasnite načelo sorazmernosti, subsidiarnosti, prenosa pristojnosti, lojalnega sodelovanja, učinkovitosti, učinkovitega sodnega varstva in nacionalne postopkovne avtonomije. 8 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 11. Kakšen je pomen načela ‘lex posterior derogat legi priori’ v pravnem sistemu EU? 12. Kdaj se uporablja Listina EU o temeljnih pravicah? Ali imajo določbe Listine EU kvaliteto neposrednega učinka? 1 Razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom 9. 13. Kakšna je razlika med pravicami in načeli? 14. Opišite razvoj varstva temeljnih pravic v EU. 15. Pojasnite razmerje med varstvom človekovih pravic na ravni EU, ESČP in nacionalnega (ustavnega) prava. 10 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 16. Argumentirajte (ne)pravilnost trditev: a) Načelo primarnosti je tesno povezano z načelom subsidiarnosti; Drži Ne drži b) načelo subsidiarnosti je nasprotno načelu primarnosti; Drži Ne drži c) Pogodba o delovanju EU vsebuje določbe o načelu primarnosti; Drži Ne drži d) neposredna uporabnost akta EU je pogoj za neposredni učinek določb zadevnega akta; Drži Ne drži 1 Razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom 11. e) direktive se neposredno ne uporabljajo, saj predpostavljajo izvedbeno zakonodajo držav članic; Drži Ne drži f) razlika med direktivami in uredbami je ta, da je uredba neposredno uporabna, direktiva pa ne; Drži Ne drži g) direktiva prične veljati s potekom implementacijskega (izvedbenega) roka in do tega roka ni neposredno učinkovita; Drži Ne drži h) države članice se v sporih proti posameznikom pred nacionalnimi sodišči ne morejo sklicevati neposredno na določbe prava EU; Drži Ne drži 12 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ i) neposredni učinek prava EU je stvar nacionalnih sodišč, ne pa tudi državnih organov izvršilne veje oblasti; Drži Ne drži j) sklicevanje posameznikov na določbe pravnih aktov EU ni mogoče v razmerju proti drugim posameznikom, temveč le proti državnim organom; Drži Ne drži k) direktive so naslovljene na zakonodajno in izvršilno oblast držav članic, ne pa na sodno, zato jih nacionalni sodniki niso zavezani upoštevati; Drži Ne drži l) neposredni učinek določb prava EU pomeni možnost Sodišča EU, da pravo EU uporabi v sporih med posamezniki oz. v sporih med posamezniki in državami članicami; Drži Ne drži 1 Razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom 13. m) tako kot določbe direktiv tudi določbe Pogodbe o delovanju EU nimajo neposrednega učinka v horizontalnih razmerjih, saj je Pogodba (tako kot direktive) naslovljena na države članice. Drži Ne drži n) določbe pravnih aktov EU, ki imajo horizontalni neposredni učinek, ustvarjajo tako pravice kot obveznosti za posameznike; Drži Ne drži o) nacionalna sodišča so zavezana uporabljati lojalno (konsistentno) razlago zgolj v postopkih s horizontalnim razmerjem med strankama; Drži Ne drži p) načelo lojalne ali konsistentne razlage nacionalni sodnik uporabi le, če se nanj sklicujejo stranke; Drži Ne drži 14 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ q) obveznost lojalne razlage obstaja ex officio; Drži Ne drži r) pogoj za odškodninsko odgovornost države članice zaradi kršitve prava EU je ugotovitev kršitve s strani Sodišča EU; Drži Ne drži s) države članice lahko odškodninsko odgovarjajo zaradi nepravilne implementacije direktive, tudi če imajo relevantne določbe direktive neposredni učinek; Drži Ne drži t) odškodninska tožba zoper državo članico pred Sodiščem EU je dopustna zgolj, ko se državi očita dovolj resna kršitev prava EU (sufficiently serious breach); Drži Ne drži 1 Razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom 15. u) PDEU določa, da države članice odškodninsko odgovarjajo posameznikom, v kolikor škoda nastane s kršitvijo prava EU; Drži Ne drži v) klavzula lojalnosti (člen 3(4) PEU) je pravni temelj za odškodninsko odgovornost države zaradi kršitve prava EU; Drži Ne drži w) odškodnine posameznikom za škodo, ki so jo s kršitvijo prava EU povzročile države članice, dodeljujejo nacionalna sodišča; Drži Ne drži x) pogoj za pridobitev odškodnine od države je dokaz subjektivne odgovornosti slednje; Drži Ne drži 16 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ y) država odškodninsko odgovarja za vse države organe, z izjemo sodnih (načelo neodvisnosti sodnikov); Drži Ne drži z) odškodninska odgovornost države ni mogoča v primeru, ko je o zadevi odločeno pravnomočno (res iudicata), pa čeprav pravo EU s strani nacionalnega sodišča ni bilo upoštevano; Drži Ne drži aa) glede na novejšo sodno prakso Sodišča EU imajo določbe direktiv horizontalni neposredni učinek; Drži Ne drži bb) odškodninsko odgovornost RS za kršitve prava EU oškodovani uveljavljajo pred slovenskimi sodišči na osnovi slovenskega Obligacijskega zakonika in relevantne sodne prakse Sodišča EU; Drži Ne drži 1 Razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom 17. cc) za dosoditev odškodnine posamezniku po načelih iz zadeve Francovich mora Sodišče EU najprej dognati kršitev prava EU s strani zadevne države članice; Drži Ne drži dd) direktive so naslovljene ne le na zakonodajno in izvršilno oblast držav članic, temveč tudi na sodno, zato jih morajo nacionalni sodniki neposredno uporabljati. Drži Ne drži 1.2 Praktični primeri Primer 1 Metka je z banko Nova sklenila kreditno pogodbo v švicarskih frankih. Pred sodiščem se je sklicevala, da to napačno uporablja pravo EU, saj določbe v slovensko zakonodajo niso bile pravilno implementirane. Sklicuje se tudi na pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine in na pravico do visoke ravni varstva potrošnikov, ki jo zagotavlja člen 38 Listine. Komentirajte. Kako mora ravnati nacionalno sodišče? Kakšne možnosti ima Metka, če ne bo zadovoljna z uporabo prava EU pred sodiščem? 18 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Primer 2 Leta 2016 je Svet EU sprejel direktivo, ki zavezuje države članice k temu, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi zaposlenim nosečnicam vsaj enoletni plačani materinski dopust. Državam članicam je bilo dano eno leto časa za izvedbo direktive. Po grškem zakonu iz leta 2008 je bilo nosečnicam zagotovljeno tri mesece materinskega dopusta. Ta zakon ni bil spremenjen ali zamenjan. Aprila 2019 je Sodišče EU v okviru člena 258 PDEU razsodilo, da je Grčija kršila svojo obveznost implementirati direktivo. Svetujte vsem trem gospem o morebitnih pravicah, ki jim jih podeljuje pravo EU! Svetujte tudi Komisiji, ali lahko proti Grčiji izvede še kakšne dodatne ukrepe, da bi izvedla direktivo! a) Aphrodite, grška državljanka, je zaposlena pri Mestnem svetu v Atenah. Je noseča in je od delodajalca zahtevala 1-letni materinski dopust. Njena zahteva je bila zavrnjena iz razloga, da je po grškem pravu upravičena le do 3-mesečnega materinskega dopusta. b) Maria, grška državljanka, je zaposlena v butiku veleblagovnice v Solunu; je noseča in na zahtevo po 1-letnem materinskem dopustu je dobila enak odgovor kot Aphrodite. c) Giulia, italijanska državljanka, je Aphroditina sodelavka, ki je prav tako noseča; njena zahteva po materinskem dopustu je bila v celoti zavrnjena iz razloga, ker je materinski dopust po grškem pravu namenjen zgolj grškim državljankam. 1 Razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom 19. 20 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Primer 3 Potrošnik iz Maribora je sklenil zavarovalno pogodbo z zavarovalnico, ki ima sedež v Ljubljani. Po nastanku škodnega dogodka je prišlo do spora. V splošnih pogojih, priloženih k zavarovalni pogodbi je bilo prorogirano sodišče v Novi Gorici (po pojasnilu zavarovalnice, ker se tam spori relativno hitro rešujejo in to je zavarovalnici in oškodovancu zaradi visokih zamudnih obresti lahko v korist – odvisno pač kdo zmaga in kakšni stroški so nastali med pravdo). Tožnik (potrošnik) meni, da je takšno določilo v pogodbi zanj neugodno in da mu nastajajo dodatni stroški prevoza in izgube časa. Še posebej je to relevantno za stroške njegovega odvetnika. Ta izpodbija prorogacijo sodišča kot nepošteno klavzulo po Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) in Direktivi 93/13/EGS o nepoštenih prodajnih pogojih. Sodišče v Novi Gorici ne sprejme delne ničnosti pogodbe (oz. določbe iz splošnih pogojev), ker prav takšen primer (prorogacije sodišča) v ZVPot ni zapisan, v direktivi pa prav tako ne. Dejstvo, da je Sodišče EU že razsodilo (razlagalo omenjeno direktivo), da je enostransko in v naprej določen pogoj s strani prodajalca – tudi prorogacija – v škodo potrošnika ničen, pa, tako trdi sodišče v Novi Gorici, sodišče ne more upoštevati, ker gre v sporu za horizontalno in ne vertikalno razmerje. Svetujte odvetniku tožnika! 1 Razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom 21. Primer 4 Gospod Wolf, nemški državljan, je star 56 let in je sklenil pogodbo o zaposlitvi z zasebnim delodajalcem. Na osnovi nemškega zakona o delovnih razmerjih je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas; zakon namreč omogoča, da se z delavcem, ki je ob začetku delovnega razmerja dopolnil 52 let, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Gospod Wolf meni, da nemški zakon krši Direktivo 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. Svetujte gospodu Wolfu, ali so podani pogoji za sklicevanje na omenjeno direktivo, s katero bi dosegel nediskriminatorno obravnavo glede na starost! 22 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Primer 5 Direktiva 2003/333/ES o podaljšanih počitnicah določa, da so vsi delavci upravičeni do enoletnega neplačanega dopusta po 18 mesecih nepretrgane zaposlitve. Direktivo je bilo potrebno izvesti do 1. januarja 2005. Že septembra 2004 pa je Slovenija sprejela (fiktivni) Zakon o neplačanem dopustu, ki določa, da so vsi delavci upravičeni do največ treh mesecev neplačanega dopusta po ‘treh letih nepretrgane zaposlitve.’ Andreja je zaposlena kot vodja kadrovske službe zasebne gospodarske družbe ‘Pot k zdravju’, ki je dobila koncesijo občine Maribor za izvajanje patronažne službe in zdravstvene nege na njenem območju. Te storitve so v celoti financirane iz javnih finančnih sredstev, vsaka odločitev o prenehanju delovanja katere od izpostav družbe pa potrebuje predhodno soglasje ministra za zdravje. Andreja se je odločila, da želi odmor v karieri, v katerem bi potovala po svetu. Zaprosila je za neplačan dopust v dolžini 10 mesecev. V družbi ‘Pot k zdravju’ je bila zaposlena 24 mesecev. Vendar pa je družba zavrnila njeno zahtevo iz razloga, da ni upravičena do nobene prekinitve, ker še ni zaposlena vsaj tri leta, kot to zahteva Zakon o neplačanem dopustu. Svetujte Andreji, ali ji je pravo EU pri tem lahko kaj v pomoč. Pri svojem odgovoru upoštevajte pomen neposrednega učinka, lojalne razlage in odškodninske odgovornosti države. 1 Razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom 23. Primer 6 EU je sprejela fiktivno Direktivo 1/2019 o plačanem letnem dopustu, ki določa, da vsakemu delavcu pripada plačan letni dopust v minimalnem trajanju štirih tednov. Rok za implementacijo je potekel 1. januarja 2021. Magdalena je visokošolska učiteljica, ki je zaposlena na javni univerzi. Ob začetku novega leta delodajalcu predlaga termine, v katerih želi koristiti letni dopust. Delodajalec njen predlog zavrne, saj fiktivna slovenska zakonodaja določa, da so delavci upravičeni le do dveh tednov plačanega dopusta. Marija je visokošolska učiteljica, zaposlena na zasebni univerzi, ki se sooča s podobno izkušnjo. a) Glede tega problema sta se Magdalena in Marija obrnili na Komisijo, ker Slovenija ni pravočasno prenesla omenjene direktive. Komisija se še ni odločila za ukrepanje, zato ne vesta, kako naj dosežeta, da bi tako Slovenija kot Komisija pred Sodiščem EU odgovarjali za svojo neaktivnost. b) V stiski sta se na vas obrnili za nasvet, ali se lahko zanašata na zakonodajo EU, ki jima bi omogočila koriščenje štiritedenskega dopusta. Svetujte jima tako, da svoje nasvete podprete z ustreznimi pravnimi podlagami. 24 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 2 VLOGA SODIŠČA EU IN PREGLED POSTOPKOV 2.1 Iskanje sodne prakse sodišča EU 1. Kje najdemo sodno prakso Sodišča EU? 2. Kako pravilno citiramo sodno prakso Sodišča EU? 26 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 3. Kaj pomenijo oznake C-, T- in F-? C- T- F- 2.2 Vloga sodišča EU 4. Katera sodišča sestavljajo sodni sistem EU? 5. Predstavite naloge a) Sodišča, b) Splošnega sodišča, c) nacionalnih sodišč. a) Sodišče b) Splošno sodišče 2 Vloga sodišča EU in pregled postopkov 27. c) Nacionalno sodišče 6. Pojasnite odnos med Komisijo in Sodiščem EU! 7. Kako poteka postopek pred Sodiščem EU? Pomagajte si s Poslovnikom Sodišča EU. 1. Dodelitev zadeve (fra. juge rapporteur) 2. Dodelitev zadeve 3. Pisna faza 4. sodnika poročevalca 5. (fra. réunion générale) 6. 7. (razen, če zadeva ne postavlja novega pravnega vprašanja) 8. Sodna odločba 28 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 8. V kakšni sestavi lahko odloča SEU? 9. Kakšna je vloga generalnih pravobranilcev? 10. Ali generalni pravobranilci podajajo sklepne predloge v vsaki zadevi, v kateri odloča Sodišče? 2 Vloga sodišča EU in pregled postopkov 29. 11. Ali so sklepni predlogi generalnega pravobranilca zavezujoči? 12. Kaj je opredeljeno v členu 255 PDEU? 13. Opredelite jezik postopka, uradni jezik in delovni jezik pred Sodiščem EU. a) Jezik postopka b) Uradni jezik b) Delovni jezik 14. Kakšna je vloga Sodišča EU? 30 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 15. Kako Sodišče EU razlaga pravne akte EU in katere metode razlage uporablja? Pomagajte si z zadevo C-283/81, CILFIT. 16. .Obrazložite, kaj so evroavtonomni pojmi. 17. Ali lahko Sodišče EU razveljavi nacionalni pravni akt oz. ga razglasi za ničnega? 2 Vloga sodišča EU in pregled postopkov 31. 18. Ali lahko nacionalno sodišče razlaga pravne akte EU? 2.3 Sodno varstvo v EU - pregled postopkov 19. Katere so najpomembnejše vrste postopkov pred Sodiščem EU? − kdo jih lahko sproži, − proti komu − in zakaj? 32 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 20. Sodišče EU je gradilo svojo vlogo in avtoriteto s priznavanjem pravic posameznikom. Ali se lahko posameznik obrne (vloži tožbo) na Sodišče EU? Na vprašanje odgovorite s pomočjo zadev: Francovich in Plaumann. 21. Opredelite se do naslednje trditve: Odškodninsko lahko odgovarja le država članica, ne pa tudi EU sama. 22. Ali se lahko v posameznem primeru sprožijo različni postopki pred Sodiščem EU? 2 Vloga sodišča EU in pregled postopkov 33. Vprašanja za diskusijo 1. Če bi Vas predsedniki skupine afriških držav, ki razmišljajo o ustanovitvi Afriške ekonomske unije, vprašali za nasvet glede tega, kakšen sistem sodnega varstva naj vzpostavijo – kaj bi jim odgovorili? Bi jim svetovali, naj prevzamejo sistem, ki je v veljavi v EU? O čem je potrebno razmišljati pri oblikovanju sodnega sistema? 2. Ali je sistem sodnega varstva v EU učinkovit? Kako se po vašem mnenju zagotavlja učinkovitost? 3. V zadnjem desetletju lahko v sodni praksi nacionalnih sodišč zaznamo poskuse spodkopavanja vloge Sodišča EU (denimo nemška zadeva Weiss z dne 5.5.2020, sodba poljskega ustavnega sodišča K 3/21 z dne 7.10.2021). Nekateri akademiki rešitev vidijo v ustanovitvi posebnega evropskega sodišča. Predstavite svoje mnenje o tem predlogu. 2.4 Praktični nalogi 1. Primerjajte sodno odločbo Sodišča EU z nacionalno sodno odločbo (oblika, metode razlage, uporaba prava, sodne prakse in teorije, drugo, npr. ločena mnenja). 34 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 2 Vloga sodišča EU in pregled postopkov 35. 2. Primerjajte sodno odločbo Sodišča EU s sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca (oblika, metode razlage, uporaba prava, sodne prakse in teorije, drugo). 36 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 3 POSTOPKI PROTI DRŽAVAM ČLANICAM1 3.1 Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti 1. Predstavite delitev postopkov zoper DČ glede na javnopravno in zasebnopravno varstvo. 1 Glede odškodninske odgovornosti držav članic ( Francovich) glej prvo poglavje. 38 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 2. Ali lahko posameznik toži državo članico pred Sodiščem EU? 3. Členi 258-260 PDEU se lahko uporabijo v primeru neizpolnitve obveznosti iz prava EU. Kaj obsega pojem pravo EU v smislu teh členov? 4. Ali mora Evropska komisija izkazati pravni interes za sprožitev postopka po členu 258 PDEU? Zakaj da/ne? 5. Kako Evropska komisija izve za kršitev prava EU? 3 Postopki proti državam članicam 39. 6. Kakšen je rok za vložitev tožbe po členih 258-260 PDEU? 7. Opredelite najbolj pogoste tožbene razloge (skupaj s sodno prakso). 8. Na katere razloge so se v preteklosti sklicevale DČ pred SEU? Ali so bile uspešne? 9. Ali gre za subjektivno ali objektivno odgovornost DČ za neizpolnitev obveznosti iz prava EU? 40 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 10. Predstavite administrativno in sodno fazo. Administrativna faza Sodna faza 11. Opredelite bistvene spremembe glede tega postopka po Maastrichski in Lizbonski pogodbi. 12. Kakšni so lahko učinki sodbe Sodišča EU v tem postopku? 3 Postopki proti državam članicam 41. 13. Zakaj tožba na podlagi člena 259 PDEU ni pogosta? 14. Kakšna je vloga Evropske komisije v postopku na podlagi člena 259 PDEU? 15. Ali mora DČ kot tožnik izkazati pravni interes? 16. Poiščite zadnji primer tožbe po členu 259 PDEU. 42 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 17. Kako je opredeljena denarna kazen (njeni elementi)? 18. Kateri kriteriji se upoštevajo pri določanju višine denarne kazni? 19. Ali je lahko denarna kazen 0€? 20. Pojasnite, kako Lizbonska pogodba spreminja institut denarnega kaznovanja države članice (člen 260 PDEU) v primerjavi z dosedanjo ureditvijo! 3 Postopki proti državam članicam 43. 21. Kaj se zgodi v primeru, ko DČ med postopkom izpolni obveznost iz prava EU? 22. Pojasnite pogoje, pod katerimi se lahko izreče denarna kazen DČ, in ali je ta združljiva z odškodnino zaradi kršitve prava EU? 23. Opredelite se do trditev: a) izraz »neposredne tožbe« označuje tiste tožbe pred Sodiščem EU, ki se najprej vložijo pred nacionalnimi sodišči; Drži Ne drži b) posamezniki, ne glede na državljanstvo, prebivališče ali sedež, lahko tožijo vse države članice pred Sodiščem EU; Drži Ne drži 44 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ c) Sodišče EU je pristojno tudi za reševanje sporov med posamezniki, ki imajo državljanstvo EU, in državami članicami EU; Drži Ne drži d) madžarsko podjetje lahko toži Ukrajino pred Sodiščem EU zaradi škode, ki mu je nastala ob prekinitvi dobave plina (za katero je po mnenju podjetja odgovorna Ukrajina); e) zasebni subjekti zmeraj uveljavljajo pravno varstvo zoper države članice zaradi kršitev prava EU pred nacionalnimi sodišči, saj tega pred Sodiščem EU ne morejo; Drži Ne drži f) v kolikor država članica pravočasno ne implementira direktive v nacionalni pravni red, jo lahko Sodišče EU obsodi na plačilo denarne kazni; Drži Ne drži g) pri predlogu denarne kazni za državo članico po členu 260 PDEU (zaradi nespoštovanja sodbe Sodišča EU) mora Komisija dokazati, da ji je s tem nastala škoda; Drži Ne drži h) posameznik je lahko intervenient v postopku Komisije EU proti državi članici po členu 258 PDEU (adhezijski postopek) in v tem postopku zahteva povračilo škode, če mu je nastala; Drži Ne drži i) Komisija lahko vloži tožbo zoper državo članico pred Sodiščem EU zgolj, ko se slednji očita dovolj resna (kvalificirana) kršitev prava EU (sufficiently serious breach); Drži Ne drži 3 Postopki proti državam članicam 45. j) neposredni učinek določb določene direktive ekskulpira državo, ki je tožena pred Sodiščem EU s strani Evropske komisije zaradi neimplementacije zadevne direktive; Drži Ne drži k) za kršitve prava EU, ki jih storijo lokalne skupnosti, Komisiji odgovarja neposredno država članica; Drži Ne drži l) sodba Sodišča EU po členu 258 PDEU, s katero Sodišče EU ugotovi kršitev prava EU s strani države članice, je pogoj za vložitev odškodninske tožbe posameznika pred nacionalnim sodiščem zaradi škode, ki mu jo je država članica povzročila z zadevno kršitvijo; Drži Ne drži m) argument vzajemnosti je edina obramba, ki vzdrži kot opravičilo za kršitev prava EU s strani držav članic, ko so le-te tožene s strani Komisije po členu 258 PDEU; Drži Ne drži n) Sodišče EU lahko v primeru kršitev prava EU državam članicam naloži tako plačilo denarne kazni kot tudi odškodnine posameznikom; Drži Ne drži o) postopek po členu 258 PDEU se običajno konča z damnatorno (dajatveno) sodbo Sodišča EU; Drži Ne drži p) denarno kazen Sodišče EU izreče državi članici zato, ker je z neimplementacijo direktive v nacionalni pravni red posameznikom povzročila resno škodo; Drži Ne drži 46 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ q) Lizbonska pogodba olajšuje pogoje za denarno kaznovanje držav članic, ki ne spoštujejo prava EU; Drži Ne drži r) država članica je lahko pred Sodiščem EU v istem postopku tožena na ugotovitev neimplementacije direktive in dosoditev denarne kazni zaradi te kršitve. Drži Ne drži 24. Katere so (razen člena 258 PDEU) še druge poti za vložitev tožbe proti državi članici? Vprašanja za diskusijo 1. Leta 2019 je Sodišče EU izdalo sodbo v zadevi Evropska komisija proti Belgiji, C-543/17. Zakaj je ta odločba pomembna? 2. Ali lahko postopek na podlagi člena 259 PDEU pripomore k izboljšanju stanja vladavine prava v EU? 3 Postopki proti državam članicam 47. 3.2 Slovenija kot tožena stranka pred sodiščem EU 1. Predstavite postopke pred Sodiščem EU, v katerih je bila Slovenija tožena zaradi neizpolnitve obveznosti prava EU. Kakšne so vaše ugotovitve glede Slovenije? Ali spoštuje pravo EU? 2. Pripravite predloge za izboljšanje spoštovanja prava EU v Sloveniji. 48 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 3.3 Praktični primeri Primer 1 Italija ni implementirala zakonodaje EU v zvezi z zbiranjem in čiščenjem komunalne odpadne vode. Komisija jo je tožila pred SEU na podlagi 258. člena PDEU. SEU je leta 2012 ugotovilo, da je Italija kršila obveznosti, ki jih ima skladno z Direktivo 91/271. V letu 2018 Italija še vedno ni izpolnila svojih obveznosti. Kakšne možnosti imajo: Komisija; posamezniki; SEU? Komisija Posamezniki SEU 3 Postopki proti državam članicam 49. Primer 2 Avstrija je sprejela zakon, s katerim je določila različno višino otroškega dodatka za otroke delavcev iz drugih držav članic, ki živijo v Avstriji, in za tiste otroke delavcev iz drugih držav članic, ki ne živijo v Avstriji. Skupina državljanov Slovenije je menila, da gre za prepovedano diskriminacijo, ki ni združljiva s pravili notranjega trga EU. O tem so na objavljenem obrazcu obvestili Komisijo, ki pa se ni odločila za sprožitev postopka zoper Avstrijo po 258. členu PDEU, saj je Avstrija trdila, da ima Slovenija podobno zakonodajo, ki velja za delavce iz drugih držav članic. Kaj svetujete zaskrbljeni skupini državljanov Slovenije? Je trditev Avstrije upoštevna? Lahko zoper Komisijo vložijo tožbo zaradi nedelovanja? Lahko od Avstrije zahtevajo odškodnino za škodo, ki jim je nastala zaradi kršitve prava EU? 50 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Primer 3 Slovenija ni obvestila Komisije o implementaciji Direktive o nepoštenih pogodbenih pogojih. Komisija se je zato odločila za tožbo pred SEU, s katero je zahtevala dnevno denarno kazen v znesku 20.000 EUR. SEU je mnenja, da gre za tako hudo kršitev, da Sloveniji naloži dnevno denarno kazen v znesku 25.000 EUR. Komentirajte. 3 Postopki proti državam članicam 51. 3.4 Tabela izbrane sodne prakse BISTVO SODNA PRAKSA C-66/18 Evropska komisija proti Madžarski Evropska komisija proti Franciji (Španske jagode) Evropska komisija proti Franciji (Conseil d’Etat) 52 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ SODNA PRAKSA BISTVO Evropska komisija proti Franciji (mornarji) 29/84 EK proti Nemčiji 101/84 EK proti Italiji C-402/08 EK proti Sloveniji 3 Postopki proti državam članicam 53. BISTVO SODNA PRAKSA C‑628/18 MiFID II 167/73 Evropska komisija proti Franciji 178/84 Evropska komisija proti Nemčiji Slovenija proti Hrvaški Madžarska proti Slovaški Avstrija proti Nemčiji Češka proti Poljski 54 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ SODNA PRAKSA BISTVO C-304/02 Evropska komisija proti Franciji Evropska komisija proti Grčiji C-278/01 EK proti Španiji C-543/17 Komisija proti Belgiji (julij 2019) 3 Postopki proti državam članicam 55. BISTVO SODNA PRAKSA C-387/97 Komisija proti Grčiji C-70/06 Komisija proti Portugalski Poišči še primer nedavne sodne odločbe 56 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 4 POSTOPKI PROTI INSTITUCIJAM EU 4.1 Ničnostna tožba 4.1.1 Namen in cilji ničnostne tožbe po členu 263 PDEU 1. Opredelite cilje ničnostne tožbe. 2. Kakšen je rok za vložitev ničnostne tožbe? 58 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 3. Navedite tožbene razloge za sprožitev postopka po členu 263 PDEU. 4. Predstavite posledice ničnostne tožbe. 5. Opredelite temeljne novosti, ki jih pri tožbah proti institucijam EU prinaša Lizbonska pogodba! 4 Postopki proti institucijam EU 59. Vprašanja za diskusijo 1. Ali je v EU res “popoln sistem pravnih sredstev in postopkov”? ( Les Verts, tč. 23). 4.1.2 Akti, ki se lahko izpodbijajo 6. Kateri akti se lahko izpodbijajo z ničnostno tožbo? 7. Pojasnite pojem ‘zavezujoči akti’. 8. Ali se lahko ničnostna tožba nanaša na ustni akt? 60 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 9. Pojasnite pojem ‘delegirani akti’. 10. Ali se lahko z ničnostno tožbo izpodbija dopis? 11. Ali se lahko z ničnostno tožbo izpodbija napoved tožbe? 12. 'Predpisi' skladno s členom 263(4) PDEU so vsi sekundarni akti EU. Drži Ne drži 13. ‘[A]ccording to case-law, in order to determine the scope of a measure, the Courts of the European Union should not look merely at the official name of the measure but should first take account of its purpose and its content. Accordingly, a decision which is addressed to a Member State is regarded as being of general application if 4 Postopki proti institucijam EU 61. it applies to objectively determined situations and entails legal effects for categories of persons envisaged generally and in the abstract’. (Case T-238/14 EGBA, RGA v Commission (2016)) Kakšne so posledice kategorizacije akta EU kot akta splošne uporabe za dostop posameznikov do sodnega nadzora v skladu s členoma 263 in 267 PDEU? 4.1.3 Vlagatelji 14. Predstavite kategorije vlagateljev. 62 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 15. Ali morajo vlagatelji izkazati pravni interes za vložitev tožbe? 16. Kako so opredeljene fizične in pravne osebe? 17. Ali lahko med neprivilegirane tožnike uvrstimo tudi tretje države? 18. Na katere tožbene razloge se lahko posamezne kategorije sklicujejo? 19. Pojasnite pogoje za individualno zadevanje (člen 263(4) PDEU) kot procesne predpostavke tožbe na ničnost. 4 Postopki proti institucijam EU 63. 20. Argumentirajte (ne)pravilnost trditev: a) Neprivilegiran vlagatelj ničnostne tožbe po členu 263 PDEU pomeni, da zadevni subjekt te tožbe ne more vložiti; Drži Ne drži b) posameznik vloži ničnostno tožbo (za razveljavitev akta EU) pred Splošnim sodiščem in ne pred nacionalnim sodiščem; Drži Ne drži c) posamezniki lahko pred Splošnim sodiščem zahtevajo zgolj razveljavitev sklepov; Drži Ne drži d) posamezniki lahko z neposredno tožbo pred Splošnim sodiščem izpodbijajo veljavnost vseh sekundarnih aktov EU, ne pa tudi primarnih; Drži Ne drži 64 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ e) Pogodbo o delovanju EU lahko po členu 263 PDEU (tožba na ničnost) izpodbijajo samo privilegirani tožniki, ne pa tudi posamezniki oziroma pravne osebe; Drži Ne drži f) posamezniki ne morejo z direktno tožbo pred Sodiščem EU izpodbijati veljavnosti direktiv; Drži Ne drži g) norma, ki je neposredno učinkovita, bo tudi neposredno in posamično zadevala posameznika (pogoj iz člena 263(4) PDEU za vložitev ničnostne tožbe); Drži Ne drži h) ničnostne tožbe posamezniki vlagajo pred Splošno sodišče EU v Luksemburgu; Drži Ne drži 4 Postopki proti institucijam EU 65. i) Splošno sodišče presoja neposredne tožbe posameznikov zoper druge posameznike; Drži Ne drži j) odkar deluje Splošno sodišče, posamezniki s svojimi neposrednimi tožbami več ne morejo pristopiti Sodišču. Drži Ne drži Vprašanja za diskusijo 1. Ali je Evropski parlament med vlagatelji in ali to pomeni, da lahko ničnostno tožbo vloži poslanec Evropskega parlamenta sam? 4.1.4 Pasivna legitimacija Predstavite kategorije institucij oz. organov zoper katere se lahko vloži ničnostna tožba. 66 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Katere akte teh institucij je moč izpodbijati z ničnostno tožbo? 4 Postopki proti institucijam EU 67. 4.1.5 Tabela ‘aktov’ in ‘predpisov’ (263/4 PDEU) iz izbrane sodne prakse sodišča EU V navedeni sodni praksi Sodišča EU poiščite akte oz. predpise, ki so bili predmet (konkretne) ničnostne tožbe in izpolnite tabelo. Plaumann Toepfer Codorniu Antillean Rice Mills 68 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Jego-Quere UPA Inuit Tapiriit T&L Sugars C-16/16 P, Belgija proti Komisiji 4 Postopki proti institucijam EU 69. Microban Telefonica 4.1.6 Praktični primeri Po korakih predstavite, kako rešujemo primere iz člena 263 PDEU. 70 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Primer 1 V letu 2019 je bila sprejeta nova Direktiva 2019/xxx o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev. Vodilo sprememb glede na prejšnjo zakonodajo je načelo enakega obravnavanja. To pomeni zlasti, da se za te delavce ne uporablja več „minimalna urna postavka“, določena v zakonodaji države članice gostiteljice, ampak „plačilo“ iz te zakonodaje, ki je širši pojem od pojma minimalne plače. Romunija in Bolgarija nista zadovoljni z vsebino te direktive in menita, da se z njo kršijo pravila notranjega trga EU. Kaj bi jima svetovali? 4 Postopki proti institucijam EU 71. Primer 2 V odziv na pomanjkanje na enotnem evropskem trgu kalcijevega paracetamola, ki je nujen za proizvodnjo nekaterih zdravil, je Komisija januarja 2012 izdala (fiktivno) Uredbo za vzpodbujanje uvoza kalcijevega karbonata. Uredba določa denarne vzpodbude za uvoznike kalcijevega karbonata, s tem da naj bi bil sistem urejen z uvoznimi dovoljenji. Po tem sistemu so morali uvozniki pri Komisiji plačati depozit, ki bi zapadel v prid proračuna EU, če uvoznik ne bi uvozil v dovoljenju določene količine kalcijevega karbonata. Kreda d.d. iz Postojne je zaprosila za uvozno dovoljenje, ki ji je bilo izdano z Odločbo Komisije 28. aprila 2012. Tistega dne je Kreda d.d. sklenila pogodbo o prodaji kalcijevega karbonata farmacevtski družbi Pil d.o.o. po nabavni ceni. Družba Kreda d.o.o. je namreč računala, da bo njen dobiček izhajal iz uvoznih vzpodbud, tako da bodo v prihodnje stalen dobavitelj družbe Pill d.o.o. Komisija je naknadno ugotovila, da je napačno izračunala vpliv tega sistema na vzpodbude. 1. maja 2012, preden je Kreda d.o.o. uvozila kalcijev karbonat, je Komisija sprejela novelo omenjene uredbe, ki je odpravila sistem vzpodbud izrecno za vse uvoznike kalcijevega karbonata v letu 2012, vključno s tistimi, ki so jim že bila podeljena uvozna dovoljenja. V 72 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ novelirani uredbi niso navedeni nobeni razlogi za njen sprejem. 10. maja 2012 pride predstavnik družbe Kreda d.o.o. k vam po nasvet. Svetujte mu! 4 Postopki proti institucijam EU 73. Primer 3 “ The limit of Plaumann is Plaumann. ” Pred Sodiščem EU poteka obravnava v zadevi Plaumann II. Pripravite argumente v vlogi a) tožeče stranke, b) Evropske komisije. Na koncu na kratko pojasnite, katero stranko bi zastopali in zakaj. 74 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 4 Postopki proti institucijam EU 75. 4.1.7 Tabela izbrane sodne prakse BISTVO SODNA PRAKSA Hautala Roquette Frères Tobacco 76 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ SODNA PRAKSA BISTVO Velika Britanija proti Svetu Philip Morris IBM v. Komisija 4 Postopki proti institucijam EU 77. BISTVO SODNA PRAKSA 22/70, ERTA C-27/04, Komisija proti Svetu EU C-57/95, Francija proti Komisiji 78 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ SODNA PRAKSA BISTVO Les Verts Antillean Rice Mills Extramet Industrie 4 Postopki proti institucijam EU 79. BISTVO SODNA PRAKSA Codorniu Plaumann Toepfer 80 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ SODNA PRAKSA BISTVO Dreyfus proti Komisiji Eridana proti Komisiji Jego- Quere 4 Postopki proti institucijam EU 81. BISTVO SODNA PRAKSA UPA in sklepni predlogi AG Jacobs Inuit Tapiri t T&L Sugar 82 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ SODNA PRAKSA BISTVO Telefónica SA Microban People’s Climate 4 Postopki proti institucijam EU 83. BISTVO SODNA PRAKSA Poišči še primer nedavne sodne odločbe 4.2 Ugovor nezakonitosti 1. Opredelite pravno podlago ugovora nezakonitosti. 2. Katero sodišče odloča o ugovoru nezakonitosti? 84 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 3. Kaj pomeni ‘plea in law’ in kakšno vlogo igra v postopku z ugovorom nezakonitosti? 4. Kakšen je rok za vložitev ugovora nezakonitosti? 5. Kdo so lahko aktivno in pasivno legitimirane osebe? 6. Kakšni so učinki sodbe Sodišča EU znotraj tega postopka? 4 Postopki proti institucijam EU 85. 7. Opredelite tožbene razloge. 8. Kaj je glede ugovora nezakonitosti odločilo Sodišče EU v zadevi Textilwerke? 4.3 Odškodninska tožba zoper EU 9. Navedite pravne podlage odškodninske odgovornosti EU. 86 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 10. Ali lahko EU in DČ odgovarjata solidarno? 11. Opredelite aktivno in pasivno legitimacijo za odškodninsko tožbo zoper EU. 12. Katero sodišče znotraj Sodišča EU odloča o teh zahtevkih? 13. Kakšen je rok za sprožitev tega postopka? 4 Postopki proti institucijam EU 87. 14. Opredelite pogoje za odškodninsko odgovornost EU. Ali opaziš podobnost s katerim drugim postopkom? 15. Kakšni so učinki sodbe Sodišča EU znotraj tega postopka? 16. V luči odškodninske odgovornosti EU pojasnite razliko med akti, ki podeljujejo diskrecijsko pravico in akti, ki te ne podeljujejo. 88 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 17. Pojasnite pomen naslednjih sodnih odločb: Brasserie, Schoppenstedt in Bergaderm za ta postopek. 18. Na podlagi sodne prakse Sodišča EU s področja odškodninske odgovornosti EU pojasnite, kdaj in kako bo posameznik dokazoval, da je izpolnjena zahteva, da je kršitev prava EU dovolj resna, ter pojasnite razlikovanje v sodni praksi Sodišča EU glede tega pogoja. 4 Postopki proti institucijam EU 89. 4.4 Tožba zaradi molka organa oz. nedelovanja 19. Navedite pravno podlago tožbe zaradi molka organa. 20. Kaj je namen tega postopka? 21. Opredelite aktivno in pasivno legitimirane osebe. 22. Katero sodišče znotraj Sodišča EU odloča o teh zahtevkih? 90 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 23. Kakšni so učinki sodbe Sodišča EU znotraj tega postopka? 24. Opredelite pogoje in časovno omejitev tožbe zaradi molka organa. 25. Ali se lahko iz teh razlogov sproži tudi postopek zaradi odškodninske odgovornosti EU? 26. Tožbo zaradi molka organa (člen 265 PDEU) je mogoče vložiti tudi proti Komisiji, ker le-ta ni vložila tožbe proti državi članici po členu 258 PDEU. Drži ali ne? Drži Ne drži 27. Pojasnite razmerje med tožbo zaradi nedelovanja in ničnostno tožbo. ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 5 POSTOPEK PREDHODNEGA ODLOČANJA “IGRA V TREH DEJANJIH” 5.1 DEJANJE 1: Nacionalni postopek (postavitev vprašanja) 5.1.1 Smisel in cilji postopka za predhodno odločanje 1. Katere cilje zasleduje postopek za predhodno odločanje? 2. Ali lahko Sodišče EU presoja razlago in veljavnost primarnega in sekundarnega prava EU? 92 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 3. Zakaj je Sodišče EU ‘dragulj v kroni’? 4. Ali lahko nacionalna zakonodaja prepreči postavitev VPO? 5. Kako učinkuje sodna praksa Sodišča EU v zvezi s predhodnim odločanjem? Preberite zadevi C-236/09 Test-Achats in C-26/14 UNIS. Kaj je Višje sodišče v Ljubljani odločilo v zadevi VSL sodba III Cp 3307/2015 z dne 16.12.2015 (na katero sodbo SEU se je sklicevalo)? 5 Postopki predhodnega odločanja 93. 5.1.2 Nacionalni postopek pred postavitvijo vprašanja za predhodno odločanje (VPO) 6. Kateri organ se smatra kot sodišče ali tribunal v smislu vprašanja za predhodno odločanje? 7. V katerih primerih mora in v katerih lahko nacionalno sodišče postavi VPO? 8. Pojasnite, kdaj lahko nacionalno sodišče kljub obveznosti postaviti VPO to opusti? 9. Ali ima nacionalno sodišče v zgornjem primeru kakšno dodatno obveznost? 94 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 10. Če so podane izjeme od postavitve VPO, nacionalno sodišče ne sme postaviti VPO. Drži ali ne? Drži Ne drži 11. V kolikšnem času po vložitvi tožbe mora nacionalno sodišče postaviti VPO? 12. V kakšni obliki naj bi nacionalna sodišča podala vprašanje v predhodno odločanje Sodišču EU? 13. Kako mora biti formulirano VPO? 14. V katerem jeziku bo slovensko sodišče postavilo VPO? 5 Postopki predhodnega odločanja 95. 15. Ali lahko Sodišče EU preoblikuje vprašanje nacionalnega sodišča, ki ni ustrezno formulirano? 16. V katerih primerih lahko Sodišče EU zavrne VPO? 17. Poiščite primer nacionalne odločbe o postavitvi VPO. 18. Presodi (ne)pravilnost naslednjih trditev: Nacionalna sodišča zadnje instance morajo v vseh primerih, ki zadevajo pravo EU, nasloviti vprašanje v predhodno odločanje na Sodišče EU; Drži Ne drži 96 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Predhodna odločitev Sodišča EU glede določenega vprašanja odvezuje Vrhovno sodišče RS obveznosti postavitve vprašanja v predhodno odločanje na Sodišče EU glede zadevnega vprašanja; Drži Ne drži Odločitev sodišča, da ne postavi vprašanja za predhodno odločanje, ni predmet pravnega varstva, saj je to vprašanje v diskreciji samih nacionalnih sodišč; Drži Ne drži Doktrini acte clair in acte eclaire glede postavitve vprašanja v predhodno odločanje se uporabljata tudi za tista nacionalna sodišča, zoper odločitve katerih ni več pravnih sredstev; Drži Ne drži V okviru postopka predhodnega odločanja Sodišče poda zgolj svoje mnenje v zadevi in ne sprejema nobenih končnih odločitev; Drži Ne drži Postopek za reševanje predhodnih vprašanj pred Sodiščem EU v Luksemburgu: a) Omogoča razveljavitev nacionalnih predpisov, ki niso v skladu s pravom EU; Drži Ne drži b) omogoča razlago t.i. mehkega prava EU, kot so smernice, obvestila, resolucije itd; Drži Ne drži c) je namenjen razlagi, ne pa tudi presoji veljavnosti določil Pogodbe o delovanju EU; Drži Ne drži 5 Postopki predhodnega odločanja 97. d) omogoča vsakemu sodišču, da, kolikor želi, sproži postopek reševanja predhodnega odločanja; Drži Ne drži e) postopka predhodnega odločanja v primeru doktrin acte clair in acte eclaire ni mogoče začeti; Drži Ne drži f) se lahko prične le z zahtevkom, ki ga na Sodišče EU pošljejo nacionalna sodišča ali tribunali, ki odločajo v kontradiktornih ( inter partes) postopkih; Drži Ne drži g) lahko uporabijo tudi državni organi, ki morajo uporabiti pravo EU po uradni dolžnosti, npr. Državna revizijska komisija, a le, če proti njihovim odločitvam ni sodnega varstva; Drži Ne drži h) lahko uporabijo tudi arbitraže in upravne enote; Drži Ne drži i) ni potreben, če se stranke sporazumejo, da sodišču ni potrebno postaviti predhodnega vprašanja; Drži Ne drži j) ni potreben, dokler ga ne zahtevajo stranke, razen če tako določa nacionalni predpis; Drži Ne drži k) se lahko konča z zavrnitvijo podati odgovor s strani Sodišča EU. Drži Ne drži 98 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Vprašanja za diskusijo 1. V luči sodne prakse Sodišča EU glede člena 267 PDEU, se strinjate s trditvijo, da “ [in the] EU judicial hierarchy .. the CJEU sits at the apex, as the ultimate Constitutional Court for the EU, assisted by national courts, which apply and interpret EU law. ” (P Craig & G de Burca, EU Law (2015))? 2. Seznanite se z zadevami Cilfit, Consorzio Italian Management (C-561/19) in GC and Others v Croce Rossa Italiana and Others (C-389/22) in komentirajte doprinos sodne prakse Sodišča EU v zadevah predhodnega odločanja. Ali menite, da bi Sodišče EU moralo spremeniti odnos do izjem od postavitve vprašanja za predhodno odločanje? 3. V kolikšni meri postopek predhodnega odločanja iz člena 267 PDEU postavlja Sodišče EU v hierarhično nadrejeni položaj v primerjavi s sodišči držav članic? 4. "Neobstoj lažje možnosti direktne tožbe posameznikov zoper zakonodajne akte je mogoče pojasniti predvsem s posebej visoko demokratično legitimacijo parlamentarne zakonodaje. Temu primerno razlikovanja med zakonodajnimi akti in nezakonodajnimi akti glede na pravno varstvo ni mogoče odpraviti kot zgolj formalizem; nasprotno, temelji na kvalitativni razliki. V številnih nacionalnih pravnih sistemih nimajo posamezniki nobene možnosti direktne tožbe zoper parlamentarne zakone oziroma je ta omejena." (Generalna pravobranilka Kokott v zadevi C‐583/11 P, Inuit Tapiriit Kanatami and Others, tč. 38) Komentirajte. 5.1.3 Praktični primeri Primer 1 Deželno sodišče v Bonnu (Nemčija) je postavilo vprašanje za predhodno odločanje (VPO) skladno z 267. členom PDEU. Vendar pa je podvomilo v to, da je upravičen organ za postavitev VPO, saj sta organizacija in upravljanje sodišč v nemških deželah v rokah izvršilne veje oblasti, ki je nad sodišči ter jih upravlja tako kadrovsko kot tudi materialno. Ministrstva za pravosodje odločajo o sistemiziranih delovnih mestih in o številu sodnikov posameznega sodišča ter o materialni opremi sodišč. Poleg tega sodnike imenujejo in napredujejo ministri za pravosodje. Ministri za pravosodje in njim administrativno podrejeni predsedniki sodišč, ki morajo ravnati po njihovih navodilih, v praksi delujejo kot gatekeeperji. Poleg tega predsedniki izvajajo službeni nadzor vseh sodnikov. Za Nemčijo 5 Postopki predhodnega odločanja 99. so poleg tega značilne številne formalne in neformalne omejitve ter kadrovske povezave med sodno in izvršilno oblastjo. Tudi večkratno prehajanje med ministrstvi in sodišči, zlasti med statusom sodnika in statusom uradnika, ni neobičajno. Predložitveni sodnik posameznik je bil sam predmet treh takšnih premestitev, in sicer dvakrat na turinško ministrstvo za pravosodje, poleg tega pa v urad predsednika turinške deželne vlade. Komentirajte. 100 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Primer 2 Leta 2017 je gospa Mlakar (avstrijska državljanka) zase in za svojo družino organizirala počitnice (paketno potovanje) na grškem otoku Rodos. Potovanje z letalom in all-inclusive paket v hotelu ob plaži je rezervirala preko turistične agencije Aloha s sedežem v Avstriji. Po približno enem tednu počitnikovanja se je gospa Mlakar začela počutiti zelo slabo, imela je simptome salmonele. Čez par dni so se enaki simptomi pojavili še pri njenih družinskih članih in drugih hotelskih gostih. Nekaj tednov po koncu počitnikovanja je gospa Mlakar na agencijo Aloha naslovila pritožbo. Ker odgovora od agencije ni prejela, je na sodišče prve stopnje vložila tožbo, v kateri je zahtevala odškodnino zaradi telesnih bolečin in izgube užitka na dopustu. Sodišče prve stopnje je zahtevek delno ugodilo- priznalo je odškodnino zaradi telesnih bolečin, zavrnilo pa je del zahtevka glede izgube užitka. Po avstrijskem pravu namreč negativni vtisi zaradi občutka nezadovoljstva oz. razočaranja, torej izgube užitka, ne morejo služiti kot podlaga za odškodninsko tožbo. Gospa Mlakar se je pritožila na višje sodišče, ki je bilo mnenja, da je potrebno v konkretnem primeru uporabiti pravo EU, 2 ki pa lahko pripelje do drugačnega zaključka: 1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev odgovornosti organizatorja potovanja in/ali turističnega agenta do potrošnika za pravilno izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe, ne glede na to, ali mora obveznost izpolniti organizator potovanja in/ali turistični agent ali drugi izvajalci storitev brez poseganja v pravico organizatorja potovanja in/ali turističnega agenta, da ukrepa proti drugim izvajalcem storitev. 2. V primeru škode, ki bi nastala potrošniku zaradi neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe, države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev odgovornosti organizatorja potovanja in/ali turističnega agenta, razen če neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe ni mogoče pripisati nobenemu od njiju niti kateremu drugemu izvajalcu storitev, … V primeru škode, ki je posledica neizvajanja ali nepravilnega izvajanja storitev vključenih v turistični paket, lahko države članice dovolijo, da se nadomestilo omeji skladno z mednarodnimi konvencijami, ki urejajo te storitve. 2 Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (90/314/EGS), UL L 158, 23.06.1990, str. 59-64, člen 5 ; od 2018 velja: Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS, UL L 326, 11.12.2015, str. 1– 33, člen 13. 5 Postopki predhodnega odločanja 101. V primeru škode, razen telesne poškodbe, ki je posledica neizvajanja ali nepravilnega izvajanja storitev vključenih v turistični paket, lahko države članice dovolijo, da se nadomestilo škode omeji s pogodbo. Takšna omejitev ne sme biti nerazumna. Vprašanja: 1. Ali mora višje sodišče nasloviti VPO na SEU? 2. Če da, kako naj ga oblikuje? 102 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 5.2 DEJANJE 2: Vmesni postopek pred sodiščem EU 1. Katero sodišče v okviru SEU ima pristojnost odločati o VPO? Predstavi spremembe na tem področju! 2. Kako se imenuje postopek pred SEU in kako so označene stranke postopka? 3. Opišite celoten postopek VPO. 5 Postopki predhodnega odločanja 103. 4. Ali lahko nacionalno sodišče naslovi VPO glede razlage mehkega prava? 5. V katerem jeziku poteka postopek pred Sodiščem EU? 6. Ali se lahko postavi VPO, če se je glavni postopek pred nacionalnim sodiščem že končal? Opredelite ratione temporis. 7. Kaj pomeni kratica PPU? 8. Opredelite vrste postopka z VPO. 104 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 9. Opišite razmerje med postopkoma po členih 267 in 263 PDEU. 10. Kaj je Sodišče EU odločilo v zadevi Textilwerke Deggendorf? 11. Zoper postopek predhodnega odločanja so uperjene kritike, da traja predolgo, s čimer se postopek pred nacionalnim sodiščem ob postavitvi vprašanja za predhodno odločanje preveč zavleče. Imajo stranke, nacionalna sodišča in/ali Sodišče EU na voljo mehanizme za pospešitev tega postopka? Opišite razlike med možnimi mehanizmi in pojasnite, kateri mehanizem za pospešitev postopka predhodnega odločanja je najbolj učinkovit. 5 Postopki predhodnega odločanja 105. 5.3 DEJANJE 3: Nacionalni postopek (odločitev) 12. Koga bremenijo stroški postopka pred Sodiščem EU? 13. Koga zavezuje mnenje Sodišča EU v konkretni zadevi iz VPO? 14. Opišite možnosti sodnega varstva v primeru, če a) sodišče je dolžno postaviti VPO, pa tega ne stori, b) postavi VPO, a odloči v nasprotju z mnenjem SEU. 106 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 5.4 Tabela izbrane sodne prakse SODNA PRAKSA BISTVO C-236/09, Test- Achats, C 26/14, UNIS Foto Frost AG Villalon v zadevi Gauweiler 5 Postopki predhodnega odločanja 107. BISTVO SODNA PRAKSA Royal Scholten- Honig Lucchini Leitner 108 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ SODNA PRAKSA BISTVO Textilwerke Eurotunnel Cartesio Kenny Roland 5 Postopki predhodnega odločanja 109. BISTVO SODNA PRAKSA CILFIT Da Costa Da Silva 110 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ SODNA PRAKSA BISTVO ICC Comitology Chernobyl Foglia proti Novello Bacardi Meilicke Mangold Canterbury Hockey Club 5 Postopki predhodnega odločanja 111. BISTVO SODNA PRAKSA Vnuk Amurta Kotnik 112 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ SODNA PRAKSA BISTVO Ynos, Lakep, Ceramika Paradyz Telefonica Dorsch Consult Broeckmuel en Cartesio Salzmann Corbiau X Nordsee, Denuit, Vaasen Goebbels, Danfoss Kaefer Ribiško razsodišče C- 109/07 5 Postopki predhodnega odločanja 113. BISTVO SODNA PRAKSA AG v zadevi Coster C-17/00 Messner Metock Kuhar 114 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ SODNA PRAKSA BISTVO Rinau Detiček IS C-564/19 Landtova, Ajos, Gauweiler, Weiss 5 Postopki predhodnega odločanja 115. BISTVO SODNA PRAKSA X in van Dijk Köbler Traghetti del Mediterraneo Consorzio Italian Management Ferreira da Silva 116 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ SODNA PRAKSA BISTVO Pelati Evropska komisija proti Franciji C-416/17 Dhahbi, Schipani (ESČP!) 5 Postopki predhodnega odločanja 117. BISTVO SODNA PRAKSA Poišči še primer nedavne sodne odločbe 5.5 Shema: Postopek predhodnega odločanja 1. POSTOPEK PRED NACIONALNIM SODIŠČEM a. Postopek inter partes b. Spoznanje sodnika, da bo potrebno postaviti vprašanje Sodišču c. Oblikovanje vprašanja – glej Pojasnila Sodišča 2. POSTOPEK PRED SODIŠČEM PRVI DEL a. Vprašanje prispe v Luksemburg (običajno 12-15 strani) – sodno tajništvo b. Registracija, podelitev referenčne številke c. Prevod v francoščino in druge jezike d. Objava v Uradnem listu EU e. Presoja dopustnosti (ali manjka kak element) – od registracije do izdaje sodbe f. Vprašanje poslano vsem sodnikom g. Predsednik Sodišča zadevo dodeli sodniku poročevalcu h. Prvi AG določi AG za zadevo DRUGI DEL a. Države članice imajo 2 meseca od objave v Uradnem listu EU za pripravo stališča (možna prošnja za podaljšanje roka) b. Komisija pošlje svoje stališče v jeziku zadeve 118 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ c. Prevodi stališč d. Sodnik poročevalec s svetovalci pripravi interno poročilo (preliminary report) e. Poročilo se pošlje vsem sodnikom f. Seja v torek zvečer: sestanek vseh sodnikov: - poslušajo vse zadeve - odločijo, koliko sodnikov naj posluša posamezno zadevo (na predlog poročevalca) in oblikujejo senate - odločijo, ali je potrebno mnenje AG (vedno, če bo sodil veliki senat3, nikoli pri treh sodnikih) - odločijo, ali bo ustna obravnava (če potrebujejo dodatne informacije ali na zahtevo strank; se omejuje zaradi težav s prevajanjem itd.) - določijo dan obravnave (običajno tor-čet) - odločijo o morebitnih združitvah zadev (joint cases) TRETJI DEL a. Stališča strank v postopku pred nacionalnim sodiščem b. Stališča intervenientov c. Vprašanja sodnikov, AG d. AG napove, kdaj bo podal mnenje e. Razglasitev mnenja (sklepnih predlogov) AG f. Sodnik poročevalec prebere mnenje AG in izda obvestilo, ali mu bo sledil, ter to pošlje ostalim sodnikom, da ga obvestijo, ali se strinjajo g. Tajna tour de table z diskusijo in usmeritvami za sodnika poročevalca h. Sodnik poročevalec pripravi osnutek sodbe – pošljejo ostalim sodnikom v senatu, ki lahko sporočijo pripombe – redraft… - besedilo sodbe i. Formalna revizija sodbe – stilska korekcija teksta sodbe, da se dobi občutek, da je sodbo napisala ena oseba j. Prevod; diskusija, ali prevod ustreza k. Javno branje sodbe (prej cele sodbe, sedaj le zadnji stavek) 3. POSTOPEK PRED NACIONALNIM SODIŠČEM a. Aplikacija sodbe Sodišča b. Sodba/sklep nacionalnega sodišča 3 T.i. Veliki senat (Grand Chambre): sestavljen iz 13 sodnikov, od tega predsednik Sodišča ES in 4 predsedniki stalnih senatov. 5 Postopki predhodnega odločanja 119. 5.6 Hitri in nujni postopek predhodnega odločanja HITRI POSTOPEK 105. člen Poslovnika Sodišča 1. Če je treba zadevo zaradi njene narave obravnavati v kar najkrajšem času, lahko predsednik Sodišča na predlog predložitvenega sodišča ali izjemoma po uradni dolžnosti po opredelitvi sodnika poročevalca in generalnega pravobranilca odloči, da se z odstopanjem od določb tega poslovnika predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po hitrem postopku. ….. Ključno: “narava zadeve” (odločitev predsednika Sodišča) NUJNI POSTOPEK 107. člen Poslovnika Sodišča Področje uporabe nujnega postopka predhodnega odločanja 1. Predlog za sprejetje predhodne odločbe, v katerem se zastavlja eno ali več vprašanj glede področij iz naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, se lahko na predlog predložitvenega sodišča ali izjemoma po uradni dolžnosti obravnava po nujnem postopku, ki odstopa od določb tega poslovnika. 2. Predložitveno sodišče navede pravne in dejanske okoliščine, iz katerih izhaja nujnost in ki upravičujejo uporabo tega posebnega postopka, ter predlaga, kolikor je to mogoče, odgovor na vprašanja za predhodno odločanje. 3. Če predložitveno sodišče ni podalo predloga za uporabo nujnega postopka, lahko predsednik Sodišča, če je že na prvi pogled jasno, da je treba uporabiti ta postopek, senatu iz člena 108 naloži, naj preuči, ali je treba predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnavati po nujnem postopku. Ključno: vprašanje spada na področje iz naslova V tretjega dela PDEU 120 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 6 OSTALI POSTOPKI 6.1 Pravna sredstva 1. Naštejte pravna sredstva, ki so predvidena v pravu EU in navedite njihovo pravno podlago. 122 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 2. Natančneje predstavite postopek s pritožbo zoper sodbo Splošnega sodišča. 3. Sodišče je pritožbeno sodišče na odločitve Splošnega sodišča. Drži ali ne? Drži Ne drži 6 Ostali postopki 123. 6.2 Ad hoc pristojnost sodišča EU 4. V katerih primerih se lahko vzpostavi ad hoc pristojnost Sodišča EU? 5. Pojasnite pomen odločitve v zadevi Avstrija proti Nemčiji. 124 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 7 LISTINA EU O TEMELJNIH PRAVICAH 1. S pomočjo sodne prakse Sodišča EU pojasnite, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se bo posameznik lahko skliceval na kršitev Listine EU o temeljnih pravicah zoper: institucijo EU; državo članico; posameznika. Institucija EU Država članica 126 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Posameznik 2. Listina o temeljnih pravicah EU se ne uporabi za nacionalna pravila, ki niso znotraj okvira prava EU in izvrševanja tega. Drži Ne drži 3. V katerih okoliščinah bodo pravice iz Listine EU o temeljnih pravicah ustvarjale obveznosti med posamezniki? 4. Komentirajte razlago Sodišča EU v zvezi s členom 51(1) Listine o temeljnih pravicah EU. 7 Listina EU o temeljnih pravicah 127. 5. Pojasnite razmerje med Listino EU o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). 6. Pojasnite razvoj varstva temeljnih pravic v EU. 7. Pojasnite obveznost EU, da pristopi k EKČP. 8. Pojasnite, kdaj države članice izvajajo pravo EU (skladno s sodno prakso Sodišča EU). 128 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 9. Pojasnite, ali se lahko temeljne pravice iz Listine EU o temeljnih pravicah omeji in pod katerimi pogoji. 10. Pojasnite razliko med pravicami in načeli v Listini EU o temeljnih pravicah. 11. Ali Listina o temeljnih pravicah spreminja varstvo pravic v Evropski uniji in njenih državah članicah? Ali vzpostavlja enotno varstvo temeljnih pravic v Evropski uniji? 7 Listina EU o temeljnih pravicah 129. 12. Ali pristojnost Sodišča EU glede temeljnih pravic konkurira ali dopolnjuje pristojnost nacionalnih sodišč? Svoj odgovor ponazorite s primeri iz sodne prakse. 13. Sredstva X-a so bila zamrznjena na podlagi prava EU (Uredba (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji). Ustrezna uredba EU predvideva sprostitev tako zamrznjenih sredstev za plačilo opravljanja pravnih storitev. V skladu z ustrezno klavzulo lahko „pristojni nacionalni organi“ dovolijo sprostitev. X je od pristojnega nacionalnega organa zahteval oprostitev stroškov njegovega odvetnika, da bi izpodbijal odločitev o zamrznitvi sredstev. Pristojni nacionalni organ je to zahtevo zavrnil. X se sklicuje na 47. člen Listine (pravica do učinkovitega pravnega sredstva). Pristojni organ navaja, da se Listina ne uporablja za tovrstne prošnje, ker Uredba državam članicam daje diskrecijsko pravico. Člen 3(1) uredbe se glasi: "pristojni organ države članice […] lahko dovoli sprostitev". Svetujte X-u glede morebitnega pravnega varstva, ki mu ga daje pravo EU. 130 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 7 Listina EU o temeljnih pravicah 131. 7.1 Študija primera: Prenehanje delovnega razmerja in pravica do plačanega letnega dopusta4 Študija primera se ukvarja s tem, ali je delodajalec dolžan zagotoviti nadomestilo za neplačan letnei dopust, če je zaposleni umrl, preden bi ga lahko zahteval. Vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, je, prvič, ali se Listina uporabi v takem primeru, in drugič, ali se lahko Listina uporablja v sporih med posamezniki. Vaša naloga je, da preučite dejstva primera, ustrezne člene Listine, zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo, ki se dotikajo teh vprašanj, ter nato odgovorite, ali se v tem primeru uporabljajo določbe Listine. Relevanten člen Listine: 31. člen – Pošteni in pravični delovni pogoji “2. Vsak delavec ima pravico do […] letnega plačanega dopusta.” Pomemben je tudi 7. člen Direktive o delovnem času, ki določa plačilo plačanega letnega dopusta in okoliščine, v katerih se lahko ta nadomesti z nadomestilom. Dejstva primera Gospa Brown je edina zakonita dedinja svojega moža, ki je bil pri gospodu Jonesu zaposlen od leta 2003 in je umrl 4. januarja 2013. Od julija 2012 ni mogel delati zaradi bolezni. G. Jones je zavrnil prošnjo gospe Brown za nadomestilo v višini 3.800 evrov, kar je ustrezalo 32 dnevom neporavnanega plačanega letnega dopusta, ki ga njen mož ni izkoristil do svoje smrti. Gospa Brown je vložila tožbo pri nacionalnem delovnem sodišču in zahtevala izplačilo tega nadomestila. Trdi, da iz člena 31(2) Listine EU o temeljnih pravicah izhaja, da mora delodajalec delavčevim dedičem plačati nadomestilo za neizrabljen plačani letni dopust. G. Jones trdi, da ustrezne določbe nacionalne zakonodaje izključujejo takšno možnost. Poleg tega trdi, da namen pravice do plačanega letnega dopusta, ki je delavcu omogočiti počitek in uživanje v obdobju sprostitve in prostega časa, po smrti zadevne osebe ni več izpolnjen. 4 Študija primera je povzeta po študiji primera 2, dostopni na spletni strani Agencije EU o temeljnih pravicah v okviru e-learning. 132 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Katere določbe prava EU so tu pomembne? Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina) 31. člen – Pošteni in pravični delovni pogoji “2. Vsak delavec ima pravico do […] letnega plačanega dopusta.” Pravica do plačanega letnega dopusta izvira iz različnih mednarodnih instrumentov in jo je treba obravnavati kot posebno pomembno načelo socialnega prava EU. Načelo je izraženo tudi v členu 7 Direktive 2003/88. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije (SEU) pravica do plačanega letnega dopusta vključuje (i) pravico do letnega dopusta, (ii) pravico do nadaljnjega plačila običajnega plačila za to obdobje počitka in (iii ) pravico do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja. Direktiva o delovnem času 2003/88/ES 7. člen se glasi: “1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je vsak delavec upravičen do plačanega letnega dopusta v trajanju najmanj štirih tednov v skladu s pogoji za upravičenost in odobritev takega dopusta, ki jih določa nacionalna zakonodaja in/ali praksa. “2. Minimalni plačani letni dopust se ne sme nadomestiti z nadomestilom, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja.« Katere določbe nacionalne zakonodaje veljajo? Odstavek 7(4) zveznega zakona o dopustu določa: »Če zaradi prenehanja delovnega razmerja dopusta v celoti ali deloma ni več mogoče odobriti, se namesto tega izplača nadomestilo.« Oddelek 1922(1) civilnega zakonika o "univerzalnem dedovanju" navaja naslednje: "Ob smrti osebe (prenos dediščine) preide premoženje te osebe (dedovina) kot celota na eno ali več drugih oseb (dedičev)." 7 Listina EU o temeljnih pravicah 133. Vprašanja: 1. Ali se Listina uporabi za člen 7(4) zakona o dopustu v povezavi s ččenom 1922(1) civilnega zakonika? A. Da, ker vključuje izvajanje Direktive. B. Ne, ker lahko po 7. členu Direktive države članice EU pri odmeri plačanega letnega dopusta uporabijo svoje nacionalne zakone in običaje. C. Da, Listina je katalog temeljnih pravic, ki načeloma vedno velja, kot velja za Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). D. Ne, Listina se ne uporablja za razmere, ki so v vseh pogledih omejene na eno državo članico. 2. Če je treba ustrezna nacionalna pravila šteti za nezdružljiva s členom 31(2) Listine, kaj naj nacionalno sodišče stori v sporu med posamezniki? Ali obstaja dolžnost nacionalnega sodišča, da g. Jonesu (zasebnika) naloži, da gospe Brown kot zakoniti dedinji dodeli nadomestilo za neizrabljen plačan letni dopust na podlagi člena 31(2) Listine? 134 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 8 PRAKTIČNI PRIMERI, KI ZAJEMAJO RAZLIČNE POSTOPKE Primer 1 Italija prepoveduje trženje izdelkov, ki vsebujejo CBD, kljub sodbi Sodišča EU, v kateri je to odločilo, da CBD ni prepovedana droga in se zato v primeru, da je zakonito dana na trg v eni državi članici, mora dovoliti njeno trženje tudi v drugih državah članicah. Podjetje Rastlinca s sedežem v Torinu je tako začelo naročati izdelke s CBD od podjetij s sedežem v drugih državah članicah in jih tudi prodajati. A kmalu jim je vso zalogo teh izdelkov zasegel inšpektorat in jih tudi uničil. Ima podjetje Rastlinca kakšne možnosti za pravno varstvo? 136 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Primer 2 Slovenski državljan Janez je napoten delavec, ki delo opravlja v Nemčiji. Ker mu slovenski delodajalec ni izplačal primernega plačila, ki bi bilo skladno z direktivo, je pred slovenskim sodiščem vložil tožbo zoper delodajalca. Soočen je s problemom, da slovenski zakonodajalec ni prenesel določb te direktive v Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Kaj bi svetovali Janezu? Primer 3 Države članice so zaskrbljene zaradi kršenja načela pravne države na Poljskem in Madžarskem. Ker Komisija ni aktivna v zvezi s sprožanjem tožb po 258. členu PDEU, bi rade vzele vajeti v svoje roke. Kaj jim svetujete? 8 Praktični primeri, ki zajemajo različne postopke 137. Primer 4 V EU je bila sprejeta nova uredba v zvezi z davki na delovanje multinacionalk. Google in Microsoft sta zelo nezadovoljna in si želita izpodbijati veljavnost te uredbe na temelju načela sorazmernosti. Irska je prav tako nezadovoljna s to uredbo, saj se boji, da bodo multinacionalke prenesle sedeže svojih podružnic iz te države. Meni, da EU ni pristojna za urejanje te materije. Kakšne možnosti imajo Google, Microsoft in Irska? Primer 5 Družba ABC iz Slovenije je pridelovalec in hkrati tudi prodajalec suhega sadja (tako svojega, ki ga sam pridela, kot tudi drugega, ki ga kupi na trgu na debelo in nato maloprodajno proda naprej). Izvedbena uredba EU xx/yyyy, ki je sprejeta v okviru kmetijske politike EU določa, da je potrebno suho sadje kupovati od centralnega domačega prodajalca (CDP), ki ga imenuje DČ (V RS to je javno podjetje, ki ga za potrebe tega primera imenujmo kar CDP). Pri povpraševanju mora biti dana varščina v višini 25% vrednosti povpraševanega nakupa. Družba ABC je načrtovala nakup suhega sadja in takšno varščino plačala. A ni kupila vsega, za kar je povpraševala. Ko je zahtevala nazaj depozit je dobila odgovor, da uredba za takšne primere določa, da se varščina prenese za naslednje povpraševanje. Ker je bil načrtovan nakup finančno zelo obremenilen, odrek vračila varščine predstavlja znatni znesek, in to je posledično povzročilo nesolventnost ABC. ABC se zanima za pravno varstvo glede vprašanja neveljavnosti uredbe, češ, da ni v skladu z načelom sorazmernosti, in od CDP bi želeli zahtevati povrnitev depozita. Svetujte družbi ABC o vseh možnih postopkih pravnega varstva! 138 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 8 Praktični primeri, ki zajemajo različne postopke 139. Primer 6 Zlate ribice so družabne živali, ki potrebujejo družbo drugih rib, dovolj prostora in čisto vodo. Znanstvene raziskave so pokazale, da lahko v majhnih posodah pogosto poginejo v nekaj tednih ali mesecih. Zaradi plavanja v majhni okrogli posodi se jim lahko zmeša, vpliva pa tudi na njihovo dolžino življenja. Podjetje AgroBiothers je največji francoski proizvajalec in prodajalec opreme za živali. Letno na trgu EU prodajo več milijonov majhnih okroglih akvarijev. Nedavno so od nemške tržne inšpekcije prejeli opozorilo pred izrekom denarne kazni, po katerem morajo v enem mesecu z nemškega trga umakniti vse akvarije s prostornino manj kot 15 litrov in okroglih oblik. Nemška tržna inšpekcija se sklicuje na nemški Zakon o akvarijih, ki v nemški pravni red prenaša Direktivo EU o akvarijih in terarijih. Podjetju bi z umikom navedenega proizvoda z nemškega trga nastala več milijonska škoda. Podjetje meni, da je nemški zakon napačno implementiral omenjeno direktivo. Svetujte podjetju, ali mu pravo EU lahko kako pomaga v navedeni situaciji in na koga se lahko pri tem obrne! 140 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Primer 7 EU je zaradi pandemije koronavirusa sprejela Direktivo o zaščitni opremi in Uredbo o distribuciji zaščitne opreme. Slovaška se odloči, da v nacionalno zakonodajo ne bo prenesla ključnih določb o nelojalni konkurenci med izdelovalci cepiva. Finska družba Koronazaščita na Komisijo naslovi zahtevo, da ukrepa zoper Slovaško, saj se težko prebije na slovaški trg. Komisija se odloči, da se bo v času pandemije raje posvetila reševanju krize, ne pa pritiskom na države članice. Družba Koronazaščita se zato odloči, da bo ukrepala zoper Komisijo. Družba Zaščitna oprema pa je mnenja, da EU sploh nima pristojnosti za sprejetje Uredbe o distribuciji zaščitne opreme. Odloči se, da jo bo izpodbijala. Zaradi številnih naročil za izdelavo zaščitne opreme v času pandemije z izpobijanjem odlaša. Čez pol leta Komisija zoper družba izda odločbo o kršitvi konkurenčnega prava EU, saj ni spoštovala omenjenih aktov. Družba Zaščitna oprema se odloči, da bo izpodbijala to odločbo, hkrati pa tudi Uredbo o distribuciji zaščitne opreme, ki je podlaga za izdajo sporne odločbe. Ker meni, da ji Komisija povzroča škodo, se odloči, da bo terjala tudi odškodnino. Obe družbi se obrneta na vas in vas prosita za pravno svetovanje glede možnih postopkov zoper Slovaško in Komisijo. 8 Praktični primeri, ki zajemajo različne postopke 141. Primer 8 Direktiva EU o vračanju se uporablja za državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Portugalska je to direktivo prenesla v Zakon o tujcih. Na podlagi tega zakona državni sekretar zakoncema Samsung, ki sta državljana Gane, izda odločbe o vrnitvi in prepoved vstopa. Zakon predvideva tudi kazenskopravne sankcije za kršitev prepovedi vstopa. Zakonca Samsung trdita, da je njuna pravica do prebivanja izvedena pravica, ki izhaja iz pravic, ki jih ima njun mladoletni sin kot državljan EU, česar portugalske oblasti naj ne bi upoštevale v postopku izdaje odločbe o vrnitvi in prepoved vstopa. Zakon o tujcih naj glede tega ne bi pravilno prenesel Direktive EU o vračanju. Pri tem jima je nastala tudi visoka materialna škoda, saj so ju oblasti vrnile v Gano na njune lastne stroške. Svetujte družini Samsung, ali jim pravo EU lahko kako pomaga. 142 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 9 RAZNO Slika 1: Pravice v zvezi z dostopom pravnega varstva po pravu EU in pravo SE Vir: Agencija Evropske unije za temeljne pravice in Svet Evrope: Priročnik o evropski zakonodaji v zvezi z dostopom do pravnega varstva, 2016, str. 21. 144 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Slika 2: Listina in dostop do Sodišča Evropske unije Vir: Agencija Evropse unije za temeljne pravice: Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v pravu in pri oblikovanju politike na nacionalni ravni Smernice, 2020, Slika 5: Listina in dostop do Sodišča Evropske unije, str. 33. 9 Razno 145. 9.1 Priloga: Pogodba o Evropski uniji POGODBA O EVROPSKI UNIJI 3. V skladu z načelom subsidiarnosti Unija deluje na področjih, ki niso v njeni izključni Člen 2 pristojnosti, le če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, temveč se dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje pravne države in spoštovanja človekovih pravic, dosežejo na ravni Unije. vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, Institucije Unije uporabljajo načelo subsidiarnosti v ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in in sorazmernosti. Nacionalni parlamenti zagotovljajo moških. spoštovanje načela subsidiarnosti v skladu s postopkom, določenim v tem protokolu. Člen 4 4. V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi 1. Države članice v skladu s členom 5 ohranijo Unije vsebinsko in formalno ne presegajo tistega, kar vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama dodeljene je potrebno za doseganje ciljev Pogodb. Uniji. Institucije Unije uporabljajo načelo sorazmernosti v 2. Unija spoštuje enakost držav članic pred skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti Pogodbama kot tudi njihovo nacionalno identiteto, in sorazmernosti. ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, vključno z Člen 6 regionalno in lokalno samoupravo. Spoštuje njihove (prejšnji člen 6 PEU) temeljne državne funkcije, zlasti zagotavljanje ozemeljske celovitosti, vzdrževanje javnega reda in 1. Unija priznava pravice, svoboščine in načela varovanje nacionalne varnosti. Zlasti nacionalna iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne varnost ostaja v izključni pristojnosti vsake države 7. decembra 2000, prilagojene 12. decembra 2007 v članice. Strasbourgu, ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi. 3. Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si Z določbami Listine se na nikakršen način ne širijo pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz pristojnosti Unije, opredeljene v Pogodbah. Pogodb. Države članice sprejemajo vse splošne ali posebne Pravice, svoboščine in načela Listine se razlagajo v ukrepe, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja skladu s splošnimi določbami naslova VII Listine o obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij njeni razlagi in uporabi ter ob ustreznem upoštevanju Unije. pojasnil iz Listine, ki navajajo vire teh določb. Države članice podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko 2. Unija pristopi k Evropski konvenciji o ogrozili uresničevanje ciljev Unije. varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta pristop ne spreminja pristojnosti Unije, opredeljene Člen 5 v Pogodbah. (prejšnji člen 5 PES) 3. Temeljne pravice, kakor jih zagotavlja 1. Za razmejitev pristojnosti Unije velja načelo Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in prenosa pristojnosti. Za izvajanje pristojnosti Unije temeljnih svoboščin in kakor izhajajo iz ustavnega veljata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. izročila, skupnega državam članicam, so kot splošna načela del prava Unije. 2. V skladu z načelom prenosa pristojnosti Unija deluje le v mejah pristojnosti, ki so jih s Člen 7 Pogodbama nanjo prenesle države članice za (prejšnji člen 7 PEU) uresničevanje ciljev, določenih v Pogodbah. Države članice ohranijo vse pristojnosti, ki niso s 1. Na podlagi obrazloženega predloga ene Pogodbama dodeljene Uniji. tretjine držav članic, Evropskega parlamenta ali 146 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Evropske komisije lahko Svet po odobritvi − Evropska centralna banka, Evropskega parlamenta z večino štirih petin svojih − Računsko sodišče. članov ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila vrednote iz člena 2. Pred 2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, takšno ugotovitvijo Svet zasliši zadevno državo ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s članico, in lahko po istem postopku nanjo naslovi postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. priporočila. Institucije med seboj lojalno sodelujejo. Svet redno preverja, ali so razlogi, na podlagi katerih 3. Določbe o Evropski centralni banki in je bila sprejeta takšna ugotovitev, še naprej podani. Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju 2. Evropski svet lahko na predlog ene tretjine Evropske unije. držav članic ali Evropske komisije in po odobritvi Evropskega parlamenta soglasno ugotovi, da ena od 4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji držav članic huje in vztrajno krši vrednote iz člena 2, pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, potem ko je pozval zadevno državo članico, naj ki opravljata svetovalno funkcijo. predloži svoje pripombe. Člen 17 3. Ob sprejetju ugotovitve po odstavku 2 lahko Svet s kvalificirano večino sklene, da nekatere 1. Komisija spodbuja splošni interes Unije in v ta pravice, ki izhajajo iz uporabe teh pogodb za zadevno namen sprejema ustrezne pobude. Skrbi za uporabo državo članico, mirujejo, vključno z glasovalnimi Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na pravicami predstavnika vlade te države članice v njuni podlagi. Skrbi za uporabo prava Unije pod Svetu. Pri tem Svet upošteva morebitne posledice nadzorom Sodišča Evropske unije. Izvršuje proračun takšnega mirovanja na pravice in obveznosti fizičnih in upravlja programe. V skladu s Pogodbama opravlja in pravnih oseb. usklajevalno, izvršilno in upravno funkcijo. Razen pri skupni zunanji in varnostni politiki in v drugih Obveznosti zadevne države članice po teh pogodbah primerih, predvidenih v Pogodbah, zagotavlja so zanjo v vsakem primeru še naprej zavezujoče. zastopanje Unije navzven. Daje pobude za letno in večletno načrtovanje Unije z namenom doseči med- 4. Svet lahko s kvalificirano večino naknadno institucionalne sporazume. sklene, da se ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 3, spremenijo ali prekličejo, kot odgovor na spremembe 2. Če Pogodbi ne določata drugače, se lahko okoliščin, zaradi katerih so bili uvedeni. zakonodajni akti Unije sprejemajo le na predlog Komisije. Drugi akti se sprejemajo na predlog 5. Podrobnosti glasovanja, ki se za namene tega Komisije, če je to predvideno v Pogodbah. člena uporabljajo za Evropski parlament, Evropski svet in Svet, so določene v členu 354 Pogodbe o 3. Mandat Komisije je pet let. delovanju Evropske unije. Člani Komisije so izbrani na podlagi svoje splošne Člen 13 usposobljenosti in zavzetosti za Evropo, med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna. 1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati Komisija je pri izvrševanju svojih obveznosti njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih popolnoma neodvisna. Brez poseganja v člen 18(2) državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti člani Komisije ne smejo zahtevati niti sprejemati doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih navodil od posameznih vlad, institucij, organov, politik in ukrepov. uradov ali agencij. Vzdržijo se vsakršnega ravnanja, ki je nezdružljivo z njihovo funkcijo ali opravljanjem Institucije Unije so: njihovih nalog. − Evropski parlament, 4. Komisijo, imenovano med dnem začetka − Evropski svet, veljavnosti Lizbonske pogodbe in 31. oktobrom − Svet, 2014, sestavlja po en državljan vsake države članice, − Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu vključno z njenim predsednikom in visokim "Komisija"), predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno − Sodišče Evropske unije, politiko, ki je eden od njenih podpredsednikov. 9 Razno 147. 5. Od 1. novembra 2014 število članov Na podlagi te potrditve Evropski svet s kvalificirano Komisije skupaj z njenim predsednikom in visokim večino imenuje Komisijo. predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ustreza dvema tretjinama števila držav članic, 8. Komisija je kot kolegij odgovorna Evropskemu razen če Evropski svet soglasno ne odloči o parlamentu. Evropski parlament lahko v skladu s spremembi tega števila. členom 234 Pogodbe o delovanju Evropske unije glasuje o predlogu nezaupnice Komisiji. Če je Člani Komisije so izbrani med državljani držav članic nezaupnica izglasovana, člani Komisije kolektivno po sistemu popolnoma enakopravne rotacije med odstopijo, visoki predstavnik Unije za zunanje državami članicami, s čimer se izrazi demografski in zadeve in varnostno politiko pa odstopi s funkcije, ki geografski razpon celote držav članic. Ta sistem jo opravlja v Komisiji. soglasno vzpostavi Evropski svet v skladu s členom 244 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člen 19 6. Predsednik Komisije: 1. Sodišče Evropske unije sestavljajo Sodišče, Splošno sodišče in specializirana sodišča. Zagotavlja (a) določa smernice, po katerih upoštevanje prava pri razlagi in uporabi Pogodb. Komisija opravlja svoje naloge, (b) odloča o notranji organizaciji Države članice vzpostavijo pravna sredstva potrebna Komisije, s čimer zagotavlja, da deluje za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na usklajeno, učinkovito in kot kolegij, področjih, ki jih ureja pravo Unije. (c) imenuje podpredsednike med člani Komisije, razen visokega predstavnika 2. Sodišče sestavlja po en sodnik iz vsake Unije za zunanje zadeve in varnostno države članice. Sodišču pomagajo generalni politiko. pravobranilci. Član Komisije odstopi na zahtevo predsednika. Splošno sodišče ima najmanj po enega sodnika iz Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in vsake države članice. varnostno politiko na zahtevo predsednika odstopi v skladu s postopkom iz člena 18(1). Sodniki in generalni pravobranilci Sodišča ter sodniki Splošnega sodišča se izberejo med osebami, katerih 7. Ob upoštevanju volitev v Evropski neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje iz parlament in po opravljenih ustreznih posvetovanjih členov 253 in 254 Pogodbe o delovanju Evropske Evropski svet s kvalificirano večino Evropskemu unije. Vlade držav članic jih v medsebojnem soglasju parlamentu predlaga kandidata za predsednika imenujejo za dobo šestih let. Sodniki in generalni Komisije. Evropski parlament izvoli tega kandidata z pravobranilci, ki jim mandat poteče, so lahko večino svojih članov. Če ta kandidat ne dobi ponovno imenovani. zahtevane večine, Evropski svet v enem mesecu s kvalificirano večino predlaga novega kandidata, ki ga 3 Sodišče Evropske unije v skladu z Evropski parlament izvoli po istem postopku. določbami Pogodb: Svet v medsebojnem soglasju z izvoljenim (a) odloča o tožbah, ki jih vloži država predsednikom sprejme seznam drugih oseb, ki jih članica, institucija, fizična ali pravna predlaga v imenovanje za člane Komisije. Osebe so oseba; izbrane na podlagi predlogov držav članic v skladu z (b) na predlog nacionalnih sodišč merili iz drugega pododstavka odstavka 3 in drugega predhodno odloča o vprašanjih pododstavka odstavka 5. glede razlage prava Unije ali veljavnosti aktov, ki so jih sprejele Predsednika, visokega predstavnika Unije za zunanje institucije; zadeve in varnostno politiko in druge člane Komisije (c) odloča o drugih zadevah, kot kolegij z glasovanjem potrdi Evropski parlament. predvidenih v Pogodbah. 148 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 9.2 Pogodba o delovanju Evropske unije Člen 218 Sodniki in generalni pravobranilci, ki jim poteče (prejšnji člen 300 PES) mandat, so lahko ponovno imenovani. (…) Sodišče imenuje svojega sodnega tajnika in določi 11. Država članica, Evropski parlament, Svet ali pravila, ki urejajo njegov položaj. Komisija lahko pridobijo mnenje Sodišča glede združljivosti predvidenega sporazuma s Pogodbama. Sodišče sprejme svoj poslovnik. Ta poslovnik mora Kadar je mnenje Sodišča odklonilno, lahko odobriti Svet. predvideni sporazum začne veljati le, če se spremeni ali če se spremenita Pogodbi. Člen 254 (prejšnji člen 224 PES) ODDELEK 5 SODIŠČE EVROPSKE UNIJE Število sodnikov Splošnega sodišča določa statut Sodišča Evropske unije. V statutu je lahko Člen 251 predvideno, da Splošnemu sodišču pomagajo (prejšnji člen 221 PES) generalni pravobranilci. Sodišče zaseda v senatih ali v velikem senatu, Člani Splošnega sodišča so izbrani med osebami, v skladu s pravili, ki so v ta namen določena v statutu katerih neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo Sodišča Evropske unije. pogoje za imenovanje na visoke sodniške položaje. Vlade držav članic jih v medsebojnem soglasju Če statut tako predvideva, lahko Sodišče zaseda tudi imenujejo za dobo šestih let po posvetovanju na občni seji. z odborom iz člena 255. Članstvo se delno obnavlja vsaka tri leta. Člani, ki jim mandat poteče, so lahko Člen 252 ponovno imenovani. (prejšnji člen 222 PES) Sodniki izmed sebe izvolijo predsednika Splošnega Sodišču pomaga osem generalnih pravobranilcev. sodišča za mandat treh let. Lahko je ponovno Svet lahko na zahtevo Sodišča soglasno poveča izvoljen. število generalnih pravobranilcev. Splošno sodišče imenuje svojega sodnega tajnika in Dolžnost generalnega pravobranilca je, da določi pravila, ki urejajo njegov položaj. popolnoma nepristransko in neodvisno javno predstavi obrazložene sklepne predloge o zadevah, Splošno sodišče sprejme svoj poslovnik v soglasju pri katerih je v skladu s statutom Sodišča Evropske s Sodiščem. Ta poslovnik mora odobriti Svet. unije zahtevano njegovo sodelovanje. Če statut Sodišča Evropske unije ne določa drugače, Člen 253 se za Splošno sodišče uporabljajo določbe Pogodb, (prejšnji člen 223 PES) ki se nanašajo na Sodišče. Sodniki in generalni pravobranilci Sodišča so izbrani med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna in ki Člen 255 so ustrezno usposobljene za imenovanje na najvišje sodniške položaje v svojih državah ali ki so priznani Preden vlade držav članic imenujejo kandidate pravniki; vlade držav članic jih v medsebojnem v skladu s členoma 253 in 254, se oblikuje odbor, ki soglasju imenujejo za dobo šestih let po da mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje posvetovanju z odborom iz člena 255. nalog sodnika in generalnega pravobranilca Sodišča Vsaka tri leta se izvede delna zamenjava sodnikov in in Splošnega sodišča. generalnih pravobranilcev v skladu s pogoji, določenimi v statutu Sodišča Evropske unije. Odbor sestavlja sedem oseb, izbranih med nekdanjimi člani Sodišča in Splošnega sodišča, člani Sodniki izmed sebe izvolijo predsednika Sodišča za najvišjih nacionalnih sodišč in priznanimi pravniki, dobo treh let. Lahko je ponovno izvoljen. od katerih enega predlaga Evropski parlament. Svet sprejme sklep, s katerim določi pravila delovanja 9 Razno 149. odbora, in sklep o imenovanju njegovih članov. Uredba o ustanovitvi specializiranega sodišča določa Odloča na pobudo predsednika Sodišča. pravila o sestavi tega sodišča in obsegu nanj prenesene pristojnosti. Člen 256 (prejšnji člen 225 PES) Zoper odločitev specializiranih sodišč se lahko vloži pritožba na Splošno sodišče zgolj glede pravnih 1. Splošno sodišče je pristojno za obravnavanje in vprašanj ali, če je to predvideno v uredbi odločanje na prvi stopnji o tožbah ali postopkih iz o ustanovitvi specializiranega sodišča, tudi glede členov 263, 265, 268, 270 in 272, razen o tistih, ki so vprašanj dejanskega stanja. dodeljeni specializiranemu sodišču, ustanovljenemu po členu 257, in tistih, ki so v statutu pridržani za Člani specializiranih sodišč so izbrani med osebami, Sodišče. Statut lahko predvidi, da ima Splošno katerih neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo sodišče pristojnost za druge vrste tožb ali postopkov. pogoje za imenovanje na sodniške položaje. Svet jih imenuje soglasno. Zoper odločitev Splošnega sodišča iz tega odstavka se lahko vloži pritožba na Sodišče zgolj glede pravnih Specializirana sodišča sprejmejo svoj poslovnik vprašanj ter v skladu s pogoji in v mejah, določenih v soglasju s Sodiščem. Ta poslovnik mora odobriti v statutu. Svet. 2. Splošno sodišče je pristojno za obravnavanje in Če uredba o ustanovitvi specializiranega sodišča ne odločanje o tožbah ali postopkih, sproženih proti določa drugače, se za specializirana sodišča odločitvam specializiranih sodišč. uporabljajo določbe Pogodb, ki se nanašajo na Sodišče Evropske unije, in določbe statuta Sodišča Sodišče lahko izjemoma preverja odločitve Evropske unije. Naslov I in člen 64 statuta se Splošnega sodišča, sprejete po tem odstavku, pod v vsakem primeru uporabljata za specializirana pogoji in v mejah, določenih v statutu, če obstaja sodišča. resno tveganje, da bosta prizadeti enotnost ali doslednost prava Unije. Člen 258 (prejšnji člen 226 PES) 3. Splošno sodišče je pristojno za obravnavanje in odločanje o vprašanjih, predloženih v predhodno Če Komisija meni, da katera od držav članic ni odločanje v skladu s členom 267, na posebnih izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, poda o zadevi področjih, določenih s statutom. obrazloženo mnenje, potem ko je tej državi omogočila, da predloži svoje pripombe. Če Splošno sodišče meni, da je glede neke zadeve Če zadevna država ne ravna v skladu z mnenjem potrebna načelna odločitev, ki bi lahko prizadela v roku, ki ga določi Komisija, lahko slednja zadevo enotnost ali doslednost prava Unije, lahko zadevo predloži Sodišču Evropske unije. preda v odločanje Sodišču. Sodišče lahko izjemoma preverja odločitve Člen 259 Splošnega sodišča glede vprašanj, predloženih (prejšnji člen 227 PES) v predhodno odločanje, pod pogoji in v mejah, določenih v statutu, če obstaja resno tveganje, da Država članica, ki meni, da druga država članica ni bosta prizadeti enotnost ali doslednost prava Unije. izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, lahko zadevo predloži Sodišču Evropske unije. Člen 257 (prejšnji člen 225a PES) Preden država članica vloži tožbo proti drugi državi članici zaradi domnevne kršitve obveznosti iz Evropski parlament in Svet lahko po rednem Pogodb, mora zadevo predložiti Komisiji. zakonodajnem postopku ustanovita specializirana sodišča, dodana Splošnemu sodišču, pristojna za Komisija poda obrazloženo mnenje, potem ko je bila obravnavanje in odločanje na prvi stopnji o nekaterih obema državama dana možnost, da se vrstah tožb na posebnih področjih. Evropski v kontradiktornem postopku ustno in pisno izrečeta. parlament in Svet odločata z uredbami, sprejetimi bodisi na predlog Komisije po posvetovanju Če Komisija v treh mesecih po datumu vložitve s Sodiščem ali na zahtevo Sodišča po posvetovanju zadeve ne da svojega mnenja, to ni ovira, da zadeva s Komisijo. ne bi bila predložena Sodišču. 150 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Člen 260 določbe za dodelitev pristojnosti Sodišču Evropske (prejšnji člen 228 PES) unije v sporih, ki se nanašajo na uporabo aktov, sprejetih na podlagi Pogodb, ki uvajajo evropske 1. Če Sodišče Evropske unije ugotovi, da katera od pravice intelektualne lastnine. Te določbe začnejo držav članic ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, veljati, ko jih države članice potrdijo v skladu mora ta država sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev s svojimi ustavnimi pravili. sodbe Sodišča. Člen 263 2. Če Komisija meni, da zadevna država članica ni (prejšnji člen 230 PES) sprejela potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe Sodišča, lahko pred Sodiščem vloži tožbo, potem ko Sodišče Evropske unije nadzira zakonitost je tej državi omogočila, da predloži svoje pripombe. zakonodajnih aktov, ter aktov Sveta, Komisije in Pri tem določi višino pavšalnega zneska ali denarne Evropske centralne banke razen priporočil in mnenj, kazni, ki naj jo plača zadevna država članica in ki je pa tudi zakonitost aktov Evropskega parlamenta in po njenem mnenju primerna glede na okoliščine Evropskega sveta s pravnim učinkom za tretje osebe. zadeve. Nadzira tudi zakonitost aktov organov, uradov ali agencij Unije s pravnim učinkom za tretje osebe. Če Sodišče ugotovi, da zadevna država članica ni izvršila njegove sodbe, ji lahko naloži plačilo V ta namen je Sodišče pristojno za odločanje pavšalnega zneska ali denarne kazni. o tožbah, ki jih vloži država članica, Evropski parlament, Svet ali Komisija zaradi nepristojnosti, Ta postopek ne posega v člen 259. bistvene kršitve postopka, kršitve Pogodb ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaša na njuno 3. Če Komisija pred Sodiščem vloži tožbo uporabo, ali zaradi zlorabe pooblastil. v skladu s členom 258, ker zadevna država članica ni izpolnila obveznosti o obvestilu glede ukrepov Sodišče je pod enakimi pogoji pristojno za tožbe, ki o prenosu direktive, sprejete v skladu jih zaradi varovanja svojih prerogativ vložijo z zakonodajnim postopkom, lahko Komisija, kadar Računsko sodišče, Evropska centralna banka in meni, da je ustrezno, določi višino pavšalnega zneska Odbor regij. ali denarne kazni, ki jo šteje za ustrezno v danih okoliščinah in katero naj zadevna država članica Fizične ali pravne osebe lahko pod pogoji iz prvega plača. in drugega odstavka vložijo tožbe zoper nanje naslovljene akte ali zoper akte, ki se nanje Če Sodišče ugotovi kršitev lahko naloži zadevni neposredno in posamično nanašajo, in zoper državi članici plačilo pavšalnega zneska ali denarne predpise, ki se nanje neposredno nanašajo, a ne kazni, ki ne presega zneska, ki ga je določila Komisija. potrebujejo izvedbenih ukrepov. Obveznost plačila učinkuje od dneva, ki ga Sodišče določi v svoji sodbi. V aktih o ustanovitvi organov, uradov in agencij Unije se lahko določijo posebni pogoji in Člen 261 podrobnosti glede tožb fizičnih ali pravnih oseb (prejšnji člen 229 PES) zoper akte teh organov, uradov ali agencij, ki imajo zanje pravni učinek. Z uredbami, ki jih v skladu z določbami Pogodb sprejemata Evropski parlament in Svet skupaj in ki Postopki iz tega člena se glede na posamezni primer jih sprejema Svet sam, se lahko Sodišču Evropske sprožijo v dveh mesecih od objave akta ali njegovega unije dodeli neomejena pristojnost glede kazni, uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od predvidenih v teh uredbah. dneva, ko je zanj izvedel. Člen 262 Člen 264 (prejšnji člen 229a PES) (prejšnji člen 231 PES) Svet lahko brez poseganja v druge določbe Pogodb, Če je tožba utemeljena, Sodišče Evropske unije v obsegu, ki ga bo določil, po posebnem razglasi zadevni akt za ničnega. zakonodajnem postopku po posvetovanju Vendar če Sodišče razglasi akt za ničnega, določi, če z Evropskim parlamentom soglasno sprejme meni, da je to potrebno, tiste njegove učinke, ki jih je treba šteti za dokončne. 9 Razno 151. Člen 265 odvzeta prostost, Sodišče odloča v najkrajšem (prejšnji člen 232 PES) možnem roku. Če Evropski parlament, Evropski svet, Svet, Člen 268 Komisija ali Evropska centralna banka z opustitvijo (prejšnji člen 235 PES) ukrepanja krši Pogodbi, lahko države članice in druge institucije Unije vložijo pri Sodišču Evropske unije Sodišče Evropske unije je pristojno v sporih glede tožbo za ugotovitev kršitve. Ta člen se pod enakimi nadomestila škode, ki ga predvidevata drugi in tretji pogoji uporablja tudi za organe, urade in agencije odstavek člena 340. Unije zaradi opustitve ukrepanja. Tožba je dopustna le, če je bila zadevna institucija, Člen 269 organ, urad ali agencija predhodno pozvana k ukrepanju. Če v dveh mesecih po tem pozivu Sodišče je pristojno za odločanje o zakonitosti aktov, zadevna institucija, organ, urad ali agencija ne ki jih sprejmeta Evropski svet ali Svet na podlagi oblikuje svojega stališča, se lahko tožba vloži člena 7 Pogodbe o Evropski uniji, samo na predlog v nadaljnjih dveh mesecih. države članice, ki jo zadeva ugotovitev Evropskega sveta ali Sveta, in samo v zvezi s postopkovnimi Fizične ali pravne osebe se lahko pod pogoji, določbami navedenega člena. določenimi v prejšnjih odstavkih, pritožijo pri Sodišču glede tega, da neka institucija, organ, urad ali Takšen predlog mora biti vložen v enem mesecu od agencija Unije nanje ni naslovila nobenega drugega dneva take ugotovitve. Sodišče odloči v enem akta razen priporočila ali mnenja. mesecu od datuma tega predloga. Člen 266 Člen 270 (prejšnji člen 233 PES) (prejšnji člen 236 PES) Institucija, organ, urad ali agencija, katere akt je bil Sodišče Evropske unije je v mejah in pod pogoji, ki razglašen za ničnega ali ki je z opustitvijo ukrepanja so določeni v kadrovskih predpisih za uradnike ali kršila Pogodbi, mora sprejeti ukrepe, potrebne za v pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije. pristojno za vse spore med Unijo in njenimi uslužbenci. Ta obveznost ne vpliva na obveznosti, ki lahko izhajajo iz uporabe drugega odstavka člena 340. Člen 271 (prejšnji člen 237 PES) Člen 267 (prejšnji člen 234 PES) Sodišče Evropske unije je v mejah, določenih v nadaljevanju Pogodb, pristojno v sporih glede: Sodišče Evropske unije je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede: (a) izpolnjevanja obveznosti držav članic v skladu s statutom Evropske investicijske (a) razlage Pogodb; banke. V tej zvezi ima svet direktorjev banke (b) veljavnosti in razlage aktov institucij, pooblastila, dodeljena Komisiji v skladu s organov, uradov ali agencij Unije. členom 258; (b) ukrepov, ki jih je sprejel svet guvernerjev Kadar se takšno vprašanje postavi kateremu koli Evropske investicijske banke. V tej zvezi sodišču države članice in če to sodišče meni, da je lahko vsaka država članica, Komisija ali svet treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo direktorjev banke sproži postopek v skladu s omogočila izreči sodbo, lahko to vprašanje predloži pogoji iz člena 263; v odločanje Sodišču. (c) ukrepov, ki jih je sprejel svet direktorjev Evropske investicijske banke. Postopke Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki zoper takšne ukrepe lahko sprožijo samo teče pred sodiščem države članice, zoper odločitev države članice ali Komisija pod pogoji iz katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, člena 263 in le zaradi neupoštevanja je to sodišče dolžno predložiti zadevo Sodišču. postopka, predvidenega v členu 19(2), (5), (6) in (7) statuta banke; Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki (d) izpolnjevanja obveznosti nacionalnih teče pred sodiščem države članice glede osebe, ki ji je centralnih bank v skladu s Pogodbama in 152 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ statutom ESCB in ECB. V tej zvezi so o izpolnjevanju obveznosti držav članic glede pooblastila Sveta guvernerja Evropske vzdrževanja javnega reda in varovanja notranje centralne banke nasproti nacionalnim varnosti. centralnim bankam enaka pooblastilom, ki so bila dodeljena Komisiji nasproti državam Člen 277 članicam v skladu s členom 258. Če Sodišče (prejšnji člen 241 PES) ugotovi, da neka nacionalna centralna banka ni izpolnila ene od obveznosti iz Pogodb, Ne glede na iztek roka iz šestega odstavka člena 263 mora ta banka sprejeti potrebne ukrepe za lahko vsaka stranka v sporu, v katerem gre za pravni izvršitev sodbe Sodišča. akt, ki se splošno uporablja in ga je sprejela institucija, organ, urad ali agencija Unije, pred Sodiščem Evropske unije uveljavlja, da se ta akt iz razlogov, Člen 272 navedenih v drugem odstavku člena 263, ne (prejšnji člen 238 PES) uporablja. Sodišče Evropske unije je pristojno za izrekanje sodb Člen 278 na podlagi arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih (prejšnji člen 242 PES) sklene Unija ali ki so sklenjene v njenem imenu, ne glede na to, ali jih ureja javno ali zasebno pravo. Tožbe, vložene pri Sodišču Evropske unije, nimajo odložilnega učinka. Vendar pa lahko Sodišče, če Člen 273 meni, da okoliščine to zahtevajo, odloži izvršitev (prejšnji člen 239 PES) izpodbijanega akta. Sodišče je pristojno v vseh sporih med državami Člen 279 članicami, ki se nanašajo na predmet Pogodb, če je (prejšnji člen 243 PES) bil spor predložen Sodišču v skladu s posebnim sporazumom med strankami. Sodišče Evropske unije lahko v vseh pri njem Člen 274 vloženih zadevah sprejme potrebne začasne odredbe. (prejšnji člen 240 PES) Člen 280 (prejšnji člen 244 PES) Spori, v katerih je ena od strank Unija, niso izvzeti iz pristojnosti sodišč držav članic, razen kjer je bila Sodbe Sodišča Evropske unije so izvršljive v skladu pristojnost s Pogodbama dodeljena Sodišču s pogoji iz člena 299. Evropske unije. Člen 281 Člen 275 (prejšnji člen 245 PES) Sodišče Evropske unije ni pristojno za določbe Statut Sodišča Evropske unije se določi v posebnem v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko in protokolu. akte, sprejete na njihovi podlagi. Evropski parlament in Svet lahko po rednem Vendar je Sodišče pristojno za nadzor spoštovanja zakonodajnem postopku spremenita določbe statuta, člena 40 Pogodbe o Evropski uniji in za odločanje razen naslova I in člena 64 statuta. Evropski o tožbah, vloženih v skladu s pogoji četrtega parlament in Svet odločata bodisi na zahtevo Sodišča pododstavka člena 263 te pogodbe, v katerih se in po posvetovanju s Komisijo ali na predlog nadzira zakonitost sklepov, ki predvidevajo Komisije in po posvetovanju s Sodiščem. omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam, ki jih je Svet sprejel na podlagi poglavja 2 Člen 288 naslova V Pogodbe o Evropski uniji. (prejšnji člen 249 PES) Člen 276 Za izvajanje pristojnosti Unije institucije sprejemajo uredbe, direktive, sklepe, priporočila in mnenja. Pri izvajanju pristojnosti glede določb poglavij 4 in 5 poglavja V tretjega dela glede območja svobode, Uredba se splošno uporablja. Zavezujoča je v celoti varnosti in pravice Sodišče Evropske unije ni in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. pristojno za preverjanje veljavnosti ali sorazmernosti ukrepov policije ali drugih organov kazenskega Direktiva je za vsako državo članico, na katero je pregona države članice ali za odločanje naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba 9 Razno 153. doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro Z odstopanjem od drugega odstavka Evropska oblike in metod. centralna banka v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim redom držav članic, nadomesti Sklep je v celoti zavezujoč. Če določa tiste, na katere kakršno koli škodo, ki jo je povzročila sama ali so jo je naslovljen, je zavezujoč samo zanje. povzročili njeni uslužbenci pri opravljanju svojih Priporočila in mnenja niso zavezujoča. dolžnosti. Člen 340 Osebno odgovornost uslužbencev do Unije urejajo (prejšnji člen 288 PES) določbe njihovih kadrovskih predpisov ali zanje veljavnih pogojev za zaposlitev. Pogodbeno odgovornost Unije določa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo. Člen 344 V primeru nepogodbene odgovornosti pa Unija (prejšnji člen 292 PES) v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli Države članice se obvezujejo, da bodo spore glede škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni razlage ali uporabe Pogodb reševale le na načine, uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti. določene v Pogodbah. 154 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ 9.3 Protokol (št. 3) o Statutu Sodišča Evropske unije VISOKE POGODBENICE SO SE Z ŽELJO Ne smejo opravljati nobene druge poklicne določiti statut Sodišča, predviden v členu 281 dejavnosti, najsibo pridobitne ali nepridobitne, razen Pogodbe o delovanju Evropske unije, če tega izjemoma ne odobri Svet, ki odloča DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so z navadno večino. priložene Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Pri prevzemu svojih nalog se slovesno obvežejo, da Evropske skupnosti za atomsko energijo: bodo med svojim mandatom in po njegovem izteku spoštovali iz mandata izhajajoče obveznosti, zlasti Člen 1 dolžnost, da bodo po izteku mandata pri sprejemanju določenih imenovanj ali ugodnosti ravnali pošteno in Sodišče Evropske unije se ustanovi in deluje v skladu diskretno. z določbami Pogodb, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba V primeru dvoma odloča Sodišče. Kadar odločitev ESAE) in tega statuta. zadeva člana Splošnega sodišča ali specializiranega sodišča, Sodišče odloči po posvetovanju z zadevnim NASLOV I sodiščem. SODNIKI IN GENERALNI PRAVOBRANILCI Člen 5 Člen 2 Razen ob redni zamenjavi ali smrti dolžnosti sodnika prenehajo z njegovim odstopom. Pred nastopom funkcije vsak sodnik pred Sodiščem, ki javno zaseda, priseže, da bo svoje naloge opravljal Ko sodnik odstopi, se pismo o odstopu naslovi na nepristransko in vestno ter da bo varoval tajnost predsednika Sodišča, ki ga pošlje predsedniku Sveta. posvetovanj Sodišča. Z uradnim obvestilom slednjemu se mesto izprazni. Člen 3 Razen v primeru uporabe člena 6 sodnik ohrani svoj mandat, dokler njegov naslednik ne nastopi svoje Sodniki uživajo imuniteto pred sodnimi postopki. Po funkcije. prenehanju mandata še naprej uživajo imuniteto za svoja dejanja, storjena pri opravljanju uradnih Člen 6 dolžnosti, vključno z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami. Sodnik je lahko razrešen ali se mu lahko odvzame pravica do pokojnine ali namesto nje odobrenih Sodišče lahko odvzame imuniteto na občni seji. ugodnosti le, če po soglasnem mnenju sodnikov in Kadar odločitev zadeva člana Splošnega sodišča ali generalnih pravobranilcev Sodišča ne izpolnjuje več specializiranega sodišča, Sodišče odloči po zahtevanih pogojev ali obveznosti, ki izhajajo iz posvetovanju z zadevnim sodiščem. njegovega položaja. Zadevni sodnik pri odločanju o tem ne sodeluje. Če je ta član Splošnega sodišča ali Če je bila sodniku odvzeta imuniteta in je proti njemu specializiranega sodišča, Sodišče odloči po sprožen kazenski postopek, mu sme soditi v kateri posvetovanju z zadevnim sodiščem. koli državi članici le sodišče, pristojno za sojenje sodnikom, ki pripadajo najvišji sodni oblasti v državi. Sodni tajnik sporoči odločitev Sodišča predsedniku Členi 11 do 14 in člen 17 Protokola o privilegijih in Evropskega parlamenta in predsedniku Komisije ter imunitetah Evropske unije se uporabljajo za sodnike, o njej uradno obvesti predsednika Sveta. generalne pravobranilce, sodnega tajnika in pomožne poročevalce Sodišča Evropske unije, ne da bi to V primeru odločitve o razrešitvi sodnika se mesto posegalo v določbe iz prejšnjih odstavkov glede z uradnim obvestilom predsedniku Sveta izprazni. imunitete sodnikov pred sodnimi postopki. Člen 7 Člen 4 Sodnik, katerega dolžnosti prenehajo pred iztekom Sodniki ne smejo opravljati političnih ali upravnih njegovega mandata, je nadomeščen za preostanek funkcij. mandata. 9 Razno 155. Člen 8 katerih neodvisnost je nedvomna in ki imajo ustrezne pravne kvalifikacije, imenuje Svet, ki odloča Določbe členov 2 do 7 se uporabljajo za generalne z navadno večino. Pred Sodiščem prisežejo, da bodo pravobranilce. svoje naloge opravljali nepristransko in vestno ter da bodo varovali tajnost posvetovanj Sodišča. NASLOV II ORGANIZACIJA SODIŠČA Člen 14 Člen 9 Sodniki, generalni pravobranilci in sodni tajnik so dolžni prebivati v kraju, kjer ima Sodišče svoj sedež. Ko se vsaka tri leta izvede delna zamenjava sodnikov, se zamenja polovica sodnikov. Če je število sodnikov Člen 15 neparno, je število sodnikov, ki se jih zamenja, izmenično število, ki je prvo nad eno polovico števila Sodišče stalno zaseda. Trajanje sodnih počitnic sodnikov, in število, ki je prvo pod eno polovico. določi Sodišče ob upoštevanju potreb svojega poslovanja. Prvi odstavek se uporabi tudi pri delni zamenjavi generalnih pravobranilcev, ki se izvede vsaka tri leta Člen 16 Člen 9a Sodišče oblikuje senate, ki jih sestavljajo trije in pet sodnikov. Sodniki izvolijo predsednike senatov med Sodniki izmed sebe izvolijo predsednika in svojimi člani. Predsedniki senatov petih sodnikov so podpredsednika Sodišča za dobo treh let. Lahko sta izvoljeni za tri leta. Ponovno so lahko izvoljeni ponovno izvoljena. enkrat. Podpredsednik v skladu s pogoji iz poslovnika Veliki senat sestavlja petnajst sodnikov. Predseduje pomaga predsedniku. Predsednika nadomešča, ko je mu predsednik Sodišča. Člani velikega senata so tudi ta zadržan ali ko je funkcija predsednika nezasedena. podpredsednik Sodišča in, v skladu s pogoji iz poslovnika, trije predsedniki senatov petih sodnikov Člen 10 in drugi sodniki. Sodni tajnik pred Sodiščem priseže, da bo svoje Sodišče zaseda v velikem senatu, kadar to zahteva naloge opravljal nepristransko in vestno ter da bo država članica ali institucija Unije kot stranka varoval tajnost posvetovanj Sodišča. v postopku. Člen 11 Sodišče zaseda na občni seji, kadar so mu predložene zadeve v skladu s členi 228(2), 245(2), 247 ali 286(6) Sodišče poskrbi za nadomeščanje sodnega tajnika, Pogodbe o delovanju Evropske unije. kadar je ta zadržan. Poleg tega lahko Sodišče, če meni, da je zadeva Člen 12 izjemnega pomena, po nastopu generalnega pravobranilca odloči, da se zadeva predloži na občno Sodišču se dodelijo uradniki in drugi uslužbenci, ki sejo. zagotavljajo njegovo delovanje. Odgovorni so sodnemu tajniku, ki je podrejen predsedniku. Člen 17 Člen 13 Sodišče lahko veljavno odloča le v sestavi lihega števila sodnikov. Na zahtevo Sodišča lahko Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku predvidita Odločitve senatov treh ali petih sodnikov so veljavne imenovanje pomožnih poročevalcev in določita le, če jih sprejmejo trije sodniki. pravila, ki urejajo njihov položaj. Pod pogoji, določenimi v poslovniku, lahko pomožni Odločitve velikega senata so veljavne le, če je poročevalci sodelujejo pri pripravljalnih poizvedbah navzočih enajst sodnikov. v postopkih, ki tečejo pred Sodiščem, in sodelujejo s sodnikom poročevalcem. Odločitve občne seje so veljavne le, če je navzočih sedemnajst sodnikov. Pomožne poročevalce, ki so izbrani med osebami, 156 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Če je eden od sodnikov senata zadržan, se lahko pod sodišča, pod pogoji, določenimi v poslovniku. pogoji, določenimi v poslovniku, pozove v senat sodnik iz drugega senata. Univerzitetni profesorji, ki so državljani držav članic, katerih zakonodaja jim priznava pravico zastopanja Člen 18 na sodišču, uživajo pred Sodiščem enake pravice, kot jih ta člen priznava odvetnikom. Sodniki ali generalni pravobranilci ne smejo sodelovati pri odločanju o posamezni zadevi, pri Člen 20 kateri so predhodno sodelovali kot zastopniki, svetovalci ali odvetniki ene od strank ali o kateri so Postopek pred Sodiščem ima dva dela, pisnega in podali mnenje kot člani sodišča, preiskovalne ustnega. komisije ali v kateri koli drugi funkciji. Če sodnik ali generalni pravobranilec iz kakšnega Pisni postopek zajema posredovanje tožb, navedb posebnega razloga meni, da ne more sodelovati pri o zadevi, odgovorov na tožbo in izjav, pa tudi odločanju ali preiskavi v določeni zadevi, o tem morebitnih replik kot tudi vseh dokazil in obvesti predsednika. Če predsednik iz kakšnega dokumentov, ki to podpirajo, ali njihovih overjenih posebnega razloga meni, da sodnik ali generalni kopij, strankam in tistim institucijam Unije, katerih pravobranilec ne bi smel sodelovati pri ali odločati odločitve so predmet spora. o določeni zadevi, ga o tem obvesti. Posredovanje opravlja sodni tajnik v zaporedju in O vseh težavah pri uporabi tega člena odloča rokih, ki so določeni v poslovniku. Sodišče. Ustni postopek zajema zaslišanje zastopnikov, Stranka ne more zahtevati spremembe sestave svetovalcev in odvetnikov, ki ga opravi Sodišče, ter Sodišča ali enega njegovih senatov zaradi poslušanje sklepnih predlogov generalnega državljanstva sodnika ali zato, ker v sestavi Sodišča pravobranilca, po potrebi pa tudi zaslišanje prič in ali senata ni sodnika, ki bi imel enako državljanstvo izvedencev. kakor ta stranka. Če Sodišče meni, da zadeva ne odpira nobenega NASLOV III novega pravnega vprašanja, lahko po nastopu POSTOPEK PRED SODIŠČEM generalnega pravobranilca sklene, da se o zadevi odloča brez sklepnega predloga generalnega Člen 19 pravobranilca. Države članice in institucije Unije pred Sodiščem Člen 21 zastopa zastopnik, ki je imenovan za vsako zadevo posebej; zastopniku lahko pomaga svetovalec ali Zadeva se predloži Sodišču s tožbo, naslovljeno na odvetnik. sodnega tajnika. Tožba mora vsebovati ime in stalni naslov tožnika ter zaposlitev podpisanega, ime Države podpisnice Sporazuma o Evropskem stranke ali strank, proti katerim je tožba vložena, gospodarskem prostoru, ki niso države članice, ter predmet spora, zahtevek in kratek povzetek tožbenih v tem sporazumu navedeni nadzorni organ EFTA, razlogov. so zastopani na enak način. Tožbi mora biti priložen, kjer je to primerno, akt, Druge stranke mora zastopati odvetnik. katerega razveljavitev se zahteva, ali v okoliščinah iz člena 265 Pogodbe o delovanju Evropske unije Le odvetnik, ki je vpisan v imenik odvetnikov v eni dokazilo z datumom, ko je bila institucija v skladu od držav članic ali drugi državi, ki je podpisnica z navedenim členom pozvana k ukrepanju. Če ta Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, dokazila niso priložena tožbi, sodni tajnik zadevno lahko pred Sodiščem zastopa stranko ali ji pomaga. stranko pozove, naj jih predloži v razumnem roku, pri čemer pa tožba ne more biti zavržena niti Ti zastopniki, svetovalci in odvetniki uživajo pri v primeru, če dokazila niso predložena po izteku zastopanju na Sodišču pravice in jamstva, potrebna roka, predpisanega za vložitev tožbe. za neodvisno opravljanje svojih nalog, pod pogoji, ki jih določa poslovnik. Člen 22 Sodišče ima glede svetovalcev in odvetnikov, ki Zadeva, ki jo ureja člen 18 Pogodbe ESAE se nastopajo pred njim, pooblastila, ki so običajna za predloži Sodišču s pritožbo, ki je naslovljena na 9 Razno 157. sodnega tajnika. Pritožba mora vsebovati ime in Člen 23a (1) stalni naslov pritožnika ter zaposlitev podpisanega, S poslovnikom se lahko predvidi hitri postopek, za sklic na odločbo, proti kateri je pritožba vložena, obravnavanje predlogov za sprejetje predhodnih imena nasprotnih strank, predmet spora, zahtevek in odločb, ki se nanašajo na območje svobode, varnosti kratek povzetek pritožbenih razlogov. in pravice, pa nujni postopek. Pritožbi mora biti priložena overjena kopija odločbe Pri teh postopkih se lahko za predložitev vlog ali Arbitražnega odbora, ki se izpodbija. pisnih stališč predvidi rok, ki je krajši od roka, določenega v členu 23, z odstopanjem od četrtega Če Sodišče pritožbo zavrne, postane odločba odstavka člena 20 pa se lahko predvidi tudi, da ni Arbitražnega odbora pravnomočna. sklepnih predlogov generalnega pravobranilca. Če Sodišče razveljavi odločbo Arbitražnega odbora, V nujnem postopku se lahko poleg tega predvidi tudi lahko slednji na pobudo ene od strank v postopku po omejitev strank in drugih udeležencev iz člena 23, ki potrebi o zadevi ponovno odloča. Vezan je na vse lahko predložijo vloge ali pisna stališča, in da se odločitve Sodišča o pravnih vprašanjih. v izjemno nujnih primerih pisni postopek ne opravi. Člen 23 Člen 24 V zadevah iz člena 267 Pogodbe o delovanju Sodišče lahko od strank zahteva, da priskrbijo vse Evropske unije mora sodišče države članice, ki dokumente in podatke, ki so po njegovem mnenju prekine svoj postopek in predloži zadevo Sodišču, zaželeni. O vsaki zavrnitvi naredi Sodišče uradni o svoji odločitvi uradno obvestiti Sodišče. Sodni zaznamek. tajnik Sodišča o tej odločitvi nato obvesti zadevne stranke, države članice in Komisijo, ter institucijo, Sodišče lahko tudi od držav članic in institucij, organ, urad ali agencijo Unije, ki je sprejela akt, organov, uradov ali agencij, ki niso stranke katerega veljavnost ali razlaga je predmet spora. v postopku, zahteva vse podatke, ki so po njegovem mnenju potrebni v postopku. V dveh mesecih od tega uradnega obvestila smejo stranke, države članice, Komisija in, kjer je to Člen 25 primerno, institucija, organ, urad ali agencija Unije, ki je sprejela akt, katerega veljavnost ali razlaga je Sodišče lahko kadar koli zaupa pripravo predmet spora, predložiti Sodišču navedbe o zadevi izvedenskega mnenja posameznikom, združenjem ali pisne izjave. oseb, uradom, odborom ali drugim organizacijam po njegovi izbiri. V primerih iz člena 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije, sodni tajnik Sodišča o odločitvi Člen 26 nacionalnega sodišča obvesti tudi države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki Priče so lahko zaslišane pod pogoji, določenimi niso države članice, ter v tem sporazumu navedeni v poslovniku. nadzorni organ EFTA, ki lahko v dveh mesecih od uradnega obvestila predložijo Sodišču navedbe Člen 27 o zadevi ali pisne izjave, če odločitev zadeva eno od področij uporabe tega sporazuma. Glede prič, ki izostanejo od pričanja, ima Sodišče pooblastila, ki so v takih primerih splošno priznana Če sporazum, ki ga Svet sklene z eno ali več tretjimi sodiščem, in lahko naloži denarne kazni pod pogoji, državami glede določenega področja, določa, da določenimi v poslovniku. lahko te države predložijo navedbe o zadevi ali pisne izjave, kadar sodišče katere od držav članic Sodišču Člen 28 v predhodno odločanje predloži vprašanje, ki zadeva področje uporabe tega sporazuma, se odločitev Priče in izvedenci se lahko zaslišijo pod prisego nacionalnega sodišča, ki vsebuje to vprašanje, uradno v obliki, kakršna je določena s poslovnikom, ali sporoči tudi zadevnim tretjim državam. V dveh v skladu z nacionalno zakonodajo države, iz katere je mesecih od takega uradnega obvestila navedene priča ali izvedenec. države lahko Sodišču predložijo zaznamke ali pisne izjave. 158 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ Člen 29 Člen 38 Sodišče lahko odredi, da pričo ali izvedenca zasliši Sodišče odloča o stroških. sodišče v kraju njegovega stalnega prebivališča. Člen 39 Odredba se pošlje pristojnemu sodišču v izvrševanje pod pogoji, določenimi v poslovniku. Dokumenti, Predsednik Sodišča lahko po skrajšanem postopku, sestavljeni pri izpolnjevanju zaprosila za pravno ki po potrebi odstopa od nekaterih pravil tega statuta pomoč, se pod enakimi pogoji vrnejo Sodišču. in je določen v poslovniku, odloča o vlogah za odložitev izvršitve iz člena 278 Pogodbe o delovanju Stroške nosi Sodišče, vendar pa to ne posega Evropske unije in člena 157 Pogodbe ESAE ali za v njegovo pravico, da jih, kjer je to primerno, naloži sprejetje začasnih odredb v skladu s členom 279 strankam. Pogodbe o delovanju Evropske unije ali za odložitev izvršbe v skladu s četrtim odstavkom člena 299 Člen 30 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali tretjim odstavkom člena 164 Pogodbe ESAE. Država članica obravnava vsako kršitev prisege priče ali izvedenca enako, kot če bi bilo kaznivo dejanje Pooblastila iz prvega odstavka lahko pod pogoji, storjeno pred enim od njenih sodišč, pristojnih za določenimi v poslovniku, izvršuje podpredsednik civilne zadeve. Na podlagi ovadbe Sodišča zadevna Sodišča. država članica preganja kršilca pred svojim pristojnim sodiščem. Predsednika in podpredsednika v primeru zadržanosti nadomešča drug sodnik pod pogoji, Člen 31 določenimi v poslovniku. Obravnave Sodišča so javne, razen če Sodišče po Odredba predsednika ali sodnika, ki ga nadomešča, uradni dolžnosti ali na predlog strank iz tehtnih je začasna in v nobenem primeru ne vpliva na razlogov odloči drugače. odločitev Sodišča o vsebini zadeve. Člen 32 Člen 40 Na obravnavah lahko Sodišče zasliši izvedence, priče Države članice in institucije Unije se lahko pridružijo in same stranke. Slednje lahko naslavljajo Sodišče le postopku, ki teče pred Sodiščem. prek svojih predstavnikov. Enako velja za vse organe, urade in agencije Unije ter Člen 33 osebe, ki lahko izkažejo upravičen interes za rešitev Sodišču predložene zadeve. Fizične ali pravne osebe O vsaki obravnavi se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta se ne morejo pridružiti v zadevah med državami predsednik in sodni tajnik. članicami, med institucijami Unije ali med državami članicami na eni strani, in institucijami Unije na drugi Člen 34 strani. Seznam obravnav določi predsednik. Brez poseganja v drugi odstavek se lahko države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem Člen 35 prostoru, ki niso države članice, ter v tem sporazumu navedeni nadzorni organ EFTA pridružijo postopku, Posvetovanja Sodišča so in ostanejo tajna. ki teče pred Sodiščem, če ta zadeva eno od področij uporabe tega sporazuma. Člen 36 Z vlogo za pridružitev postopku se lahko podpre le Sodbe so obrazložene. V njih so navedena imena zahtevek ene od strank. sodnikov, ki so odločali. Člen 41 Člen 37 Če tožena stranka, ki je bila k temu pravilno vabljena, Sodbe podpišeta predsednik in sodni tajnik. ne predloži pisnega odgovora na tožbo, se sodba izda Preberejo se na javnem zasedanju Sodišča. v njeno škodo zaradi izostanka. Pritožba zoper sodbo se lahko vloži v enem mesecu po uradnem 9 Razno 159. obvestilu o njej. Če Sodišče na odloči drugače, centralni banki v zadevah, ki izhajajo iz nepogodbene pritožba ne zadrži izvršitve sodbe zaradi izostanka. odgovornosti. Člen 42 NASLOV IV SPLOŠNO SODIŠČE Države članice, institucije, organi, uradi ali agencije Unije in vse druge fizične ali pravne osebe lahko Člen 47 v primerih in pod pogoji, določenimi v poslovniku, sprožijo postopek tretje stranke, s katerim lahko Prvi odstavek člena 9, člen 9a, člen 14 in člen 15, ugovarjajo zoper sodbo, ki je bila izdana v zadevi, pri prvi, drugi, četrti in peti odstavek člena 17 ter člen 18 kateri same niso bile udeležene, sodba pa škodi se uporabljajo za Splošno sodišče in njegove člane. njihovim pravicam. Četrti odstavek člena 3 ter členi 10, 11 in 14 se mutatis mutandis uporabljajo za sodnega tajnika Splošnega Člen 43 sodišča. V primeru nejasnosti pomena ali posledic sodbe Člen 48 mora Sodišče na zahtevo stranke ali institucije Unije, ki ima upravičen interes, dati razlago. Splošno sodišče ima: Člen 44 (a) 40 sodnikov od 25. decembra 2015; (b) 47 sodnikov od 1. septembra 2016; Obnovo postopka se lahko pri Sodišču zahteva le v (c) dva sodnika na državo članico od 1. septembra primeru, da se odkrije novo dejstvo odločilnega 2019. pomena, ki je bilo pred izrekom sodbe neznano Sodišču in stranki, ki zahteva obnovo. Člen 49 Obnova postopka se začne z odločbo, v kateri Člani Splošnega sodišča so lahko pozvani Sodišče izrecno ugotavlja obstoj novega dejstva in k opravljanju naloge generalnega pravobranilca. priznava, da je to dejstvo takšno, da je lahko podlaga za obnovo postopka, in izjavlja, da je zahteva iz teh Dolžnost generalnega pravobranilca je, da razlogov dopustna. popolnoma nepristransko in neodvisno javno predstavi obrazložene sklepne predloge o zadevah, Po poteku 10 let od dneva izreka sodbe ni več predloženih Splošnemu sodišču, zato da bi mogoče vložiti zahteve za obnovo postopka. slednjemu pomagal pri opravljanju njegove naloge. Člen 45 Merila za izbiro takšnih zadev in postopki za imenovanje generalnih pravobranilcev so določeni Roki, ki upoštevajo oddaljenost, se določijo v poslovniku Splošnega sodišča. s poslovnikom. Član, ki je pozvan k opravljanju naloge generalnega Potek roka ne škoduje pravicam, če zadevna stranka pravobranilca v neki zadevi, ne sme sodelovati pri dokaže obstoj nepredvidenih okoliščin ali višje sile. odločanju o njej. Člen 46 Člen 50 Tožbe proti Uniji v zadevah, ki izhajajo iz Splošno sodišče zaseda v senatih treh ali petih nepogodbene odgovornosti, zastarajo po petih letih sodnikov. Sodniki izvolijo predsednike senatov med od nastanka kršitve. Zastaralni rok se prekine, če se svojimi člani. Predsedniki senatov petih sodnikov so pri Sodišču vloži tožba ali če je oškodovanec izvoljeni za tri leta. Ponovno so lahko izvoljeni predhodno naslovil svojo zahtevo na pristojno enkrat. institucijo Unije. V tem primeru je treba postopek sprožiti v dvomesečnem roku, predvidenem Sestavo senatov in dodelitev zadev ureja poslovnik. v členu 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije; V nekaterih primerih, ki jih ureja poslovnik, lahko kjer je to primerno, se uporabljajo določbe drugega Splošno sodišče odloča na občni seji ali pa odloča odstavka člena 265 Pogodbe o delovanju Evropske sodnik posameznik. unije. Poslovnik lahko določa tudi, da Splošno sodišče Ta člen se uporablja tudi za tožbe proti Evropski zaseda v velikem senatu v zadevah in pod pogoji, 160 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ navedenimi v njem. Člen 51 Člen 54 Z odstopanjem od pravila iz člena 256(1) Pogodbe Če je vloga ali drug procesni dokument, naslovljen na o delovanju Evropske unije je pristojnost za tožbe iz Splošno sodišče, pomotoma vložen pri sodnem členov 263 in 265 Pogodbe o delovanju Evropske tajniku Sodišča, ga ta nemudoma pošlje sodnemu unije pridržana za Sodišče, če jih države članice tajniku Splošnega sodišča; prav tako, če je vloga ali vložijo zoper: drug procesni dokument, naslovljen na Sodišče, pomotoma vložen pri sodnem tajniku Splošnega (a) ukrepanje ali opustitev ukrepanja Evropskega sodišča, ga ta nemudoma pošlje sodnemu tajniku parlamenta ali Sveta ali obeh institucij, kadar Sodišča. odločata skupaj, razen glede: Če Splošno sodišče ugotovi, da ni pristojno za — sklepov, ki jih Svet sprejme na podlagi tretjega obravnavanje in odločanje o tožbi, za katero je pododstavka člena 108(2) Pogodbe o delovanju pristojno Sodišče, jo odstopi Sodišču; prav tako, če Evropske unije, Sodišče ugotovi, da je za tožbo pristojno Splošno — aktov Sveta, sprejetih na podlagi uredbe Sveta sodišče, jo odstopi Splošnemu sodišču, to pa ne more o ukrepih za zaščito trgovine v smislu člena 207 odkloniti pristojnosti. Pogodbe o delovanju Evropske unije, — aktov Sveta, s katerimi Svet uresničuje Če so Sodišču in Splošnemu sodišču predložene izvedbena pooblastila v skladu s členom 291(2) zadeve, kjer je predmet enak, kjer se postavlja enako vprašanje razlage ali odloča o veljavnosti istega akta, Pogodbe o delovanju Evropske unije; (b) ukrepanje ali opustitev ukrepanja Komisije na lahko Splošno sodišče po zaslišanju strank postopek podlagi člena 331(1) Pogodbe o delovanju prekine, dokler Sodišče ne izda sodbe, oziroma, Evropske unije. kadar je tožba vložena na podlagi člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se lahko Splošno sodišče Sodišču je pridržana pristojnost tudi za tožbe na izreče za nepristojno, s čimer omogoči Sodišču, da podlagi istih členov, ki jih vloži institucija Unije zoper odloči o takih tožbah. V enakih okoliščinah lahko ukrepanje ali opustitev ukrepanja Evropskega tudi Sodišče prekine postopek; v tem primeru se parlamenta in Sveta ali obeh, kadar odločata skupaj, postopek pred Splošnim sodiščem nadaljuje. ali Komisije ali ki jih vloži institucija Unije zoper ukrepanje ali opustitev ukrepanja Evropske centralne Če država članica in institucija Unije izpodbijata isti banke. akt, se Splošno sodišče izreče za nepristojno, da bi lahko Sodišče razsodilo o teh tožbah. Člen 52 Člen 55 Predsednik Sodišča in predsednik Splošnega sodišča v medsebojnem soglasju določita, na kakšen način Sodni tajnik Splošnega sodišča o končnih odločitvah uradniki in drugi uslužbenci Sodišča opravljajo Splošnega sodišča, delnih odločitvah o vsebinskih naloge za Splošno sodišče, da bi tako zagotovili vprašanjih, odločitvah o procesnih vprašanjih glede njegovo delovanje. Nekateri uradniki ali drugi nepristojnosti ali nedopustnosti obvesti vse uslužbenci so odgovorni sodnemu tajniku Splošnega stranke ter države članice in institucije Unije, četudi sodišča, ki je podrejen predsedniku Splošnega se niso pridružile postopku pred Splošnim sodiščem. sodišča. Člen 56 Člen 53 Pri Sodišču se lahko vloži pritožba v dveh mesecih Postopek pred Splošnim sodiščem ureja naslov III. po uradnem obvestilu o odločbi, proti kateri je pritožba vložena, proti končnim odločitvam V njegovem poslovniku se po potrebi določijo Splošnega sodišča in delnim odločitvam tega sodišča nadaljnje in podrobnejše določbe glede postopka. o vsebinskih vprašanjih ali odločitvam o procesnih Poslovnik lahko odstopa od četrtega odstavka vprašanjih glede nepristojnosti ali nedopustnosti. člena 40 in člena 41, da bi bile upoštevane posebnosti spora na področju intelektualne lastnine. Takšno pritožbo lahko vloži katera koli stranka, ki v celoti ali delno ni uspela s svojimi sklepnimi Ne glede na četrti odstavek člena 20 lahko generalni predlogi. Tisti, ki so se postopku pridružili, razen pravobranilec svoje obrazložene sklepne predloge držav članic in institucij Unije, pa lahko vložijo predstavi v pisni obliki. takšno pritožbo le, če jih odločitev Splošnega sodišča 9 Razno 161. neposredno prizadeva. z datumom njene zavrnitve, vendar brez poseganja v pravico stranke, da skladno s členoma 278 in 279 Razen v zadevah, ki se nanašajo na spore med Unijo Pogodbe o delovanju Evropske unije ali členom 157 in njenimi uslužbenci, lahko pritožbo vložijo tudi Pogodbe ESAE pri Sodišču zaprosi za začasno države članice in institucije Unije, ki se niso pridružile odložitev učinkov uredbe, ki je bila razglašena za postopku pred Splošnim sodiščem. Te države članice nično, ali za uvedbo druge začasne odredbe. in institucije so v enakem položaju kot države članice ali institucije, ki so se pridružile postopku na prvi Člen 61 stopnji. Če je pritožba utemeljena, Sodišče razveljavi Člen 57 odločitev Splošnega sodišča. Če stanje postopka to dovoljuje, lahko samo dokončno odloči o zadevi ali Vsakdo, čigar vlogo za pridružitev postopku je pa jo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču. Splošno sodišče zavrnilo, se lahko v dveh mesecih po uradnem obvestilu o odločitvi o zavrnitvi vloge Če je zadeva vrnjena Splošnemu sodišču, je to pritoži na Sodišče. sodišče glede pravnih vprašanj vezano na odločitev Sodišča. Stranke v postopku se lahko pritožijo na Sodišče glede vseh odločitev Splošnega sodišča, sprejetih na Če je pritožba, ki jo vložita država članica ali podlagi člena 278 ali člena 279 ali četrtega odstavka institucija Unije, ki se nista pridružili postopku pred člena 299 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali Splošnim sodiščem, utemeljena, lahko Sodišče, če člena 157 ali tretjega odstavka člena 164 Pogodbe meni, da je to potrebno, navede, kateri učinki ESAE, v dveh mesecih po uradnem obvestilu o njih. razveljavljene odločitve Splošnega sodišča naj se za stranke v sporu štejejo za dokončne. Pritožba iz prvih dveh odstavkov tega člena se obravnava in se o njej odloča v skladu s postopkom Člen 62 iz člena 39. Če v primerih iz člena 256(2) in (3) Pogodbe Člen 58 o delovanju Evropske unije prvi generalni pravobranilec meni, da obstaja resno tveganje za Pritožba na Sodišče je omejena na pravna vprašanja. enotnost ali doslednost prava Unije, lahko predlaga, Lahko se vloži zaradi nepristojnosti Splošnega da Sodišče preuči odločitev Splošnega sodišča. sodišča, zaradi kršitve postopka pred tem sodiščem, Predlog mora biti dan v enem mesecu po izdaji ki škoduje interesom pritožnika, pa tudi zaradi kršitve odločitve Splošnega sodišča. V enem mesecu po zakonodaje Unije s strani Splošnega sodišča. prejemu predloga prvega generalnega pravobranilca Sodišče sklene, ali je treba odločitev ponovno Pritožba ni dovoljena glede stroškov in njihove preučiti ali ne. višine. Člen 62a Člen 59 Sodišče odloča o vprašanjih, ki so predmet revizije, Če je pritožba vložena proti odločitvi Splošnega po hitrem postopku na podlagi spisa, ki mu ga sodišča, ima postopek pred Sodiščem pisni in ustni posreduje Splošno sodišče. del. Sodišče lahko v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku, po zaslišanju generalnega Udeleženci iz člena 23 tega statuta in v primerih iz pravobranilca in strank odloči brez ustnega člena 256(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije postopka. tudi stranke v postopku pred Splošnim sodiščem, imajo pravico Sodišču predložiti navedbe ali pisne Člen 60 izjave o vprašanjih, ki so predmet revizije, v za ta namen predvidenem roku. Brez poseganja v člena 278 in 279 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali člena 157 Pogodbe Sodišče lahko sklene, da pred sprejemom odločitve ESAE pritožba nima odložilnega učinka. uvede ustni postopek. Z odstopanjem od člena 280 Pogodbe o delovanju Člen 62b Evropske unije začnejo odločitve Splošnega sodišča, s katerimi se neka uredba razglasi za nično, veljati šele V primerih iz člena 256(2) Pogodbe o delovanju z datumom poteka roka iz prvega odstavka člena 56 Evropske unije, brez poseganja v člena 278 in 279 tega statuta ali, če je bila v tem roku vložena pritožba, Pogodbe o delovanju Evropske unije, predlog za 162 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ revizijo in odločitev o uvedbi revizijskega postopka 257 Pogodbe o delovanju Evropske unije odločita, da nimata odložilnega učinka. Če Sodišče ugotovi, da se specializiranim sodiščem dodelijo začasni sodniki odločitev Splošnega sodišča škoduje enotnosti ali za nadomeščanje v primeru odsotnosti sodnikov, ki doslednosti prava Unije, zadevo vrne v odločanje sicer niso v stanju invalidnosti, ki se šteje za popolno, Splošnemu sodišču, ki je glede pravnih vprašanj vendar dolgotrajno ne morejo sodelovati pri vezano na odločitev Sodišča; Sodišče lahko navede reševanju zadev. V takem primeru Evropski katere učinke odločitve Splošnega sodišča, je treba parlament in Svet določita pogoje za imenovanje šteti za dokončne za stranke v sporu. Vendar Sodišče začasnih sodnikov, njihove pravice in dolžnosti, odloča dokončno, če, ob upoštevanju ugotovitev podrobna pravila o opravljanju njihovih nalog in revizije, rešitev spora izhaja iz ugotovljenega okoliščine, v katerih bodo prenehali opravljati te dejanskega stanja, na katerem je Splošno sodišče naloge. utemeljilo svojo odločitev. NASLOV V Če v primerih iz člena 256(3) Pogodbe o delovanju KONČNE DOLOČBE Evropske unije ni predlogov za revizijo ali odločitve o uvedbi revizijskega postopka, začne odgovor ali Člen 63 več odgovorov Splošnega sodišča na predložena vprašanja učinkovati po izteku rokov, določenih v ta Poslovnika Sodišča in Splošnega sodišča vključujeta namen v drugem odstavku člena 62. V primeru vse določbe, ki so potrebne za uporabo in po potrebi uvedbe revizijskega postopka začne odgovor ali več za dopolnitev tega statuta. odgovorov, ki so predmet revizije, učinkovati, če Sodišče ne odloči drugače, po koncu tega postopka. Člen 64 Če Sodišče ugotovi, da odločitev Splošnega sodišča škoduje enotnosti ali doslednosti prava Unije, Pravila o jezikovni ureditvi na Sodišču Evropske odgovor Sodišča na vprašanja, ki so predmet revizije, unije se določijo z uredbo, ki jo Svet sprejme nadomesti odgovor Splošnega sodišča. soglasno. Ta uredba se sprejme bodisi na zahtevo Sodišča in po posvetovanju s Komisijo in Evropskim NASLOV IVA parlamentom ali na predlog Komisije in po SPECIALIZIRANA SODIŠČA posvetovanju s Sodiščem in Evropskim parlamentom. Člen 62c Dokler se ne sprejmejo ta pravila, se še naprej Določbe o pristojnostih, sestavi, organizaciji in uporabljajo določbe poslovnika Sodišča in Splošnega postopku specializiranih sodišč, ustanovljenih na sodišča o ureditvi vprašanja jezikov. Z odstopanjem podlagi člena 257 Pogodbe o delovanju Evropske od členov 253 in 254 Pogodbe o delovanju Evropske unije, so priložene k temu statutu. unije se te določbe lahko spremenijo ali razveljavijo le s soglasno odobritvijo Sveta Evropski parlament in Svet lahko v skladu s členom . 9 Razno 163. 9.4 Listina EU o temeljnih pravicah Člen 51 4. Kolikor so v tej listini priznane temeljne Področje uporabe pravice, kot izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic, je treba te pravice razlagati skladno s 1. Določbe te listine se uporabljajo za institucije, temi tradicijami. organe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo 5. Določbe te listine, v katerih so določena pravo Unije. Zato spoštujejo pravice, upoštevajo načela, se lahko izvajajo z zakonodajnimi in načela in spodbujajo njihovo uporabo v skladu s izvedbenimi akti institucij, organov, uradov in agencij svojimi pristojnostmi in ob spoštovanju meja Unije ter akti držav članic za izvajanje prava Unije v pristojnosti Unije, ki so ji dodeljene v Pogodbah. skladu z njihovimi pristojnostmi. Nanje se sme pred 2. Ta listina ne razširja področja uporabe prava sodišči sklicevati samo pri razlagi teh aktov in pri Unije preko pristojnosti Unije niti ne ustvarja odločanju o njihovi zakonitosti. nikakršnih novih pristojnosti ali nalog Unije in ne spreminja pristojnosti in nalog, opredeljenih v 6. Nacionalne zakonodaje in običaji se morajo Pogodbah. v celoti upoštevati v skladu s to listino. 7. Sodišča Unije in držav članic ustrezno Člen 52 upoštevajo pojasnila, pripravljena kot vodilo za Obseg pravic in načel ter njihova razlaga razlago te listine 1. Kakršno koli omejevanje uresničevanja Člen 53 pravic in svoboščin, ki jih priznava ta listina, mora Raven varstva biti predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin. Ob upoštevanju Nobena določba te listine se ne sme razlagati kot načela sorazmernosti so omejitve dovoljene samo, če omejevanje ali zoževanje človekovih pravic in so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega temeljnih svoboščin, ki jih, na njihovem področju interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne uporabe, priznavajo pravo Unije, mednarodno pravo zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih. in mednarodni sporazumi, katerih pogodbenica je Unija ali vse države članice, predvsem Evropska 2. Pravice, ki jih priznava ta listina in jih urejajo konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih določbe Pogodb, se uresničujejo v skladu s pogoji in svoboščin ter ustave držav članic. v mejah, opredeljenih v teh pogodbah. Člen 54 3. Kolikor ta listina vsebuje pravice, ki Prepoved zlorabe pravic ustrezajo pravicam, zagotovljenim z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih Nobena določba te listine se ne sme razlagati, kot da svoboščin, sta vsebina in obseg teh pravic enaka kot podeljuje pravico opravljanja kakršne koli dejavnosti vsebina in obseg pravic, ki ju določa navedena ali storitve kakršnega koli dejanja, katerega cilj bi bil konvencija. Ta določba ne preprečuje širšega varstva odpraviti pravice in svoboščine, priznane v tej listini, po pravu Unije. ali jih omejiti bolj, kakor je predvideno v tej listini. 164 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU SISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU DOI https://doi.org/ S 10.18690/um.pf.3.2023 ISTEM SODNEGA VARSTVA V EU: ISBN ZBIRKA VAJ 978-961-286-755-3 JANJA HOJNIK, PETRA WEINGERL, ŽIVA ŠUTA Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor, Slovenija janja.hojnik@um.si, petra.weingerl@um.si, ziva.suta@um.si Zbirka vaj je namenjena študentom druge stopnje bolonjskega študija Ključne besede: prava pri predmetu Sistem sodnega varstva v EU na Pravni fakulteti v Pravo EU, sodni sistem, Mariboru. Zajema pregled postopkov pred Sodiščem EU, pri čemer so pravno varstvo, neposredne tožbe, neposredni postopki razdeljeni na postopke zoper države članice in postopek predhodnih postopke zoper institucije EU, temu pa sledijo še naloge v zvezi s vprašanj postopkom predhodnega odločanja, ki je edini v skupini posrednih postopkov. Sledijo še naloge v zvezi z ostalimi postopki pred Sodiščem EU. Dve poglavji na začetku gradiva sta namenjeni osvežitvi znanja osnov prava EU s poudarkom na razmerju med pravom EU in nacionalnim pravom ter vlogi Sodišča EU v institucionalni zgradbi EU. Znanje se v gradivu preverja s pomočjo teoretičnih vprašanj, iztočnic za diskusijo in praktičnih primerov. DOI https://doi.org/ STUDY MATERIAL FOR THE COURSE 10.18690/um.pf.3.2023 THE EU JUDICIAL SYSTEM: ISBN 978-961-286-755-3 COLLECTION OF EXERCISES JANJA HOJNIK, PETRA WEINGERL, ŽIVA ŠUTA University of Maribor, Faculty of Law, Maribor, Slovenia janja.hojnik@um.si, petra.weingerl@um.si, ziva.suta@um.si Keywords: This study material is intended for second cycle students at the Faculty EU law, judicial system, of Law, University of Maribor, enrolled in the course The EU Judicial legal protection, System. It gives an overview of proceedings before the Court of Justice direct actions, of the European Union (CJEU) and categorizes direct actions as those preliminary reference procedure against Member States and those against EU institutions, fol owed by practice exercises on the preliminary ruling procedure, which is the only representative of indirect proceedings. Two chapters at the beginning of the material are intended to refresh knowledge of the fundamentals of EU law, with a focus on the relationship between EU law and national law, as wel as the role of the CJEU in the EU institutional architecture. The material assesses and tests student’s knowledge through theoretical questions, points for discussion and practical examples. Document Outline Kazalo Spremna beseda 1 RAZMERJE MED PRAVOM EU IN NACIONALNIM PRAVOM 1.1 Teoretična vprašanja 1.2 Praktični primeri Primer 1 Primer 2 Primer 3 Primer 4 Primer 5 Primer 6 2 VLOGA SODIŠČA EU IN PREGLED POSTOPKOV 2.1 Iskanje sodne prakse sodišča EU 2.2 Vloga sodišča EU 2.3 Sodno varstvo v EU - pregled postopkov 2.4 Praktični nalogi 3 POSTOPKI PROTI DRŽAVAM ČLANICAM0F 3.1 Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti 3.2 Slovenija kot tožena stranka pred sodiščem EU 3.3 Praktični primeri 3.4 Tabela izbrane sodne prakse Primer 1 Primer 2 Primer 3 4 POSTOPKI PROTI INSTITUCIJAM EU 4.1 Ničnostna tožba 4.1.1 Namen in cilji ničnostne tožbe po členu 263 PDEU 4.1.2 Akti, ki se lahko izpodbijajo 4.1.3 Vlagatelji 4.1.4 Pasivna legitimacija 4.1.5 Tabela ‘aktov’ in ‘predpisov’ (263/4 PDEU) iz izbrane sodne prakse sodišča EU 4.1.6 Praktični primeri 4.1.7 Tabela izbrane sodne prakse 4.2 Ugovor nezakonitosti 4.3 Odškodninska tožba zoper EU 4.4 Tožba zaradi molka organa oz. nedelovanja Primer 1 Primer 2 Primer 3 “ The limit of Plaumann is Plaumann.” 5 POSTOPEK PREDHODNEGA ODLOČANJA 5.1 DEJANJE 1: Nacionalni postopek (postavitev vprašanja) 5.1.1 Smisel in cilji postopka za predhodno odločanje 5.1.2 Nacionalni postopek pred postavitvijo vprašanja za predhodno odločanje (VPO) 5.1.3 Praktični primeri 5.2 DEJANJE 2: Vmesni postopek pred sodiščem EU 5.3 DEJANJE 3: Nacionalni postopek (odločitev) 5.4 Tabela izbrane sodne prakse 5.5 Shema: Postopek predhodnega odločanja 5.6 Hitri in nujni postopek predhodnega odločanja Primer 1 Primer 2 6 OSTALI POSTOPKI 6.1 Pravna sredstva 6.2 Ad hoc pristojnost sodišča EU 7 LISTINA EU O TEMELJNIH PRAVICAH 8 PRAKTIČNI PRIMERI, KI ZAJEMAJO RAZLIČNE POSTOPKE Primer 1 Primer 2 Primer 3 Primer 4 Primer 5 Primer 6 Primer 7 Primer 8 9 RAZNO 9.1 Priloga: Pogodba o Evropski uniji 9.2 Pogodba o delovanju Evropske unije 9.3 Protokol (št. 3) o Statutu Sodišča Evropske unije 9.4 Listina EU o temeljnih pravicah