151. številka. _Ljubljana, v četrtek 5. julija.__XXVII. leto, 1894.
SLOVMl MROR
Uhaja vsak dan >ve«er, isimfti nedelje in praznike, ter velja po pol ti projeman ta av.tro ogerake dežele sa vse leto 15 gld,, za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za j« msser 1 eld 40 kr. — Za Linbljano bres pošiljanja na dom sa vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom račona hc po 10
na meSec po 30 kr. sa Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za o sna ni 1 a plaCnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedrnkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolet frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravniitvoie na Kongresnem trgn at. 12. Opravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
„Bog nas sve blagoslovio 1"
Ko se je koncem minulega meseca vršila T Zagrebu velika narodna slavnost, ko se je položil temeljni kamen Starčevićevemu domu, niso Številni udeležniki te lepe slavaosti zamudili sporočiti prvemu sinu hrvatskega naroda in njega največjemu dobrotniku, Djakovskemu biskupu, svojo neomejeno spoštovanje, svojo hvaležnost in svojo ljubezen.
Veliki biskup Strossmaver se je na to prijaznost nemudoma zahvalil in končal svojo brzojavko z besedami, katere smo postavili na čelu tem vrsticam.
NBog nas s ve blagoslovio!" Samo pravo besedo je treba naglasiti ia takoj se spozna, kako mnogo je s tem navidezno tako preprostim stavkom povedal biskup Strossmaver. Te besede so dostojne tega res apostolskega moža, ki jih je spregovoril, blesteč dokaz njegovega Čistega, neskaljenega rodo-Ijubja in plemenitosti njegovega mifiljenja.
„Bog nas sve blagoslovio", vse, ki imamo dobro voljo, vse, ki hočemo koristiti narodu in domovini, vse, katerim je za srečo in za blagostanje naroda, za svobodo, jedinost in neodvisnest domovine, naj že hodimo po jedni in isti poti sli vsak po svoji, samo da je namen čist in plemenit.
Da bi te besede padle tndi pri nas na Slovenskem na rodovitna tla! Bog blagoslovi vse, ki delajo za narod in kar store zanj, če mu more koristiti — to načelo naj bi zavladalo tudi v nas, in če tudi nismo morda v vsakem oziru jedini, če tudi hodimo po različnih potih, vtem, kar imamo vkup-nega, pa se lahko mej Boboj podpiramo, ne da bi količkaj morali odnehati od svojih načel.
Žal, da Se vedno nismo tako daleč, da to spoznanje Se vedno ni prodrlo v vse kroge, da je mej nami Se vedno nekaj takih, ki prosijo Boga — očitno ali na tajnem — naj ničesar ne blagoslovi, česar niso oni storili, pa bodi to Se tako dobro, pravično in plemenito.
Dokazov ta to imamo v izobilji, navajali pa jih ne bomo, ker nečemo sezati v preteklost. Dveh slučajev pa ne moremo zamolčsti, zlasti ker sta se primerila te dni.
.Slovenec" Se ni imel prijazne in vzpodbudne besede za samoslovenske javne napise, dasi je to častna zadeva vsega slovenskega prebivalstva
Ljubljane, glede katere bi moralo ponehati vse stran-karstvo. Narobe, nekateri sorodniki ožjih somišljenikov »Slovenčevih* so bili celo mej prvimi, ki so protestovali zoper samoslovenske tablice na njihovih hižah in to gotovo se iz lastne inicijative, semeniško vodstvo pa je s posebno hitrostjo izrazilo „željo", naj ostane Če mogoče dvojezična tablica. Ne upamo se razsoditi, ali se je to zgodilo iz taktičnih ali iz stvarnih razlogov, če se je to zgodilo iz taktičnih ozirov, le ker je vso stvar sprožila napredna stranka, potem je tako podrejanje splošne, narodne zadeve pod strankarske interese nelepo in nečastno, če pa izvira sicer prikrito ali vender vidno nasprotovanje 8amoslovenskim napisom is stvarnih nagibov, potem ne moremo imeti vere v pristnost Vašega narod-njafitva.
Še bolj karakterističen kakor ta slučaj pa je drugi, ki nam je z žalostjo napolnil srce. Dolgotrajni boj mej goriškimi Slovenci, ki je našemu narodu tol>ko škode prouzročil, se je končno polegel. Nasprotniki so se porazumeli in čaBtno poravnali, si prijateljski segli v roke, češ, da bodi pozabljeno kar je bilo, delujmo vkupno, z združenimi močmi, — „Bog nas sve blagoslovio*.
To pa nekaternikom ni po volji in sicer možem, ki so se doslej obelali na Tonkli-jevo suknjo, ki so se z njegovo pomočjo povzpeli na površje, a so sami po Bebi — nič. Tem ljudem, ki žive od razpora in za razpor, ni doseženo porszumljenje po volji, zdrsžbo in prepir hočejo imeti za vsako ceno in .Slovenec" jim je v tosvrho odprl svoja predals, kjer udrihajo po vitezu Tonkliju in se prizsdevajo, razdreti nastalo slogo in porazumljenje. Lepo to ni in tudi pošteno ne more biti, razdirati tako potrebno in tako težko doseženo spravo.
Na tako pot Vam ne bomo nikdar sledili, ampak Vam kličemo, kakor Strossmaver stranki prava : »Bog nas sve blagosloviol"
Politični razgled«
Notranje dežele.
V Ljubljani, 5. julija.
Ilomatlje na Dunajski univerzi.
Profesor Nothnsgel je včeraj zopet začel svoja predavanja, ne da bi se bila primerila kaka demon-
stracija zoper njega. K temu je nekoliko pomoglo to, da se je bilo bati, da zapre vlada fakulteto, nekoliko pa tudi naznanilo rektorata, da se bode strogo preiskala obdolžitev protisemitskih vseuči-lišfinikov, da je Nothnsgel kot profesor pristransk. Stvar je s tem za sedaj rešena, dasi je razburjenost mej dijaštvom jako velika.
Katoliški ahoil v JPožunu. Na dan sv. Petra in Pavla se je vršil v Po-žunu letošnji ogerski katoliški shod, na kateri se je zbralo nad 10 000 katoličanov, madjarskih pre-latov in aristokratov, pa slovaških in nemških vernikov. Dva momenta sta, ki obujata glede tega shoda posebno pozornost. Prvi je ta, da so kolovodje tega shoda napovedali liberalizmu ogerskega kroja odločen boj. Doslej ni bilo na Ogerskem konservativne stranke, le posamni konservativci so bili. Ti geoersli hočejo sedaj pod svojo zastavo zbrati tudi vojsko, sicer ostane vse njih prizadevanje brez pomena. Doslej so se silno odlikovali po svojem zdivjanem madjarskem šovinizmu, vsi, brez izjeme, duhovniki in poBvetnjaki, sodaj pa so hkrati zasledili neko jim doslej neznano „pravičnost" v svojih madjarskih srcih. S sladkimi besedami obečajo ne-madjarskim narodom razširjenje volilne pravice in parlamentarno zastupstvo, da bi jih v lovili v svoje mreže. Kratkovidni časnikarji proslavljajo to kot nekaj poBebnega. Ne vidijo, da madjarBki konserva-tivc, duhovniki in posvetnjaki, niti besede ne črh-nejo o narodni jednakopravnosti, kamo li o nacijo-nalni avtonomiji, da jim je le na tem, upreči ne-madjarBke narode v svoj voz, ker mej Madjari ne morejo dobiti pristašev. Upajmo, da si bodo Slovaki in Rumuni stvar dobro premislili.
Vitanje države.
Srbska kriza. Pravi uzrok, da je kralj Aleksander opustil nameravano potovanje v Berolin in na nekatere druge dvore, je ministerska kriza, ki obstoji, dasi jo oficijozi na vso moč taje. Vsi ministri so že odpotovali v Niš, kamor pride kralj v petek. Tam se bo tudi rešila nastala kriza, kako, o tem seveda je sedaj še vsska kombinacija izključena.
Predsednikova poslanica. Predsednik francoski republiki, Casimir-Perier, je doposlal parlamentu običajno poslanico, ki se je čitala v senatu in v poslanski zbornici. V njej po-vdarja, da ni strankar in da bo vestno služil republiki, naglasa, da je hitra volitev novega predsednika in pogreb Carnota dokaz moralične discipline in politične možatosti, vsled česar je npati, da se združita socijslni sili, brez katerih bi morali narodi propasti: svoboda in vlada, ki bo znala zasto-
— Kako to! Tam še posebno lehko; videla se bodeva vedno. Ona ima temen vrt ... K njej pa zahajam vsak ponedeljek in petek, ker ima starejši sin bezgavke. A tristo srebrnjakov gotovo da. Jaz že vse preskrbim.
» * +
Pogoji so bili sprejeti. Stari in stara Basorska sta bila pretovorjena, s solzami in tarnanjem sta odpustila hčerko, češ, dasi jima je hudo, da ostaneta v starosti brez podpore, vender pa, ker je deklica že za možitev in je tudi ženin prišel, Bog z njo, naj gre k dobrim ljudem krt h služit, saj pač i njiju ne pozabi. Ko je prišla hčerka k gospe Čerpakovaki, nista seveda pozabila oče in mati, vzeti naprej denar za pol leta, in zaplenila sta še del njenega perila, novo obleko in kožuh, sklicuje se na to, da, ako je gospa dobra, jej kupi vse to.
Gospa je bila res dobra. Feničko je sprejela na prvo zdravnikovo besedo. Ko jo je zagledala, jo je plašno pregledala od nog do glave, a kmalu se je pomirila, pogledavši sebe in svojo lepoto v zrcalu ter dejala smehljaje se:
— Me zelo veseli, moja mila; vender kako ste suhi in bledi! (Dalje prih.)
LISTEK.
F e n i 6 k a.
Povest.
Baski spisal G. P. Dsnilevskij. Poslovenil J. J. Kogoj.
II. (Dalje.)
Ali sato, ker ga je Fenička v svoji bolezni začela ceniti in ljubiti, ali kar zato, ker je bila ločena od ljudi j in nepraktično vzgojena ter sestavila si v glavi najbolj divje, najnenaravnejše, abstraktno meglene pojme o človeku in o ljubavi, oklenila se je sedaj, kakor se to splošno kar po vrsti godi, s svojo ljubavjo in nedolžnostjo prvega moža, na katerega je zadela, — in samo nekoliko dnij je minilo, ko je Fenička že odgovorila na stiskanje njene roke s stiskanjem zdravnikove, in njuna usta so se naposled zlila v brezkončen poljub . . .
K temu ni ničesar drugega pristaviti, kakor da je ta dan njena mamica ležala, ker so jej noge popolnem odpovedale, a oče je bil odsoten. Zdravnik je prišel zelo pozno, skoro ob zori, s pristave v mesto.
1 t
— Mamica in ti, dušica, povej mi — govoril je zdravnik in sladko poslavljal se od bolne: — povej mi po pravici: ali hočeš, da odločim jaz tvojo usodo in te nikdar ne zapustim?
Fenička je koprneče gledala nanj in ni mudila z odgovorom :
— Jakov Antonovič! Odslej je moja usoda v vaših rokab. Kar mi vi porečete, to jaz storim, če prav btžimo na kraj sveta!
— No, na kraj sveta ne bode treba bežati. A veste, kaj! Jaz imam neko prijateljico, gospo, katera živi kakih sedemnajst vrst od tu. Jaz nisem nikakor njen domači zdravnik, dasi sem jo prej tudi zdravil, a ona je vame popolnem zaljubljena; k njej pa zahajam, kakor prej, ker se mi smili. Ona ima dva sina, kojih jeden ima sedem, drugi pa osem let, in njima išče odgojiteljice. Hiša je dobra, in ona je pravo božanstvo dobrotljivosti in ljubeznivosti. Hočete . . . hočeš, da ti tam preskrbim službo? Tristo srebrnjakov na leto ti d d in razven tega še obleko in brano!
Fenička je vzdihnila.
— Ab, Jaka, samo tega se bojim, da me tam pri njej ne bodeš več tako ljubil!
pati demokratično republiko. Potem pravi, da je trdno sklenil, oafati samo sedem let predsednik in skrbno izvrševati svoje konstitucijoualne pravice, ter delovati na materijelno in moralno blagostanje prebivalstva. Svoj (as razumeti, v napredek verovati in ga hoteti, to se pravi zagotoviti javni red ia socijalni mir. — Vladajoče stranke so to poslanico z zadoščenjem vzele na znanje, opozicijonalne stranke pa jo vse obsojajo, češ, da je ž njo napovedana osobnu vlada Perierova, in sicer taka, ki se bo zopersrivljala socijalnim reformam. Zlasti ostri nasprotniki Perierovi so protisemitje. Očitajo mu, da je služabnik velekapitala in javljajo, da Perierova najboljša prijatelja sta minister notranjih del Žid Ravnal in bivši finančni minister Burdeau, d v je za njegovo izvolitev največ storil žid Heinach in mu na izvolitvi prvi čestital — Rothschild.
Dopisi.
Is Npoduje Šiško, 2. julija.   [Uv. dop.] (S I a v d o s t blagoslovljenja gasilnega brama in b r i z g a 1 n i c.) Naše gasilno društvo je v nedeljo dne 1. julija t. 1. praznovalo pomembno slavlje, blagoslovilo je slovesnim načinom svoj novi hram in brizgalnici. Spodnja Šiška odela se je tem povodom v praznično obleko in olepšala hiše z za-Btavami.   Grom topičev se je razlegal v daljavo in oznanjal slavnostni dan.   /< za rana odkorakali so domači  gasilci  pod  poveljstvom  svojega načelnika gosp. H. E b e r 1 a  na  kolodvor,  da pozdravijo in vzprejmejo k slavn >Bti došle goste.  Pozdrav gostov in društev, došlih iz bližine, vršil se je ob državni cesti  pred  gostilno   »Pri združenji", kjer je bilo zbirališče. Ob 9. uri so vsa društva nastopila in se razvrstila v Bprevod v nastopnem redu: Domžalska godba, čitalnica v Spodnji Šiški z zastavo, gasilna društva iz Ljubljane, iz Škof e Loke, iz Kranja, iz Radovljice, iz Begunj na Gorenjskem z zastavo, iz Jesenic, iz Viča, iz Št. Vida nad Ljubljano, iz Bizovika, z Iga,  iz Ljubljanske tabačne  tovarne, iz Višnjegore, iz L;tije, iz Krope, iz Dovjega. Sprevod, katerega so zaključili domači gasilci, se je pomikal po državni cesti proti  občinskemu uradu, oziroma gasilnemu hramu. Tu je pričakoval gasilce občinski svet z občinskim predstojnikom gosp. Kauscheggom na čelu in venec Šišenskih deklet v pečah in z narodnimi trakovi. Občinski predstojnik pozdravi slavna društva in goste rekoč, da se slavnostnega dne raduje vbs Spodnješišenska občina in zakliče v imenu te vsem društvom in gostom prisrčni »Dobro došli". Načelnik zaveze kranjskih gasilnih društev g. Fr. Doberlet se na pozdravu zabvali, pohvalno omenja SpodnješišenBko občino, ki domače gasilno društvo toli požrtvovalno podpira in  pozove gasilce,  da ji zakličejo krepak »Na pomoč".   Na gasilce so obr-nivši jih vzpodbuja k vztrajnemu delu v prospeh gasilstva.   Dekleta so  na to pristopila ter odičila gasilce s šopki. Sprevod, kateremu ee je pridružila še deputacija »Slovenskega planinskega društva" in Šišenske dekleta, ki bo se uvrstila pod zastavo Šišenske čitalnice, odšel je na to v istem redu proti domači cerkvi, v kateri se je darovala sv. maša.   Preč. g. župnik o. Kalist Medic, ki je daroval sv. mašo, je imel tudi lep, slavnostnemu duevu primeren govor. Po sv. maši, pri kateri je svirala Domžalska godba in je nje glavne dele ob pozvanjanji  naznanjal z griča Btrel topičev, vršilo ae je slovesno blagoslov-ljenje novega gasilnega brama in dveh brizgalo c. Slovesno blagoslovljenje je izvršil g. župnik o. Kalist. Đrizgalnicama kumovali sta gospa vdova Ana Knezova po namestnici   goBpej   Antoniji  Gogolovi in gospa Adelina Koslerjeva. Po slovesnem činu blagoslovljenja defilovala so vsa gasilna društva pred novim hramom in ae na to podala zopet v Bprevodu pred gostilno »Pri združenji", od koder so se razšla. Nameravane vsje bo se z ozirom na nepriličnost opustile. Popoludne ob 3. uri se je vršila na Kosler-jevem vrtu velika  ljudska veselics, ki je privabila obilo občinstva.   Program izvrševali sta godba peŠ-polka  št. 27 in Domžalska godba.   Na kegljišču kegljalo se  je prav pridno za  dobitke. Umetnini ogenj, ki  se je prižgal o mraku, je zelo ugajal. Tako se je zaključila prelepa slavnost, katero more gasilno društvo naše s ponosom zabilježiti v svojo kroniko.  Tega pa ne toliko zato, ker se je sama slavnoBt zvršila toli lepo, temveč veliko bolj zato, ker se je s to slavnostjo društvo spričalo s svojim napredkom.  Jeseni 1. 1888. je bilo  društvo še-le ustanovljeno in danes po preteku dobrih petih let ponaša se že s svojim hramom in povsem zadošča-jočim gasilnim orodjem. Dobro je poudarjal načelnik zaveze  gasilnih  društev kranjskih g. Fr. Doberlet pri svojem odzdravu, ko je rekel, da kaj lacega
more doprinesti le tako sporazumljenje mej občinskim odborom in društvom, kakeršno vlada ravno v Spodnji Šiški. Brzojavno pozdravila sta zbrane gasilce gasilno društvo v Toplicah is uredništvo »Vatrogasca* v Zagrebu. Omenjeno bodi le še, da je vsa slavnoBt imela izključno slovenski značaj. Prijetno je donelo m uho slovensko velevanje, neprijetno nas je dirnilo le nepotrebno nemško velevanje Ljubljanskih gasilcev, ki sicer v vsem napredni, so glede poslovnega svojega jezika ostali do danes trdovratni konservativci. Gospoda, vzdra-mite te že vender iz tega konservativnega spanja, kajti dandanes nemškutarjenje ne imponuje večl
— č —
Is Ptuja, 3. julija. [I*.v. dop.] (SlavnoBt 251etnice  učiteljskega  društva za ptujski okraj.) — Dne 1. julija 1894 obhajala se Je v »Narodnem domu" v Ptuji sijajna slavnost 25letnega obstanka učiteljskega društva za ptujski okraj.   Ta slavnost je bila tako ukusno in taktno prirejena, da se vsak udeleženec veseli nje učinka, ki mu polni dušo in Brce z blagimi narodnimi čutili. H<h, ponosni smemo biti, da imamo tako vrle narodne uCitelje. To so v resnici pravi apostoli versko-nravne vzgoje,  ki se tudi ne sramujejo pokazati svoje narodnosti, če tudi kak c kr. okrajni glavar ali okrajni šolski nadzornik nekako po strani gledata lepi razvitek in dostojni uspeh društva. Samo slavnostni govornik je nekako zabredel v svojem govoru na krivo pot; to se je pa hitro popravilo in kon-statovalo, da je njegovo mnenje o prejšnji uredbi šole, vsaj kolikor se Slovencev tiče — izolirano in deloma napačno.   Ob 11. uri predpoludne darovala se je bv. maša v minoritski cerkvi v Ptuji, pri kateri se je pela Nedve lova maša: »K Tebi Brca povzdignimo".   Popoludne ob Vsi* uri je bil sestanek društvenikov in gostov v »Narodnem domu". Zbrali so se skoraj vsi zavedni slovenski učitelji in učiteljice ptujskega okraja.   Rizun teh pa odposlanci iz šmarskega in ormožkega okraja, ter drugi odlični gostje. Opazili smo mej navzočnimi poslanca g. dr. Fr. Jurtelo in druge.   Načelnik ptujskega društva digne Čašo ter napije z iskrenimi besedami prvo zdravico Nj. Veličanstvu cesarju.   Na to se zapoje cesarska pesem. Ker g. okrajnega glavarja in gosp. nadzornika Rummerja ni bilo k slavnosti, se je na-pivalo potem le učiteljskemu stanu in posameznim pospešiteljem šolske ideje. Vse napitnice so izražale simpatijo in ljubezen do narodnih učiteljev. Obžalujemo, da so pri tem obedu bili odsotni baje narodni učitelji, ki bo nekdaj bili protežirani zbog narodnega mišljenja. Pohvalno omenimo gosp. Strelec-a iz sv. Andraža v Slov. goricab in gosp. Dragotin Z u • p a n č i č a v Ptuji, koji slednji ima velike zasluge za to slavnost.   Ob 5. uri popoludne začel se je koncert na dvoru .Narodnega doma", pri katerem je sodeloval oddelek Ptujske mestne godbe. Vse pevske točke pele so se izborno in precisno pod vodstvom g. Zupančiča,  popoludne dospeli so odlični gostje iz Maribora, S ovenske Bistrice, Ormoža itd., tako da je bil  koncert v istini dobro obiskan   Posameznim točksm se je burno ploskalo. Itmej dam  moramo pohvalno omeniti gospodičino Stupca in gdčno P i r c h. Po končanem koncertu podali smo se v gornje prostore »Narodnega doma", kjer je bila napovedana opereta »TiČnik*. Dvorana je bila natlačena odličnega občinstva. Naši diletantje, ki so se pod vodstvom posojilniškega uradnika Sed I a č e k a prav pridno vadili in vežbali, so si s to predstavo pridobili splošno priznanje.  Zlasti mnogo priznanja so si pridobili gospodičini Antonija in Mi-cika Stupca in gospoda Porekar iu Šabec. Reči se mora, da je bilo občinstvo vseskozi uzadovoljeuo. Po opereti plesalo se je v gornjih proBtorih do ra nega jutra;  v spodnjih prostorih pa se je vrstila napitnica za napitnico v veseli družbi in živahna veselost vladala je do razhoda. Hvala vsem gospodom in gospodičinam, ki so nam pripravili tak lep užitek. Živelo učitelisko društvo 1
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, 4. julija.
(Konec.)
Razven priziva proti deželnega predsedstva razpisu glede tablic za hišne številke, bavil se je občiuaki svet v sinočni seji le s stavbinskimi zadevami. O razdelitvi posestva Zeschkovih dedičev, ležečega mej Dolgimi in Predilnimi ulicami ter mej Kolodvorskimi ulicami in Dunajsko cesto, poročal je obč. svet. llraskv. Dotično zemljišče meri 30 000 kvadratnih metrov; okolo 9000 »n« potrebovalo se bode za projektevane ceste, ostalih 21.000 m"
pa se lahko zazida. Ker se je oglasilo že nekaj kupcev, sklenili bo Zeschkovi dedič', to zemljišče razdeliti na stavišča ter so po dr. Ahazbizbu predložili razdelitveni načrt občinskemu svetu v odobrenje. Vseh stavbenih parcel je 28 Občinski svet odobril je predloženi razdelitveni načrt z neznatuimi premembami ter mej drugim določil, da mora biti srednja podolžna cesta, katera vodi proti frančiškanski cerkvi, 16 metrov široka, regulacijske črte za Prediine ulice pa se morajo urediti tako, da bodo padale v smer reguliranih Parnih ulic v širokosti 16 m\ zemljišče se mora zazidati tako, da bodo hiše jednako visoke ter morajo imeti nepretrgano fronto.
Obč. svet. Šubic poročal je o ponudbi gosp. Ivana Ogorelca in gospodične Matilde Hrovatin, ki želita kupiti V. stavbiško skupiuo ob preloženi cesti na Rožnika ter zgraditi samo dve vili z visokim pritličjem in jednim nadstropjem. Po nasvetu poročevalca sklenil je občinski svet, da proda dotično stavbiško skupino, ki meri 2326 kvadratnih metrov, po 2 gld. kvsdratni meter, ako se ponudnika zavežeta, da pričneta z zgradbo v teku jednega leta potem, ko stopi kupna pogodba v veljavo. Ker pa v slučaji, če se proda ta parcela, odpade cesta, ki vodi do drsališča in bajerja, treba bode zgraditi novo, že projektovano in odobreno cesto v podaljšanje nunskih ulic mimo Bonediktovega posestva; vsled tega naročil je občinski svet ob jednem stavbinskemu uradu, naj izdela pravočasno načrt in troškovnik za otvoritev podaljšanih nunskih ulic mei Tržaško cesto in progo južne železnice. Obč svet Šubic poročal je nadalje o prizivu gospe Suverjeve glede" otvoritve projektovamh ulic. ki imajo voditi čez njeno zemljišče od Resljevih ulic v smeru proti Dunajski cesti. Vsled sklepa občinskega sveta ima se ta ulica takoj otvoriti. Isto tako je odklonil občinski svet priziv gospoda dr. Gregoriča (poročevalec obč. svet Terce k), naj bi pri njegovi vili ob Resljevi cesti smel napraviti nasproti sosedom ob desni in levi Btrani zid, a ne le železno cgrajo, ter priziv mestnega in-ženerja J. Hanuša (poročevalec obč. Bvet. Pire), naj bi se mu dovolilo na Dečmanovem posestvu zidati 25 m dolgo hišo, a ne, kakor zahteva magistrat v soglasji z razdelitvenim načrtom, 29 m dolgo.
Obč. svet. Šubic poročal je konečno o gradnji kanala na Rimski cesti. Za ta kanal postavljena je v letošnji proračun svota 10.000 gld. Stavbinski urad napravil je načrt z ozirom na okolico tega kraja tako, da ne more vanj odpeljavati voda od jednega dela Tržaške este, od Levstikovih ulic, isto tako pa tudi z g irenjega dela Igriških ulic in novo projektovano ceste čez nekdaj Sevnikov svet. Ta glavni kanal je od početka Rimske ceste do izliva v Ljubljanico pri Št. Jakobskem mostu 820 m dolg. Ker so Salendrove ali Križevniške ulice preozke, morala bb ie trasa položiti od Rimske ceste čez Emonsko in C ijzovo cesto. Troški bodo znašali okolo 18.000 gld. Mestni svet sklenil je po kratki debati o novčn h sredstvih, naj bo projektovani kanal takoj izvrši v celi njegovi daljavi, oni del troškov, ki ne najde pokritja v letošnjem proračunu, pa se ima staviti v proračun prihodnjega leta. Povabiti je takoj znane firme, da stavijo svoje oferte. Kanali v stranskih ulicah morajo imeti tolik prorez, da bodo prodirni za delavce.
Obč. svet. Hraskv poročal je o Frančiška Kopt.ve in Jaromira Hinuša prošnji, naj bi ue razdelitveni načrt za njijino zemljišče pred domobransko vojašnico premenil tako, da bode namesto 6 tamo 9 stavbišč, ker se manja stavišča lag'je prodajo, nego večja. Občinski svet ugodil je tej prošnji. Ob jednem določila se je stavbinska črta za dve novi hiši, kateri nameravata zgraditi zidarski moj-ster Accetto in trgovi c Andrej Širabon v obl žji iofanterijske vojašnice.
Slednjič sklenil je mestni svet, da se ima mestnega vrtnarja stanovanje v gospodarskem poslopji v Tivoli primerno povečati. — Zaradi pozne ure odstavili so se ostali predmeti z dnevnega reda ter je predsednik ob 9. uri zaključil javno sejo.
Domače stvari.
— (Pojasnilo.) Ker se v zadnjem času vedno bolj širijo razne neosnovane vesti o oddsji del pri zgradbi »Narodnega doma", osobito pa o oddaji kleparskih in krovskih del, šteje si podpisani odbor v dolžnost, reanici na ljubo vbo zadevo v nastopnem pojasniti: Odbor je dobil od občnega zbora naročilo, oddajati vsa važna dela potom konkurence, da se dosežejo kolikor možno ugodne cene. Po tem navodilu je do sedaj oddal vsa dela, mej njimi v zadnjem času tudi kleparska in krovska. Za kleparska dela bo došli trije oferti tukajšnjih mojstrov gg. Eckerja, Nollija in Korna. Ponudba g. Eckerja je bila mej vsemi najbolj točno, jasno in razpisu primerno sestavljena; vrh tega je bila po kalkulaciji odborovega tehniškega izvedenca, g. nadinženerja Duffeja, za cel h 469 gld. ceneja, nego najnižja ponudba ostalih dveh podjetnikov. Ker se je potemtakem g. Ecker zadovoljil z dobičkom, ki je za 459 gld. manjši, nego sta ga zahtevala nje« gova konkurenta in ker je njegova firma znana kot solidna in zmožna, je odbor jednoglasno njemu
delo oddal. Da pa bode tudi g. Ecker imel nekaj 7f služIta, dokazuje to, da se je po oddaji dela oglasil konkureat, ki bi prevzel delo še za 4% ceneje nego g. Ecker, torej skupaj za 627 gld. boljši kup, kakor poprej imenovana podjetnika. Za krovska dela sta se oglasila dva ponudnika, izmej katerih pa samo g. Kom faktično izvršuje ta obrt. G. Kom je bil za 128 gld. cenejši in ker se je odbor poleg tega hotel izogniti jednakim skušnjam, kakeršne je napravil slavni deželni odbor pri oddaji kleparskih del na novi deželni bolnici, je izročil kritje strehe jednoglasno g. Kornu. Odbor se bode, kakor do sedaj, tudi v prihodnje strogo držal mandata občnega zbora in to tembolj, ker ne zida s svojim lastnim denarjem, temveč z novci, ki so bili z velikim naporom nabrani, deloma pa tudi le kot deleži odboru izročeni v vestno oskrbovanje in p J o d o -n o 8 n o nalaganje. Ker odbor nadalje dobro zna, da bode treba najeti še velikanskega posojila za dovršitev .Narodnega doma", štel bi si v narodni greh, ko bi posameznim podjetnikom na ljubo plačeval katerakoli dela na s t o t i n e goldinarjev dražje, kakor se mu ponujajo. Kouečno javlja podpisani odbor, da mu pri ofertih za kleparska in krovska dela ni došla nobena slovenska ponudba; vsi oferti bo bili vseskozi nemški. V Ljubljani, 4 julija 1894. Olbor za zgradbo »Narodnega doma". — Prvosednik: dr. vit. Bleiv/eis-Trsteniški.
— (Zveza slovenskih pevskih društev.) Miael ustanoviti zvezo vseh pevskih društev slovenskih, je že bila večkrat v razgovorih mej posamičnimi rodoljubi, ki so spoznali veliko važnost združenja in složnega delovanja. V konkretneji obliki se je razpravljala pred kakimi dvemi leti v krogih »Glasbene Matice", kjer je stavil že takrat g. svetnik V e n c a j z predlog, naj bi se delalo na ustanovo pevske zveze. Dotični predlog vender zarad nekaterih pomislekov ni prodrl. Ideja sama o zvezi pa zarad tega ni bila pokopana. Iltvno iz »Glasbene Matice", katere odbor se korporativno udeleži desetletnice pevskega društva »Slavca", se bodo pri pevskem sestanku zopet stavili nekateri predlogi o zadevi pevske zveze. In tako je tudi prav. Prvo in najimenitneje naše glasbeno društvo naj se postavi na čelo tej, za razvoj slovenskega petja toli važni stvari. Vsak prijatelj slovenskega petja je gotovo z živim veseljem pozdravil vest, da se bode pri pevskem sestanku povodom desetletnice vrlega »Slavca" razgovarjalo o tem predmetu. Stvar je tolike važnosti, da je želeti, naj bi prav mnogo slovenskih pevskih društev poslalo svoje odposlance k temu razgovoru. Dal Bog, da se pri desetletnici »Slavca" položi temelj slovenski pevski zvezi, ki naj se krepko razvija. Tako bodemo v nekolikih letih, ko bode nGlasbena Matica" praznovala svojo petindvaJBetlet-nico in nam bode dograjen naš »Narodni dom", imeli krepko razvito zvezo pevskih društev slovenskih in mogli praznovati s prvo velikansko pevsko slavnostjo v beli Ljubljani ta narodni praznik.
— (Gosp. dr. Danilo Maj aron) je otvoril •vojo odvetniško pisarno na Križevniškem trgu št. 7 v Ljubljani.
— (Promocija ) Gosp. Alojzij 2 n i d a r i č, notarski kandidat v Ltškem, je bil dne 3. julija na Graškem vseučilišči promoviran doktorjem prava, čestitamo 1
— (»Radogoju") poklonila je banka »Sla-vija" vnovič 100 kron UBtanovuioe. — Slava vrlemu narodnemu zavodu!
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista so poslali: V spomin imendana sv. Cirila in Metoda, g. Pavel Skale, mestni živinozdravnik v Ljubljani 10 kron, katere so darovali: G. Ivana Skale, Pave), M ci, Danica, Pave.ček iu Jauko Skale. — Gosp Josip Ž ter v TržČu 10 kron, katere so podarili Tržiški rodoljubi v spomin godu sv. Cirila in Metoda. — Skupaj 2 0 kron. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
— (Desetletnica »Slavca") Člane .Sokola" Ljubljanskega opozarjamo na današnji poziv odbora.
— (Tržaška delavska zavarovalnica proti nezgodam) nemškutari po Kranjskem, da je groza. Vsi ujeoi dopisi so izključno nemški, dasi bi se brez težave lahko porabile slovenske tiskovine. Kaj naj počne n»š kmet z dopisom, kot je sledeči: ArbeiterUofill-Versicberungsanstalt ftlr Triest, Kil-stenland, Krain und Dalmatien in Triest. Nr. 734 941. Fasc. Nr. 1637 Brettert&ge. An Herrn Josef Remec in Primukau. Die im Sinne des § 23 U. V. G. durch
unsern Beauft'agten am 30. Mai 1894 vorgenom-mene Revision der wahreod der Beitragspcriode vom 1. Jaoner 1890 bis 31. Dezember 1893 bei Ihrem Betriebe ausgezahlten und zur Berechnung des V«r-sicberungsbeitrages anrechenbaren L »hasumme bat ergeben an Lohnen und Gehalten 288 gld., an Na-turalleistungen 288 gld., sonach zusammen 576 gld., von vvelehem Betrage ein Versicherungabeitrag per 18 gld 95 kr. entfallt Nacbdem Sio laut der uos ein-gesandten Berechnungen einen Versicherungsbeitrag von nur 5 gld. 55 kr. eingezahlt haben, crgibt sicb eine D lV;rcnz von 13 gld. 40 kr., vvelchen Beitrag Sie binueu H Tageu nachzuzahien habeu. Gegen den vorliegendeu B^scheid steht das Recbt zu, binaen 14 Tagen nach erfolgter Verstaodiguog bei der huhen k. k. Landesregterung in Laibacb Emspruch zu erheben. D.e Erhebung des E nspruches kat keiue aufschiebende Wirkung Triest am 10. Juni 1894. Der Obmann: Dr. Graf. Der Director: Cobn. — Stranka, kateri je namenjen ta dopis, ne razume besedice nemški. Slučajno je bila žena sama doma, kajti mož je že toliko zaveden, da bi ne bil vzprejel tega dopisa. R>k za ugovor je 14 dni. Kako lahko bi se primerilo, da bi kak gospodar takoj ne utegnil koga nadlegovati za tolmačenje, ali pa pozabil ter tako zamudil rok, kar bi ee bilo kmnlo v tem slučaji primerilo in stranka bi morala doplačati kri-vičuo odmerjene pristojbine v zuesku 13 gld. 40 kr. in to vse vsled nepotrebnega nem^kutarenja.
— (Zrelostni izpiti) na tukajšnii realki so končali sinoči. Oi 17 kandidatov (vseh sedurio-šolcev) naredila sta maturo dva z odliko (L«oa Franz in Leon Souvan, sin tukajšnjega naroduega trgovca g. Ferdinanda Souvaua), 13 je bilo progiašenib zrelimi, a dva morata ponavljati izpit iz jednega predmeta Čez dvu meseca.
— (Za Ljubljanske gimnazije) bo postavljene nastopne drž. podpore v letošnji državni proračun: Prvi prispevek za novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani 5000 gld.; za vpeljavo vodovoda v sedanjem gimnazijskem poslopji 900 gld.; za pripravo telovadnice v istnm poslopji 1300 gld.
— (Sprememba obleke pri hrambo v c i h.) Vsled cesarskega odloka, b katerim so se potrdile razne spremembe v obleki dežeinih bram bovcev, bode imelo odslej tudi moštvo, kar ga spada v mirovno prezenčno stanje, lovski klobuk s peresi in suknje namestu bluz.
— (Promeuadni koncerti) vojaške godbe bodo v mesecu juliju, kakor doslej, ob nedeljah v »Zvezdi" in ob četrtkih pod Tivoli, kakor nam naznanja mestno vojno poveljništvo.
— (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Me seca junija letos pričeli so v Ljubljani izvrševati obrte in sicer: Janez Petrovčič, Gradiške ulice št. 8, brivski in frizerski obrt; Alojzija Gratzel, Fiorijanske ulice št. 22, žensko krojaštvo ; Terezija Frelih, Kurja vas št. 6, branjarijo; Fran Kumar, Poljske ulice št. 11, čevljarski obrt; Janez Ban, Dolge ulice št. 1, sedlarski obrt; Frančiška Hri-bernik, Rimska cesta št. 18, prodaja zelenjadi in sočivja.
— (Učiteljska konferenca za šolski okraj Logaški) vršila se bode dne 30. julija in sicer letos v Idriji. — Dne 28. t. m. je sklep ljudskih šol v tem okraji.
— (Zdravstveno stanje.) V Gojzdu v radovljiškem okraji je popolnoma ponehal legar, ki se je bil tam epidemično pojavil. — V Rovtah nad Logatcem ne je zaprla šola na ukrep okrajnega šolskega sveta Logaškega zaradi davice in škrlatice, ki sta se pokazali že v 25 hišah. S poukom prične se zopet 16 t., Če bolezen do tedaj poneba.
— (Posebni vlak) bode vozil po znižani ceni (2 gld. v III razredu) v nedeljo dne 8. t. m. iz Novega mesta do postaje O toče pri Brezjah. V Ljubljani bode imel vlak 3 ure postanka, ko se bode vračal nazaj v Novo mesto. Vstopi se v Novem mestu ali v Mirni peči. Vozni listki se dobivajo pri g. A. Kobu in J. Krajcu v Novem mestu iu na kolodvoru pred odhodom vlaka.
— (Kdo piše »Štajerskega kmeta"?) Jako zanimivo vest prinaša o tem »Slev. Gospodar". V prvi številki tega novega liBta, ki naj bi begal poštene Slovence na spodnjem Štajerskem, je prvi članek po naročilu učitelja Tr. na Mariborski kaznilnici prevel neki kaznjenec Fritz. Torej bodo kaznjenci pisali slovenskim kmetom časnik, s katerim jih misli osrečevati firma Kralik v Mariboru I
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Apače in okolico na Koroškem ima svoj letni občoi zbor v nedeljo dne 8 t. m. ob 4. uri popoludne pri Jakobiču v Apačah.
— (Potrjen zakon.] Cesar je potrdil načrt zakona glede lovskih listov, kakor ga je sklenil deželni zbor koroški. Novi zakon je spremenil nekoliko določb zakona o vpeljavi lovskih listov z leta 1887.
— (Velika vrtna veselica »Tržaškega Sokola") je privabila minulo nedeljo ogromno množico slovenskega občinstva iz mesta in iz okolico na prostrani vit »Al mondo nuovo". Bilo je gotovo okolu poldrugi tisoč oseb, dokas, kako priljubljen je »Sokol" Tržaškim Slovencem. S pomočjo bratskih pevskih društev izvršil ee je vzpored res sijajno in je bila ta slavnost veličastna manifestacija slovenskega Življa v Trstu. Pevska društva »Ve lesi la" iz Skednja, »Danica" iz Kontovei,a in »Slov. pevsko društvo" Tržaško pevali s i skupno (nad 100 pevcev) in tudi posamično ter se odlikovali v Bvojih točkab. Posebno zanimanje so vzbujale pevke »Danice*, v lepih narodnih nošah. Poglavitna točka pa je bila telovadba, ki je pokazala, kako krepko goji »Sokol" svojo nalogo. V prostih vajah je nastopilo 52 telovadcev. Občinstvo je bilo kur presenečeno in je burno pozdravljalo vrle Sokole ter jim klicalo navdušeno: Živeli! Tudi tekmovalna telovadba predtelovadcev in za njimi gojencev in telovadba na raznih orodjih so se vršile na splošno zadovolinost. Učitelj »Sokola* brat Ne-hrony odlikoval se je posebno. Kot gost bo je udeležil brat Vernik, član Ljubljanskega »Sokola", znan vrl telovadec. Končala se je telovadba z veliko skupino, ki se je morala trikrat ponoviti, toliko je bilo navdušenje občinstva. Prosta zabava je bila izredno živahna. Vojaška godba domaČega 97. peŠ-polka, ki je došla iz Pulja, je svirala razne slovanske komade, močni zbor Škedenjski pa je prepeval neumorno in izborno, kakor vselej. V s > to je vzbujalo izredno navdušenje io je bil le jeden glas, da tako lepe vi a 'lice slovenske že dolgo ni bilo v Trstu. Ker se je kegljanje na dobitke obneslo prav dobro, je bil tudi gmotni UBpeh poleg sijajnega moralnega jako povoljen.
— (Nova brzojavna postaja) Danes bo je v Črnem vrhu na Primorskem odjirla brzojavna postaja z omejeno službo, zvezana s tamošnjim poštnim uradom.
— (Intendant Zagrebškega narodnega gledališča) g. di. Št. pl. M iletič OBtane na svojem m-stu. Te dni ga je vzprejel ban in mu izjavil, da nikakor ne more vzprejeti njegove demisije ter izrazil željo, da ostane na čelu tako važ-nega zavoda.
				
				
		Slovenci in Slovenke! ne z&blte družbe sv. Cirila in Metoda! k A		
				
				
Razne vesti.
* (Ruski arheologični zavod v Carigradu so odprli 1. t. m. z namenom, da preiskuje starinske in zgodovinske spomenike po vseh deželah nekdanjega bizantinskega cesarstva. Zavod stoji pod nadzorstvom ruskega veleposlanstva v Carigradu in ima 12 000 rubljev v zlatu letne dotacije. Jednake zavode imajo v Atenah Francozi, Nemci in Zjedinjene države ameriške.
* (Kolera na Ruskem.) V Kronstsdtu prikazala se je kolera m je zbolelo v poslednjem času 12 o8ob, umrlo pa jih je 6. Tudi v guberniji Kijelski so bili nekateri sumni slučaji.
* (Zgorelo gledališče.) V Bruselji je popolnoma pogorelo gledališče Prado z vso notranjo opravo. Ponesrečil ni nikdo.
* (Grozen dvoboj) se je vršil v nekem kraju angleške Indije. Kapitan Pbilipps in poročnik Shepherd sta se bila sprla in se zjedinila na dvoboj. V neko povsem temno dvorano se je prinesla velika strupena kača in tam izpustila. Uro potem sta rečena nasprotnika, vsak z druge strani vstopila v dvorano. Kače ni nihče videl, ker je vladala v dvorani ueprodirna tema. Pri vsakem koraku sta bila v smrtni nevarnosti. Stala sta zategadelj nepremično, čakaje, koga izmej miju piči kača. Deset minut je trajal ta strah pred smrtjo. Hkrati se je čul bolesten vzklik. Ksča je bila pičda poročnika Shepherda. Kapitan Pbilipps, skoro blazen strahu, je bežal iz dvorane. Prihiteli bo častniki in vojaki ter ubili kačo, Sbepherdu pa ni bilo pomoči. Več ur ga je zvijhI krč, potem je umrl. Kapitanu Phiiippsu in Shppherdu bo v desetih minutah, ko sta bila v dvorani, Imhi* popolnoma osiveli. Kap'fan pride pred vojno sod šoe.
Književnost.
— .Argo', Zeitschrift ftir krainische Landes-kunde, ima v it. 6. to le vsebino: Die Felsenburg Lueg in Innerkraio; — Funde antiker Giaber; — Fund einea Broncedolches in den Wocheineralpen;
— Ein slovenischea bibliographisches Unicum auf der kdaigl. Bibliothek in Kopenhagen ; — Die Aus-gaben der Stadt Laibach bei der Anvvesenbeit Kaiaer Leopold I. im Jabre 1660; — Schuasgelder flir Wild im Jahre 1788; — Mittheilungen aus dem Museum.
— »Kmetovalec", ilustrovan gospodarski list ima v ftt. 12 to le vsebino: Najboljši nagi orehi;
— Sadno drevje ob c^tah; — Kaj je žganje in kako naj se pripravljajo surovine, iz katerih se kuha žganje; — Kako je postopati, če se hoče kuhati davSčine, prosto žganje? — Brezmatičnost ob času plemenjeDJa mladih matic; — Razne reči; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske uov*ce ; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; — Listnica uredništva; — Tržne cene.
Dunaj f>. julija. V grofa Larischa pre-mogokopu v Kamnu, v katerem se je bila pred nekaj tedni primerila znana grozna katastrofa, se je včeraj začelo zopet kopanje. Do konca rova, kjer se je nesreča primerila, pa še niso mogli priti.
Budimpešta 5. julija. Včeraj se je zaključilo zasedanje poslanske zbornice.
Piza 5. julija. Ravnatelja Pizanskega tramwaya je neki anarhist včeraj zavratno umoril. Napadel ga je na ulici in mu sunil bodalo v prsa.
Kolonija 5. julija. .Kolnische Zeitung" javlja iz Peterburga, da je kineška vlada naprosila Rusijo, naj posreduje mej Kino in Japonsko glede Koreje.
Bruselj 5. julija. Minister unanjih del, grof Merode, imel je zadnje dni večkrat daljša posvetovanja z angleškim, francoskim in nemškim poslanikom glede mejnarodue konvencije zoper anarhiste. Ugoden uspeh je baje zagotovljen.
London 5. julija. „Times" javlja iz Kima, da je papeževo zdravstveno stanje kritično. Določene avdijence so se vse odpovedale. Papež je nekemu kardinalu izročil zapečaten zveženj papirjev, ki naj se pregledajo po njegovi smrti.
Narodno-gospodarske stvari.
— Letošnja sadna letina <h-u biti po Gi-renjskem iu Dmeujnkem kuj rodovitna, zlasti v krajih, kjer nitta napravila škodo briše in toča Manj ugodne so ve.ti iz vim rodnih krajev glede trte iu grozdja. — Pollak 1 pridelki pa se bodo z malo izjemo povH( dt dobro obnesli, če j h ne zadeoe kaka vremenska nezgoda. Povprečna cena senu je sedaj 1 gld. 60 kr za meterski cent. Tudi cene goveii živini ro že znatno poskočile. Živinorejci hočejo namreč letna kolikor moč rediti mlado goved, ker jim ne manjka krme, kur je le jiosmrnanja in hvalevredno.
— Mestna hranilnica v Novem mesta je vzpre-ela prva dva meseca svojega ubatauka, to je od 1. maia do 30. junija ua 100 kopžic 18 418 gld. 65 kr. vlog, izplačala pa je na i) km ž c 102 «1. in
na 1 dnini znesek 19 gld. 33 novč. Do dne 30 junija je h'-\o rešenih 61 prošenj za posojila. Posojil se je izplačalo 19 strankam 7420 gld.
Bratje Sokoli!
Za one člane, ki se udeleže* v društveni opravi slavnostnega sprevnda pri desetletnici bratskega društva Slavca ' v nedeljo dne 8. t. m., je danes četrtek zvečer ob WJ. uri jedina vaja v kreta-nji po novem pravilniku
ltfa »lar! Odbor,
Listnica uredništva.
Gosp. „cu; Dopis amo prejeli in ga priobčimo te dni.
Poslano. 734)
Na pritožbo v št 149 ,Slovenskega Naroda" od torka 3. .julija t. I. si usojam omeniti, da nisem jaz kot gostilni-čarka u /.rok zadnjsmu notnemu prepiru, temveč dva Ljub-Ijansk* postopača, ki sta prišla, ko je bil že čas gostilno zatvoriti, popolnoma natrkana. Ker pa na mojo prošnjo nikakor z lepa gostilne zapustiti nista hotela, mislim, da je bila moja dolžnost, po preteku določene ure jih ostreje opominjati, gostilno zapustiti, in iz jezo in sovraštva sta mi potem okna pobila. Kazen, katero sta zaslužila, Caka jih pri sodniji. Sicer pa mislim, da je ni gostilne v Ljubljani, v kateri se ne bi sem ter tja malo razgrajalo, in bi uljudno prosila tistega gospoda, ki je bil tako dober, me v „Naroou" očrniti, naj se o drugi priliki tudi na druge
gQ8tilne °zira-_A. Foggt&rLllc.
Umrli so v Ljubljani:
4. julija: Anton Jantžič, delavčev sin, 2'/, meseca, Vegove ulice št. 12.
V deželni bolnici* 2. julija: Marija Krivio, gostija, 81 let.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
4. julija	7. zjutraj S. popol. 9. zvečer	737-8 mm. "36 1 mm. 737-5 an.	21 2° C 26-6« C 180' C	si. vzh. brezv. si. zah.	jasno d. jas. obl.	21-40». dežja.
Srednja temperatura 219°, za 2'0° nad normalom.
dne 5 julija t. I.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 98 ,
Avstrijska zlata renta....... 121 a
Avstrijska kronska renta 4'' ,..... 97 „
Ogerska zlata renta 4" u...... 121 a
Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 „
AvBtro-ogerske bančne delnice    .... 1001 „
Kreditne delnice......... 351 a
London vista........... 125 .
bankovci za 100 mark
61 12 9
05 kr.
85 *
90 ,
05 "
10 .
35 . 42'/, .
28 .
y? n
85 g
92 .
kr
BO 75
Nemški drž. 20 mark 20 frankov
Italijanski bankovci........ 44 ,
C. kr. cekini .   . ........ 5 ,
Dne* 4. julija t i.
4% državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 148 gld.
Državne srečke iz I. 1H64 po 100 gld..   . 197 ,
Dunava reg. srečke 5% P° 10° gld.   .   . 126 ,
Zemlj. obč. avstr. 4' ,°/o zlati zast. listi    . 124 , —
Kreditne srečke po 100 gld...... 196 , —
Ljubljanske srečke........ 24 , 25
Rudollove srečke po 10 gld. ..... 22 , —
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 155 s 75
Tramway druftt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 295 „ —
Papirnati rabelj......... I *   34 V«
v* iiajem Ne odda lepo, novo
poletno stanovanje
pri kolodvoru v It o 111 /, a I a li.
Ponudbe vzprejema lastnik g. Jakob Jerman v Douiialala. (783—1)
Grof Geza Esterhazyjeva
Cognac tvorniško delniška družba v Budimpešti, Aeussere VVaitznerstrasse 23.
£| 1*4*1 ito     }> I mi. <l«»l niwl< li jjfliiv- s
"m iiUmi O lO.OOO Ui-on.
Esterh6zy-Cegftac
■o proizvaja lz čistega naravnega vina po francoski metodi. (439—11)
Nafii aparati za destilovanje  lahko  podelajo  na luto
1 milijon ?5% IInoc litrov vlntt.
Esterhžzy-Cognac
se priporoča od zdravniških avtoritet ne samo kot ugodna pijača, negb tudi kot ubran)ujočo Brcdstvo proti uialo-krvnoHtU kataru «r«-v in ftelotlcta, za okrevalee,
zlaBti pa se priporoča najbolje proti
influenci.
Dobiva Be v LJubljani pri M. Kastnerju, V. SchitTerjii, Iv. Pt-rdanu, J, Klauurju, Alojziju benćekti, J, Volttnanuu, llerui. Oswaldn, J. Kavbetu, Henr. lloscltnavru.
Št. 14 259.
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic.
Izvod iz Yoznega reda
vellavnega ©d. L. Jvtiilla. 3.SS-4.
NMtopno omenj.nl prihajal n| (n onhajalnl čaai označen) .o * mr+ftnjrmr»p*krm rit***. Srednju« vroj>»kl om j« krajuemu 6uu ▼ LJubljani      a minuti naprej.
Odhod lz LJubljane (ju*, kol.).
Oh t'4. .H 3 min. po noM oa.bni vlak ▼ Trbla, Pontabel, Beljak, Celovec, Frau.anaf.at«, Ljubno, č«« Bel.th.1 ▼ Aaue., lachl, (Jmun-d.n, Solnograd, Land-ftaatsLn, Zeli n. Jeieru, Inomoet, Bregeni, Curih, Oeneva, Pariz, Stnyr, Lino, Uiulnjnvloe, Pla.nj, Marijine var«, Kg.r, Karlov« Tare), Krincnra  vare, Prago, Lipaijo, Dunaj vi a Amatetten.
Ob 0. uri 7 min. tjutral meianl vlak v Noto meito, Ko&erje.
Ob 7. uri lO ntin. tjutrnj oa.bni Tlak t Trbia, Pontabel, Beljak, (?e-loTeo, FranE.nif.it«, Ljubno. Dunaj, o«. Selathal t Antie«, Ieohl, Omundon, BolnoRrad, Leud Oaateln, Dunaj Tla Amatetten.
Oo 11. url 41 min. <iopol\ittt%* meiani Tlak t Noto metto, KočeTJ«.
Ob 11. airi 30 »ilr*. rtojHtiudne oaebnl Tlak t Trbii, Pontabel, Beljak, CloTeo, Vranienefe.te, Ljubno, Selathal, Dunaj.
Ob 4. .H 14 min. popoltttln« oe.bni Tlak t Trbli, Beljak, Celovec, Franaenafeite, I^jubno, čet Selathal t Solnograd, Lend-Oaat.ln, Zeli najeaera, Inomoet, Bresinio, Ourih, OenoTO, Pari., Stejrr, Lina, Oman. den, Iiohl, Bud.JeTloe, Pla.nJ, Marijina Tare, Kgor, FranooTe vare, Karlove vam. Prago. Lipiko, Dunaj Tla Amatetten.
Ob s. tiri SO min. «wr.r meianl Tlak t Noto moato, KoOnvje.
Prihod vr LJubljano (juž. kol.).
Ob S. Mri 33 min. ajearnaj oa.bni Tlak a Dunaja via Amatetten, Lip-aije, Prage, FranooTih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih t.roT, Planja, BudejeTio, Solnograda, Linoa, Stajrra, Gmundena, Iaahla, Aua-aeea, Parlia, O.neT., Ouriha, Bregenaa, Inomoata, Zeli* na jaaeru, Lend-Ga.taina, Ldubnega, Oeloroa, Beljaka, Pranaenefeote, Trbiia.
Ob 3. uri 0 min. q}t*tn\} meiani Tlak ia Norega meeta, KooeTja.
Ob 11. etri V7 mir*, dopaludne oaebnl Tlak a Dunaja Tla Amatstten, Lipetje, Prage, FranooTih varov, Karlovih raror, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejerio, SoluogTada, Linoa, Bt.jrra, Pariaa, (leuove, Ouriha, Bregnio«, Inomoata, Zalla na j.aeru, Lend-daateina, LJabnega, OaloToa, Lienaa, Pontabla, Trbiia.
Ob 1)1. uri 43 min. pvjMtludn* meianl Tlak ia Norega meata, Kočevja.
Ob 4. url 43 min. ;>ojtoluiine oaebnl rlak a Dunaja, LJubB.ga, Selathala, Beljaka, Oelovoa, Franaenafeate, Pontabla, Trbiia.
Ob 8. uri 34 min. tvttier meianl rlak ia Novega Mnata, Ko&.rja.
Ob U. uri Iti min. šmšiif oa.bni rlak a Dunaja proko Amatettona Id LJubnega, Beljaka, Golovoa, Pontabla, Trbiia.
Odhod Is LJubljane (dr*, kol.)
Ob   7. Mri »3 mir«. MjutrtiJ       t Kamnik.
popotudn« „ „
9, s. jo.
os
30
10
mv*c*r
,,       ,,     (alednjl vlak le nb nedeljah in praanlkih.)
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   0. uri 50 tntn. ajutrtij       ia Kamnika.
.   ti.   ,   ta đopoludn« „       „ (4—149)
„    0.   „   HO    ,,     »peYv»r ,, ,,
„     ti.   n   38     „     rvrrt-r n        n      (alednjl vlak la ob nedeljah
in praanlkih.)
8 spretnih Žagarjev
ki u mejo tavolete rezati in orodje na žagi popravljati; biti morajo tedaj samostojni delavci. Zaslužek od 100 > tavolet po dogovoru ali 1 f> gU\. ua tneHec, prosto hrano in stauo-vauje. — Dalje se iftče
dobrega kovača
ki zna dobr > podkovati, voiove kovati in kovafika dela pri žagah opravljati. Zaslužek 30 gld. na mesec in prosto stanovanje. — i'iani-n« ponudbe pošiljajo naj se: A. Lu-i«'*-n v lil pei»e-I»ol j rtii», pošta Dollia, ko-mitat Muruiaroa ua Ogerakeiu. (722—3)
Štajerska deželna
Rogaška slatina.
Tempeljski- in Styria-vrelec.
------mmmm-L (526-3)
Nvcža polnitev iz novozgrajenega rova z direktnim dotokom vrelca.
Ta kiselica, od nekdaj velike koristi zlasti proti boleznim prebavnih organov, tudi naj prijetnejša osvežujoča pijača,
■■F" se ne sme zamenjavati "•B
zrazniini drugimi kim-licami,ki se pod imenom „Ko-ga&ka kiselica" i Kohitsoliorj spravljajo v trgovino.
Dobiva se pri oskrbništvu vrelca v Kogateo-Slatini; v LJubljani ne dobiva Jedino v glavni zalogi za Kranjsko pri Iv. Llnlnger Ju.
i lf««.|l«l|.ll.ll.......,i. ii« li- (t. li
(730—3)
Od c. kr. z. m. del. okrajnega sodišča v Lubljani se s ttm nazuunja> da se bodo
\fk\JT <l"ć 5>. julijo, 1W5> I 1M[
od 8.—12 ure dopoludne in re treba tudi od 3.—6. ure |>upolutlne prodajale š« ne prodane parcele, ki npadajo k 2emir>šču Jožeta Kel»<»IJ-a v Oornllh dlameljnali si. 11* iu ki pbstq 6 iz njiv, travnikov in puiulkov ia da se bodo pri tej dražbi tudi pare le pod izklicano vrednostjo prodale. — Licitauta ne bode vrftila v <«<>i njlli <>1aiueljnali it, 19.
C. kr. z. m. d. okrajno sodišče Ljubljana
dne 22. junija 1894.
JOt. Dolenc.
Dunajske Srečke o 1 krono. | Predzadnji teden!
2 glavnih
po
10 000kron'
^k%^mW • ^kW ,ftn«._1K
(605—1B)
Srečke priporoča J. C. IVTAVER. v Ljubljani.
Iidajatelj ia odgovorni areduik: Josip No11i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
2224