Leto IV., štev. 273 V Uubllanl, sreda dne 2f. novembra 1923 PoŠtama pavSaftrana. Cena 1 Din t|ana, Prešernova nI. it 54. Telet tt. 36 Podružnice: Maribor, Barvarska nI. L TeL tt 22. Celle, Aleksandrova e. Račun prt poitn. čekot zavodn štev. 11.842. Ljubljana, 20. novembra. Ka včerajšnji seji veleposlaniške konference v Parizu je bil dosežen kompromis glede nadaljne taktike zaveznikov napram Nemčiji. Reparacij-ska komisija je imela odločati, kako naj zavezniki reagirajo na nenadni povratek nemškega prestolonaslednika in kaj naj store v očigled naraščajočemu političnemu in gospodarskemu kaosu v N'cmčiji. Francoska vlada je lansirala r svet vesti o nameravani zasedbi nemških luk; bil je to le poskusni balon, ld naj bi sondiral teren v Londonu. Odmev je bil tak, da je Poincarč tvojo namero umaknil in tozadevnega predloga na seji veleposlaniške konference sploh ni stavil. Tako je omogočil, da se je konferenca zedinila na kompromisno formulo, ki predvideva samo gospodarske sankcije in modza-vczniSko vojaško kontrolo Nemčije. Grozeči prelom med Parizom in Londonom je na ta način vsaj začasno odstranjen. Popustil je Pariz. Poincarč ni hotel izzvati konflikta sedaj, ko se bliža odločitev v neprimerno važnejšem vprašanju, ki je za Francijo življenske-pomena: v vpraSanju reparacijskih '»kspertov. Tu se križajo življenski interesi zapadnili držav in od razvoja in rešitve tega problema je odvisen sam obstoj Velike antante. Da ne bi že v naprej oslabil francoske pozicije v tem boju, se Poincarž nj kapriciral na 6voje stališče v kronprinčevi zadevi, ki je v primeri z reparacijami za Francijo le podrejene važnosti. Na temelju verzajske mirovne pogodbe deluje v Parizu stalna repara-lijska komisija zavezniških velesil, ki urejuje vprašanja vojnih odškodnin. Ta komisija se mora načeloma držati seveda teksta mirovnih pogodb. Razmere so pa na svetu danes take, da jih državniki, ki so sestavljali in sklepali mirovno pogodbe, niso mogli predvidevati. Gospodarstvo glavne odškodninske dolžnice, Nemčije, je zašlo v tak iaos, da jo postala nemška plačilna možnost skoro iluzorna. Francija, glavna upnica Nemčije, je zato poseg-i po samopomoči r zasedla jo industrij-ko ozemlje nemške renublike in si ima — kolikor je to mogoče — kuje koplje odškodnino v Poruhrju. Ekonomski prevrat, ki ga je preneha svetovna vojna, pa učinkuje v raznih državah različno. Francija, ki je v obrambi lastnih življenskih interesov, pritisnila Nemčijo k tlom, je postala že «;imo radi tega gospodarska nasprotnica Anglije, ki z valutanio uničeno N"emčijo ne more trgovati. Dva vojna zaveznika sta na ta način postala mirovna nasprotnika. Seveda pa Anglija kljub temu ne želi, da bi si Nemčija gosoodarsko, zlasti pa industrijelno popolnoma opomogla; to bi bila prevelika konkurenca. Od tod tudi ona. angleška, na videz omahljiva in nedosledna politika v re-paracijskem vprašanju. Zdaj pa_ sili propadanje Nemčije nujno k definitiv-id odločitvi. Da dobi potrebno oporo, ,ie angleška vlada spravila težavni problem pred konferenco vseh britanskih dominijonov, ki so v polni meri odobrili londonsko stališče, deloma pa mu dali še bolj izrazito protifraocosko, ali sc boljše: šamoangleško noto. Državna konferenca je precizirala svoje stališče nekako tako-le: Nemčijo je treba rehabilitirati v interesu vsega sveta, njeno predvojno konkurenčnost je pa treba v interesu Velike Britanijo omejiti s tem, da se na nemške produkte vpelje v Angliji uvozna carina in se povzdigne industrija v dominijonili; da se prepreči bankerot Nemčije, je treba znova načeti reparacijski problem; imenuje naj se posebni odbor strokovnjaških cenilcev, ki bo preštudiral, koliko vojne odškodnine in kako jo moro Nemčiji plačati Stari predlog londonske vlade je po stal s tem zahteva celega svetovnega angleškega imperija. Potom Lloyd Georgea se je posrečilo Angliji pridobiti za to misel tudi Ameriko in Francija je morala hočeš nočeš pristati, ako ni hotela že v naprej izzvati preloma z Londonom in Washingtonom. Tako bomo dobili ekspertno komisi. jo za reparacije. Med temi eksperti bo najvažnejši seveda zastopnik Zedinje-nih držav. Tudi če bo morda, kakor izgleda po dosedanjih vesteh, formalno samo posvetovalni organ, mimo njegovega mnenja ne bo mogel nihče, sa; ji Amerika danes upnica vseh zaveznikov. Zadnje izjave odgovornih ameriških predstavnikov pa označujejo domnevo, da se bo Amerika postavila na angleško stališče, ki pravi: vojne je konec in konec uničevanja-, svetu je treba omogočiti nov razvoj in ako Nemčija ne more plačati vojne odškodnine. se ji radi tega ne. sme odvzeti Možnosti rekonstrukcije. Odtod tudi francoski odnor Droti Politična seja ministrskega sveta RAZPRAVA O REKONSTRUKCIJI VLADE. — STALIŠČE DO DOGOD-KOV V NEMČIJI. - SKUPŠČINA SE SESTANE V PONDELJEK. I]e ie vlada na zahtevo finančnega mini- Beograd, 20. novembra, p. Nocoj se ie vršila seja ministrskega sveta v stanovanju obolelega predsednika vlade Ni-kole Pašiča. Ministri so najprej sklepali o parlamentarni situaciji, nato pa se je vršila dojga razprava o vprašanju rekonstrukcije vlade, v kateri pa so vsi nagla-šall potrebo ohranitve sedanle homogene radikalne vlade. Vlada se pripravlja, da izvede tekom meseca decembra državni proračun ter zakon o brodarskem društvu. Upa, da bo potem tako) mogla Izglasovati redni proračun. Zatem ie zunanji minister dr. Ninčič poročal o zunanje-političnl situaciji, zlasti o sklepih poslaniške konference, o konvencij! z Bolgarsko in o razgovorih z Rumunsko. V vprašanju Hohenzollern-cev se naša vlada strinja s stališčem Francije. Tudi misli naša vlada, da povratek bivšega prestolonaslednika v Nemčijo nI samo notranje vprašanje Nemčije, nego se tiče splošnih razmer v Srednji in Severni Evropi. Na podlagi poročila našega poslanika v Sofiji, Rakiča, je ministrski svet sklenil, da se podpiše protokol glede razmejitve z Rumunsko. Minister notranjih poslov Vujičič je poročal o razdelitvi države na oblasti. Da- Razbita seja nemškega parlamenta DETEKTIVI V ZBORNICI. — KOMUNISTIČNI KRAVALI. Berlin, 20. novembra, s. Danes bi so | NOV PUC NA BAVAltSKBMf stra sklenila, da se ukinejo vsi amand-mani v budžetu. Odobreni so bili manjši krediti ministroma trgovine in industrije ter prosvete. Koncem seje |e vlada sklenila, da se skllio seja narodne skupščine v pondeljek. Na tel seji bo minister zunanjih del dr. Ninčič odgovarjal nemškemu poslancu dr. Kraftu na njegovo Interpelacijo glede razmejitve z Rumunijo. Beograd, 30. novembra, p. Danes so imeli v kabinetu ministra prosvete dolgo konferenco ministri Trilkovič, Vujičič in Trifunovlč. Razpravljali so o parlamentarni situaciji in o bolezni g. Pašiča. Kakor izgleda, prevladuje stališče, da naj se izpremeni kombinacija vlade, ker se na ta način več ne da delati. Najizrazitejši pobornik novih idej jo minister prosvete Miša Trifunovič. Preprečena seja finančnega odbora. Beograd, 20. novembra, p. Za danes popoldne ob šestnajstih Je bila sklicana sela finančnega odbora, ki pa se ni mogla vršiti, ker je prav ta čas vladala radi nekega defekta v elektrarni po Beogradu splošna tema. bila moraln pričeti v državnem zboru velika politična debata o usodi Stresseman-novega kabiueta. Toda komunisti so takoj pričetkom seje protestirali radi prisotnosti kriminalnih uradnikov, ki jih je predsednik državnega zbora naročil v varstvo poslancev vsled raznih grozilnih pisem, in so izzvali tako viharne incidente, da je bil predsednik prisiljen sejo kmalu po pričetku zaključiti in odgoditi na četrtek. V kuloarjih zbornice so znova rajširje-ne govornice, da se državni kaneelar na seji državnega zbora ne bo mogel dobiti večine. Tudi je težko reči, kakšen režim bo sledil Slresemannu. Stresemann je baje odpotoval v Amsterdam, da prisostvujo pogajanjam o posojilu, ki so neposredno pred zaključi-tvijo. V parlamentarnih krogih pričakujejo, da bo državni zbor v kratkem razpuščen. Senzacionalen preokret v praškem procesu Praga, 20. novembra, s. V zadevi morilca bivšega bolgarskega poslanika v Pragi, Daskalova, študenta Atanazi-ja Nikolova, jo nastopil senzacijski preokret. Morilec je sedaj priznal, da so ne piše Atanazij Nikolov, temveč Jordan Čičonkov. Svojo fingirauo ime je videl prvič na potnem listu, ki so inu ga izstavile bolgarske oblasti. Tc so poznale njegovo pravo ime in so si samo izmislile drugega. Po tem priznanju so morale biti bolgarske oblasti informirane o namerah morilca. Dalje je priznal čičonkov, da je rojen v Šti-pu v Jugoslaviji. Po njegovi izjavi je bil ilegalen član macodonske organizacije. Na nekatera vprašanja ni hotel odgovarjati. Protokol o včerajšnji razpravi je podpisal čičonkov že s pravim imenom. Praga, 20. novembra, j. Včeraj je dr- ATENTATOR NIKOLOV SE PIŠE ČIČONKOV IN JE JUGOSLOVANSKI DRŽAVLJAN. — OBNOVITEV PROCESA ODREJENA. žavuo pravdništvo predlagalo, da se razprava proti morilcu Daskalova obnovi. Danes jo sodišče predlog sprejelo in je bil morilec Nikolov - Čičonkov pripeljan zopet v preiskovalni zapor, Tukajšnji bolgarski poslanik je izjavil vašemu dopisniku, da je bil potni list, ki ga je imel morilec ua ime Nikolova, izstavljen meseca maja pod vlado Stambolijskega. Potni list je podpisal tudi državni podtajnik Sapov, eden najjačjih opor Stambolijskega režima. Ko jo po obsodbi dobil bolgarski poslanik polni list radi vidiranja, se ni dalje brigal, ker ni bilo treba bolgarskega vizuma, temveč samo onega tujih držav za potovanje. Itnmunsko poslaništvo je odklonilo dovoljenje, dočim je madžarski poslanik dal svoj vizum. Sestanek Mate aarctante Beograd, 20. novembra, p. Danes dopoldne je tukajšnji češkoslovaški poslanik Šeba posetil našega ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča, s katerim je imei važno konferenco o sestanku državnikov Male antante, ki se bo vršil od 12. do 15. januarja 11124 v Beogra-dr. Sestanka se v imenu Jugoslavije udeleži dr. Ninčič, v imenu Češkoslovaške dr. Beneš in v imenu Rumunsko Dttca. Od strani Poljske bo prisostvoval sestanku poljski poslanik v Beogradu Okenski. NAŠ VOJNI DOLG ANGLIJI. Beograd, 20. novembra, r. Pogajanja med našo In angleško vlado glede povračila našega vojnega dolga Angliji so končana. Največja težkoča je obstojala v določitvi višine dolga, ki je bila končno določena na 23,634.677 funtov šterllngov. Na podlagi doseženega sporazuma ie izročila naša vlada Anglji kot avans bone v znesku 13,910.627 funtov šterlin v gotovini in 9,724.050 funtov pa za naročeni materijal, pri čemer šo uračunane tudi obresti do konca leta 1923. IZBOLJŠANJE PLAČ URADNIKOM NARODNE BANKE. Beograd, • 20. novembra, n. Na seji upravnega odbora Narodne banke se je sklenilo, da se uradnikom banke zvišajo rodbinske draginjske doklade, in sicer za žene na 30, za vsakega otroka pa na 15 dinarjev. Berlin, 20. novembra, s. odžupana zastopnika najmočnejše stranke, Segalo od socijal-demokratsbe stranke, ber so narodni socijalisti odklonili m«to podžupana,. Rezultat prve volitve je bil: 7 demokratskih glasov za Segulo; 5 glasov za Mohoriča, člana demokratskega bltiba; 12 glasovnic pa ie bilo praznih. Ker je bil tudi izid droge volitve popolnoma isti, je župan odredil ožjo volitev med Mohoričem in Segulo, pri kateri sta dobila vsak po -edem glasov. Žreb je nato odločil za Segulo, ki pa je izjavil, da volitve ne more sprejeti. Ko ga je nato župan rrpozoril na posledice, je šegtila izjavil, da proei za premislek do četrtka. VpraSanie gravitacijske železnice v Bakru Nedavno je poročalo časopisje, da se ▼ kratkem pričLe graditi gravitacijska Železnica s postaje Bakar t bakarsko pristanišče. Ta vest pa se je izkazala sedaj za preuranjeno in je ponudba, ki jo je stavila angleška finančna akupina s polkovnikom Dawisom na Čelu, umaknjena. Omenjena ponudba je predvidevala polog zgradbe Železnice tudi razširjenje bakrske Inka, in sicer vse t lastni režiji dotične družbo. Pogoji, ki jih je stavila angleška družba, so bili zelo ugodni, ker bi država imela pravico nadzorstva in bi vsi objekti, ki bi jih zgradila Davvisova skupina, prišli po poteku gotove dobe v posest naše države. Dawiaovo podjetje, ki razpolaga s 7 velikimi prekooceanskiml parobrodi, bi preneslo sedež svojih pa-robrodov v Bakar. Dawis ja predložil vla di podroben načrt ln proračun. Ministrski svet pa je kljub mnogim urgencam s strani Davvlsa končni sprejem ponudbe zavlačeval, tako da se je končno naveličal čakati hi je Dawis ponudbo umaknil. V gospodarskih krogih eo to umaknl-tev Dawisove ugodne ponudbe aprejelT ■t nezadovoljstvom. Mnogi mislijo, da ee je zgodilo to pod vplivom Italije, katori ne gre v račun, da dobi naša država dobro zvezo s morjem ▼ neposredni bližini Reke. Toda verjetnejše je, da j« Da-wis odtegnil ponudbo le zaradi neskončnega zavlačevanja in brezobzirnosti vlade, ki te ni potrudila, da se čim prej odloči za sprejem. Značilno je, da js stavila (e dni švicarska finančna skupina, to je »Socie te de Banque Suisse* v zajednici s našo d. d. »Pruga* novo ponudbo. Ta skupina je obenem stavila naši državi avans 3 milijonov ivicarskih frankov na razpolago pod pogojem, da se ta vsota uporablja samo na odredbe družba. Družba si vrhutega pri delu pridržuje upravo in nadzorstvo, svoje Inženjerje ter strokovne dolavce ia lo navadno dalav stvo bi se vzelo iz našega prebivalstva. Tudi za bodočnost zahteva družba last no upravo z Izključenjein državnega nadzorstva. Ta ivicarsko-jugoslovenska skupina bl zgradila železnico po izberi, ali v Martinščieo ali v bakrsko luko. Ta ponudba je mnogo neugodnejša za našo državo nogo je bila Dawisova, zato ni čudno, da jo jo generalna direkcija državnih železnic zavrnila. Končno odločitev ima ministrski svet. 1675 Dta ptače. Razltka mod podporo«, imitffce. Naslovna, paitJJs JJae fa r?o«- nlkom In profesorjem le pa Se ta. da pod- skega, sopran in tenor, baje jamčita, da poročnik lahko postane pukovntk, dočim doseže profesor komaj plačo majorja. Q. Savežlč Je Izjavil, da profesor)! ne zavidalo ofICIrle radi plače ln ne bodo nlk-dar zahtevali, da se one znižajo, a boriti se moralo da se njih plače povišalo. Govornik zahteva, da se profesorske plače urede s specialnim zakonom. G. Mtlorad Llukovlč smatra, da se mora pri tem zakonu upoštevati tudi strokovno učitelj-stvo; kajti tl dobijo po 9 letni službi SOO — 600 Din mesečne plače. G. Miro Popovič povdarja, da se s tem, kar zakon predvideva, absolutno ne da živeti. Profesorji na) delalo za izboljšanje položaja skupno s sodniki ln z vsemi ostalimi urad nlki. «Ne treba se varati, da le to vprašanje aamo naše: člnovnlško pitanje le pitanje državnega obstanka.... Q. Jonič naglaša, da Izumira vrsta Intelektualcev, ker zanje vlada nima smisla. Vsi znaki dokazujejo to. Dovoljno le navesti primer člnovnlške dece: ona le malokrvna, slabo hranjena, gotova, da v cvetu mladosti umre. A njih roditelji so brez snage za borbo. Polagoma umjraio. Kapitalisti drže oblast v svoli roki, a da bi očuvall svoj režim, so plačali oflcire In osigurall vojsko... Konferenca beograjskih profesorjev !e končno sklenils, da se skliče najkasneje tekom enega meseca kongres Jugoslovanskih profesorjev, da ta ukrene vse potrebno za oslguranje eksistenčnih pogojev profesorjev. — Tudi nastop beograjskih profesorjev dokazuje, da sa-moradlkalni režitn, ustvarien s pomočjo naših klerikalcev, tlači v državi vse stanove tn vse pokrailne in da bo boj proti nlemu uspešen le, če nastopijo s energijo prav vsi državljani. + Kdaj bodo šli RadlčevcI v Beo-grad? Na to vprašanje odgovarja sam predsednik čovečanske In mlrotvorne republike (. Stjopan Radič v posobnem pismu, ki ga je poslal Iz Londona 12. t. m. On pravi, da je nekemu ang'eškemu državniku povedal, da bo šel v Beograd, kadar bo dobil pri volitvah sam, ali pa s svojimi zavezniki najmanl 160 poslancev od 313. Radič piše, da Je angleški državnik, ko ie čul te njegove besede, kar skočil s stola ga pograbil za rame ter vskliknil: -Torej tako! Jaz sem si vedno mislil, da ste vi Hrvati pametni ljudje in da vi že veste kaj delate.. Anglež je nato dcial Radiču, da le prav pametno, da ostane lepo doma, dokler ne dobi sam absolutne večine v skupščini, kar bo približno o Svetem Nikoli. Radič seveda nl napisal, da le angleški dlplo. inat nJega le za nos vlekel. Politične beležke Prva javna razprava preti upravnim sedi-Scem v CeSiu Celle, 20. novembra 1923. Danes ob lt. Je otvoril predsednik upravnega sodišča dvorni svetnik dr. Vr-tačnik prvo Javno razpravo pred upravnim sodiščem, kl je s svojim rednim delovanjem najboljša garancija za zopetno uveljavljcnje reda In stabilnosti v upravi in jurisdikciji; zato je današnja prva raz-prava za Slovenijo skoro zgodovinske važnosti V senatu sta bila poleg predsednika še 'lana upravnega sodišča dr. Brence ln dr. Steska, kof zapisnikar pa ie fungiral tajnik dr. Trstenjak. Predmet razprave ie bila pritožba finančne prokuratiire proti razsodbi stanovanjskega sodišča pri pokrajinski upravi za Slovenijo. To sodišče je razsodilo glede najemnine treh orožnlškili postaj, kl so se sklicevale na svoj čas sklenjeno pogodbo s hišnim lastnikom ter zato odklanjale po finančni prokuraturi vsako povišanje najemnine. Stanovanjsko sodišču Je zastopa! predsednik dr. Goršič, finančno prokuraturo pa dr. Souvan. Oba zastopnika sta uvodoma izražala veselje nad rednim funkcioniranjem upravnega sodišča ter izrazila željo, da bi se po njem uveljavila zopet piepotrobna pravna sigurnost, ki jo pogrešamo pri vseh oblastih. Zastopnik finančne prokurature je izpodbijal uporabnost stanovanjskega zakona za predmetni slučaj, nadalje zakonito veljavnost dodatka k točki S. § 10. stanovanjskega pravilnika. Zastopnik stanovanjskega sodišča dr. Goršič ugovarja konipetenci upravnega sodišča v predmetni zadevi sploh. Ko so apelacijska sodišča odklonila iz raznih razlogov razsoievanjc stanovanjskih zadev, se je ustanovilo za vso državo 5 stanovanjski] sodišč ki jim gre pravo izrednih sodišč, radi česar upravnemu sodišču ne pristoja pravica preso-ievanja. Meritorno se postavi zastopnik stanovanjskega sodišča na stališče, da Je določanje najemnine zakonito dopuščeno. Država uaprara hišnim posestnikom ne more zahtevati iste zaščite, ki jo uživajo šibkejši najemniki raznih slojev. Predlaga zavrnitev pritožbe. Po polurnem posvetovanju je razglasil predsednik senata razsodbo, po kateri se smatra upravno sodišče v sporih stanovanjskih sodišč za kompetentno. Pritožba finančne prokurature je bila v celoti zavrnjena in s tem potriena sodba stanovanjskega sodišča. Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Tabora I + Klerikalci hi ljubljanska univerza. Tisti liudle, ki so še v star! Avstriji odnesli »Vseučolišnl fond* ter ga porabili za svoje strankarske namene, tisti ljudje, ki menijo, da se vsa znanost suče okoli dogmatičue teologije, porabljajo vsako priliko, da bi slovenskim demokratom podtaknili ljubljanski univerzi sovražno stališče, dasi Je zgodovinsko ne-pobitno dejstvo, da Je bila JDS tista stran ka, ki je po svojih poslancih v »Prlvre-menem predstavništvu, na predlog šefa demokratske stranke, takratnega ministra prosvete g. Ljube Davidoviča, dosegla uzakonitev ljubljanske univerze. Preko tega dejstva ne more Iti nihče In vse, kar so klerikalci od ustanovitve ljubljanske univerze pa do daues skušali naprtiti slovenskim demokratom, nl nič druzega kot navaden liuiiibug. Zadnje čase uganjajo klerikalci v »Slovencu, političen švindel kar na debelo. Vsak dan pišejo kako pihajo klerikalni tigri v finančnem odseku in kake kolosalne uspehe imajo. Prod par dnevi so n. pr. poročali, da Je uspeli klerikalnih poslancev, da se je pri sodiščih v Sloveniji reducl ralo le 90 mest. Od merodajno strani pa vemo, da klerikalci nimajo na tej restrin-girani redukciji niti najmanjše zasluge. 2e meseca julija je minister pravde pristal na predlog ljubljanske sodite uprave, da se ne bo reduciralo voč kot 90 mest. V nedeljo je ^Slovenec, zopet udari! med svet s tatarsko vestjo kako so radikalci in demokrati v finančnem odseku »složno nastopili proti slovenski univerzi, in kako je demokrat Gjorgjevič, glavni tajnik DS. v ognjevitem govoru nastopil proti kreditom, ki Jih je za univerzo v Ljubljani predlagal minister prosvete. Klerikalce smo že prevečkrat zasledili na laži, da bl mogli verjeti, da Je »Sloven-čevo* poročilo resnično. Poslanci SLS so danes, ko so izrinili iz finančnega odbora in malone tudi iz parlamenta slovenske demokrate, sicer v položaju, da uganjajo vsakojakc avanture iu norosti brez naše kontrole, a mi bomo že poskrbeli, da bo prišla resnica na dan. 2e danes pa lahko rečemo, da, če je posl Gjorgjevič v finančnem odseku tako nastopil, kakor poroča »Slovenec, in za katero vest nosi on odgovornost, ni imel zato mandata od demokratske stranke, katere predsednik Liuba Davidovlč je še pred kratkim deputacljl ljubljanske univerze obljubil vneto podporo demokratov. M! smo trdno uverjenl, da bo posl. Gjorgjevič klerikalce postavil na laž. + Nezadovoljstvo beograjskih profesorjev nad režimom. V nedeljo so imeli v Beogradu profesorji tamošnjili gimnazij konferenco, na kateri so obširno govoril! o tiovem člnovniškem zakonu ter uredbi o razporedbi uradnlštva. Ugotovili so, da ie sedaj glmnazllski suplent Izenačen po plači s pocinarednlkom v vojski: suplent Ima mesečno 700 Din, pod-narednik pa 760 Din plače. Podporočnik ima vseli prejemkov tia mescu ISP0.60 se uprizori opera na velikih gledališčih. Skladatelj je uporabil tudi ruske narodne pesmi ter ima vse delo značaj Pucci-nijeve In d'Albertore glasbene umetnosti Sokolstvo Sokol I. v LJubljani V soboto, dne 24. L m. ob 20. uri se vrši na Taboru v društvenih prostorih predavanje br. prol Melika: prvikrat na odru tedanjega deželnega gledališča v Ljubljani. Od tistih dob je rastel in rastel, šolaj svoj glas, bil voč let stalni član in solist prejšnje dunajsko dvorne opore ter se je vrnil po razsulu Avstrije v domovino in sprejel angažma na sedanji državni operi v Ljubljani. Narodno gledališče v Ljubljani bo obhajalo SO-lotnico njegovega odličnega umetniškega delovanja v soboto dne 24. novembra. Uprizori se »Prodana nevesta*, pri kateri pojo vlogo Keeala g. Betetto. Mnogoštevilne ljubitelje odličnega pevca opozarjamo na ta večer. Nova opera «Ana Karetiina». Ravnatelj ogrske visoke šole za muziko, vi-jolinski virtuoz in skladatelj vfjolinakih skladb, pesmi in sinfonij, Eugen Hubay je uglasbil po L. Tolstega romanu opero v treh dejanjih (4 slikah) »Ana Karo-ulna». Doseglu Je velik uspeh v Budimpešti. Llbrotlo je po francoski dramatizaciji sestni n igralec Al. Goth. Ilu!m-yeva godba ima. značaj moderne muzi- Ljubil, nogometni poisavet. — Danes ob 20. url se vrši seja kazenskega In poslovnega odbora. K seji se pozivata Izr. Welbl Jull (SK. Illrlla) In Marchlotti V. (SK. Slovan) ter g. Gregorlč Rud. — Jutri, 22. t m. ob 6. uri popoldne se vrši važna se)a upravnega odbora — Tajnik. Zlmsko-sportna sekcija S. K. Prlmorja poživlja vse one, kl se zanimajo za zimski šport, da se javijo z dopisom na naslov: S. K. Primorje, zimskosport-na sekcija, kavarna »Zvezda*. Ljubljanski Aeroklub. Vsi gospodje In dame. kl se zanimalo za zrakoplovskl šport, predvsem vsi blvSI avlatlkl, se vabijo, da se udeleže sestanka, kl se vrši v soboto 24. t. m. ob 20. v damskem salonu kavarne Emona, I. nadstropje levo. Gre predvsem za to, da se sestavi pripravljalni odbor, ki bo Izvršil vse priprave, da se tudi pri nas ustanov! aeroklub. Z veseljem pozdravljamo to Iniciativo ter vabimo vse, zlasti bivše vojake avijatike, da se zanesljivo udeleže tega sestanka. Oradjanskl na Turškem. Zagrebški Gradjanski namerava za božične praznike odpotovati na turnejo v Carigrad, kjer bo Igra! tri tekme s tamošnjlml klubi 30 letnica praške Sparte. V petek zvečer se Je vršilo ob prjliki 30 letnice praške Sparte slavnostno zborovanje, na katerem je g. Richter Imel krasen govor o zgodovini in delovanju Sparte od njenega postanka do današnjega dne. V Imenu češkoslovaškega komiteja je govoril ministerijalni svetnik dr. Guth-Jarovsky, v imenu mesta pa mestni svetovalec Ka-vanek. Spartl so še čestitali predsednik CSSF Fanta in zastopniki raznih športnih organizacij, nakar sta bila minister Stribrny in podpolkovnik Maly Imenovana za častna člana društva. fetnl jnbflej svojega umetniškega ^ vanja. Vsled tega prosi odbor, da i;avt, občinstvo ta večer z obilnim posetnj izrasi umetniku naklonjenost in simf;1 tije. X Slovenske trgovsko društvo »Mer, kura v Ljubljani izda v kratkem Trgov ski koledar za leto 1924. s prvovrstn. vsebino, na kar že sedaj opozarjamo Dalje namerava prirediti poleg edan:ii učnih tečajev še tečaj za slovoneko ^ respondenco in za srbohrvaščino, če L dovolj interesentov. Prijaviti se je CJ; kasneje do 24. novembra. — Dne 3, j, nuarja 1924. pa priredi društvo v velji, dvorani hotela Union velik »Merkurje, ples*, ki je obiskovalcem v času pre, vojno gotovo še v dobrem spominu. X Predavanje o proporcionalnih volit vah v društvu «Soča» v LJubljani soboto dne £4. novembra predava v sa Ionu pri »Levu* univ. prof. g. dr, 1 nid Pitamic o gornjem predmetu. Odbo-opozarja svoje člane, prijatelje in driif, cenj občinstvo, da ne zamudi ta lev., prilike, da se pouči o tem veleaktualne>, predmetu, kl je zlasti v sedanjem čat' važen za vsakega državljana. Začete! ob pol 9. url zvečer. Vstop vsem pro« X Orjuna v Studencih pri Maribori ima v četrtek dne 22, novembra ob Jo uri ustanovni občni zbor, katerega udeležijo tudi mariborski Orjunaši, hi je delovanje mariborsko Orjune, kako znano, šo vedno ukinjeno. X Zveza Jugoslovensklh železničarjev sklicuje za sredo dne 21. novembra 19.80 javen železničarski shod v velik dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Pu roča glavni tajnik centralnega odbori ii Beograda, tov. Rado Jahkovič o pra? matiki, delavskem pravilniku itd. X Zadruga urarjev, zlatarjev, optikoi graverjev tn pasarjev v Ljubljani obvcJ šča svoje člane, da je upravni odbci mestne elektrarne odklonil prošnjo na$. zadruge, da bi smela goreti v izložbeni oknih naših članov po ena žarnica, 0'. enem nas opozarja, da bi bila, vsaka na daljnja prošnja brezuspešna, X Ustanove za ljubljanske reveže Ljubljanski mestni magistrat razpisu; voč ustanov za revne novoporočenc« i, reveže. Razpia Je na magistratu jat r; razglašen ln se naj interesenti tam bili je informirajo. X Izgubljeno. Revna kolporterka & sopisov je včeraj zjutraj od Tesarske d: Zidove ulice izgubila večjo vsoto der.at ja, ki pa ni bil njena last. Pošten na;, ditelj se prosi, da prinese denar v »upravo »Jutra*, proti nagradi X Našla se |e dne 19. novembra trs brna damska ura, katero dobi lastnik o: 6. do 8. ure zvečer pri Drago Vozslju Vel. Čolnarska ulica 28. Objave Din. profesor r;« Sele »o 20 letih službe kalne drame ter io bo*a«a Urlko ln dra- X Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani. Ponovno opozarjamo, da se vrše skupne vaje za ženski zbor ob pou-deljkib in četrtkih, za moški zbor ob sredah in petkih — vsakikrat ob četrt ua 7. zvečer. Prvi letošnji koncert se bo vršil v drugi polovici decembra ali pa začetkom januarja ter so bo proizvajal Dvofakov »Stabat mater* (zbor, soli, orkester). Nujne je potrebno točno in redno prihajanje k pevskim vajam! V petek dne 28. uoveinbra ob četrt na 8. zvečer sestanek vsega zbora. Vsled važnosti pridite vsi! — Odbor. X Splošnega ženskega društva seja jo v ertdo dne 21. novembra ob t>. uri zvečer. X Izredni občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani V petek dne 28. novembra se vrši ob 7. uri zvečer izredni občni zbor Glasbeno Matico v Ljubljani v pevski dvorani poslopja v Vegovi ulici z naslednjim dnevnim redom: 1.) Otvoritev občnega zbora po predsedniku; 2.) predlog odbora glede podelitve društvenega častnega članstva; 8.) slučajuosti. Občni zbor so vrši pri vsakem številu udeležencev. X Podružnica CMD pri Sv. Barbari v Slov. goricah 5« ustanovi dno 2. decembra ob pol 3. uri. Na dnevnem redu je tudi gledališka predstava. Začasni odbor vabi k ustanovnemu zborovanju vse prijatelje dražbe od Vurberga, Sv. Martina, Ži&tke vasi, Sv. Ruperta in drugod. X Slov. Rdeči Križ. Opozarjamo, da bo občni zbor Slov. Rdečega Križa dne 22. novembra ob 5. uri popoldno v knjižnici vladno palačo na B!oiweisovi cesti, II. nadstropje. X Sokolsko društvo v StraŽIšču otvori svojo glodališko sozono v soboto dne 24. novembra ob 8. uri zvečer z narodnim igrokazom F. S. Finžgarja »Divji lovec*. Igra se ponovi v nedeljo dne 25. novembra ob pol 4. uri popoldne. Med odmori buffet. Društvo si je nabavilo krasne novo dekoracije, ki eo delo priznanega mojstra in gledališkega deko-raterja V. Skružn.vja. X Udruženje gled. Igralcev, mestni odbor Ljubljana javlja, da njegov odlični član in predsednik g. Julij Betetto uraznuie v t-oboto dne 24. novembra 20- Sodnija Obsojeni . Pred meseci j nad ubogim M. A. Calizljem grmelo treskalo. V »Jutranjih Novostih* mu vstal hud zopernik, ki je na vse kriplj maltretiral svoje možgane, da bi iztieui iz njih nekoliko duhovitosti ali vsaj m jedljivosti. Podpisoval se je »Spectaton ii je znal povedati v svojih dnevuih uvod nikih n. pr., da Je M. A. Calizelj bil p' jan in da Je na cesti obležal, gdč. vodi teljica cJutrove* ekspedicije ga Je naši. in ga pogladila tn ko Je čutil fluid nJem nežne ročice, je ozdravel Itd. To je bi ves polemični esprit za nedeljo dne 10. decembra t. 1. To jo bila zadnja prilika za objavo, da se še lahko reši v tekočem letu. Prof. Jarc je v z če občni zbor, knkor to zahteva redno gospodarstvo iu kakor predpisujejo tudi družbena pravila. Pri objektivnem tolmačenju družbenih pravil no more biti prav nobenega dvoma o tem, da so mora rodni občai zbor sklicati tekom poslovnega Icia in da gn mora sklicali predsednik in ila je proti dno 17. novembra I. 1. sicer razglašal, da j Tsom pravilom, ako gn skuša lavleii i» je sklep glavnega odbora neveljaven, ker j strankarskih oziror, kakor se je lo v leni ni dal on potrebno sankcije in da je to J siujn ju ugodilo. od državne oblasti že ugotovljeno. Opo-j Družbena pravila naj se tolmačijo po-znrjati moramo pa na to, da ni res, da ] g|Pno< v tistem duhu, v katerem so žabi bila državna oblast v tem pogledu že | mišljena in ki so v interesu družbo in kaj ukrenila in da se tako daleč najbrž t ud i vtikati ne bo hotela, ker jo to povsem notranja zadeva družbe. Glavni odbor bo dajal odgovor občnemu zboru, ki je edino kompetenten za take spore v družbi. Sklep glavnega odbora v seji 6. novembra je bil povsem pravilen in čo nI hotel prof. Jarc tej seji več predsedovati, je (o njegova stvar, za katero se bo moral šo zagovarjati. Protestirali pa jo proti temu, da bi on postopal z družbo v glavnem odboru in pri sejah, kakor bi se to njemu zljubilo in kakor bi mu trenutno kazalo. Kot poslevodeči predsednik bi bil moral respektirati pravila in sklepe glavnega odbora in bi moral upoštevati upravičeno težnje večine glavnega odbora, ki so šla za tem, da se še to leto skli- j njenega rednega poslovanja. Nikakor pa ni prav, da bi strankarske špekulacije kovalo kapital iz morda nerodno stilizi-ranih pravil. Naj se nc brska po mrtvili črkah v prilog strankarskim špekulantom in v škodo družbi! Prof. Jarc jo v teiu slučaju kol začasni predsednik popolnoma zaigral, ker so ga pri celi stvari vodili edino le strankarski nagibu V ostalem pa sploh ue sodi na to mesto, no po svoji strankarski zagrizenosti, no po svojem pravnem čutu, ne po svoji kmetijski izvedenosti. Družba potrebuje nepristranskega vodstva, mož, ki poznajo le interese družbo iu njenih članov, no pa zagrizenih strankarskih eksponentov, kakršen jo bil dosedanll predsednik prof. Jure. »Dnevnik imperatora Nikolaja IL" (Založba »Slovo®, Berlin 1928.) Zadnji ruski car Nikolaj II. je pisal Svoj dnevnik, dan za dnem, metodično. Zabeležil jo v njem vsak dogodek, ki so je n j e m u zdel važen, vsak ovoj čin ali kretnjo. Kratki so ti zapiski, lak on i čn i in brezbarvni! Zdi se, kakor da jih je zapisal star vesten birokrat, ki si piše svoje izdatlco in dohodke, svoje obiske, dve ali tri domislice o prošlosti in bodočnosti, o zadevah svojega velikega carstva. kateremu ga j" ironija usode postavila na čelo, pa si napiše lo sem in tja opazko. Javnosti je bilo znanih doslej nekaj malo strani njegovega dnevnika, napisanih med revolucijo, pozneje namreč, ko se je že odpovedal prestolu ter bil z vso carsko" rodbino interniran v Tobolsku. Iz teh malo strani je bilo videti, da je Nikolaj II., obžalovanja vredno bitje, srečno, da je ž njegovih ram odvzeto težko breme »samoderžavija«, pretežko za njegove slabotne ramo; srečen je bil na dnu srca koncem koncev, da sc-tlaj ni nič več ko navadni Nikolaj Romanov. Jasno je, da se sploh ni zavedal. kako osrromna ie trasediia. ki se razvija okrog njega in ki je že porušila njegov prestol. Novi »Dnevnik«, ki ga je pred štirimi tedni izdala berlinska založba »Slovo«, nas vodi nazaj v dobo, ko je Nikolaj bil še naslednik prestola in v prvih početkih svojo moči. Ta dnevnik pričenja leta 1890. in konča v dneh po prvem izbruhu ruske revolucije, v 1. 1906. Šestnajst let samo, pa kakšne premembe, kakšni dogodki! Ko pa čitaš dnevne kratke opombo carskega pisatelja, — po 20—30 vrstic za vsak dan, — se vprašaš, če ni ta mož v svojih mislih sploh živel na kakšnem drugem planetu? Vsi dogodki dvora, imenovanja in demisije ministrov, notranje zmedo krvave prve revolucije, odnošaji napram drugim velesilam, sploh vse ono, kar se tiče občega evropskega življenja, — vse to odmeva iz carskih zapiskov le oddaljeno in gluho. Od časa do časa najdemo nekaj kratkih vrstic o poročilih in raportih enega ali družeča ministrskega predsednika, o odhodu tega ali onega ministra ali generala, nikdar pa bolj ali manj jasne Kitne sodbe o javnih zadevah! V prvih zapiskih iz let 1890 —1S94. sc nam Nikolai II. za časa vlidanla trdega Aleksandra III. prikazuje kot dober sin, plašen iu sentimentalen mladenič, ki se brez nobenega navdušenja pripravlja, da bo nekoč sledi! svojemu očetu. Potem vidimo njegovo ljubezensko zadevo s princeso AJi\ Hessensko in potovanje v Koburg, kjer se zaroči. Potem povratek v Rusijo in temne Ani spomladi 1894. Aleksander na Krimu težko zboli, pošlje po sinovo zaročenko v Nemčijo 111 naglo ukažo poroko. V svojem dnevniku opisuje Nikolaj po malem vse dogodke v svoji rodbini; zdi se, da so mu samo te zadeve šle do srca. Tudi ne skrivi svoje žalosti nad prezgodnjo očrovo smrtjo, niti svojih skrbi radi težke,aa bremena carskega, kateremu ni dorasel. Iz dnevnika samega izhaja določni občutek, da so bo ta dobri slabič opiral na svojo ženo, ki ie močru in sanj.i imperatorske sanje. Da reši svojega moža in njegov prestol, pridobiva ona vedno več'in več vpliva nanj. Ona mu neprestano prigovarja, da bolj in bolj utrjuje avtolcratijo in da brezobzirno utiičnjo in zatira vsak liberalni pclrret žo v'kali, V prepričanju, da utrjuje njegovo pozicijo, tira nesrečna Nemka svojega moža naravnost v strmoglavo pogubo. Knt vladar ta kot človek je Nikolaj tragična figura. Njegov dnevnik to dokazuje. Dve vojni, dvo '•evoluciji, sin neozdravljivo bolat. Vso to pre- naša ubogi vladar kakor vdana resig-nirana žrtev. Vdanist pred udatei usode in fatalizem izhajata iz iskrenega verskega čustvovanja, iz organič-no nesposobnosti za borbo iz n< možnosti, da bi se uveljivil, d;i bi drugim naložil svojo voljo ili da bi odločilno vplival na potok zg ),\ovine z energično kretnjo. Tako opisuje zadnji Ruma-novec samega sebe v dnevniku svojega življenja. Evo vzorec Nikolajevega stila, dva zapiska, posvečena smrti Aleksandra HI. «— 19. oktobra. Sreda. Davi je moj dragi papa spal štiri uro zapored, ostali del dneva je pa preživel v svojem fotelju. Naš nemir so je zopet pojavil zvečer, ko <0 je papa vrnil v svojo spalnico in legel na svojo posteljo, kajti imel je unova strašen napad svoje oslabelosti. Mi smo vsi zbežali v park, vsak na svojo stran. Alice in jaz sva odšla na morsko obalo, ker sem jaz bil mnenja, da ona ne smo preveč strapacirati svojih nog. Voza pa ni bilo. Po čaju in zvečer sem čital v svojih papirjih, potem sem ostal pri svoji dragi Alici. — 20. oktobra. Četrtek. Božo moj. bože moj, kakšen dan! Gospod jo poklical k sebi našega ljubljenega očeta. Bože moj, ta dani V glavi se mi vrti, kar verjeti ne uiorem, tako nemocoča se mi zdi strašna res- ničnost! Celo jutro smo bili pri njem. Dihal je že težko, vsak liip so mu morali dajati kisika. Okrog poltretje jo dobil poslednje olje. Kmalu nato so pričeli lahki krči. To je bil konec. Oče Ivan je ostal delj ko celo uro pri njegovi postelji in mu je podpiral glavo. To je bila smrt svetnika! Gospodi, po-miliij nnm v teb težkih dneh! Uboga draga mamica! Nocoj ob 9. uri so služili žalno mašo, v isti spalnici, kjer ,io nastopila smrt! Zdelo so mi je, ko da sem sam' umrl. Alico pa iznova čuti bolečine v nogah!« — Dobrosrčni slabič, ki je bil orodje v rokah svoje žene iu bogzna koliko in kakšnih drugih faktorjev. Pod njegovo 111 njihovo vlado jo zato Rusija iz enega ekstrema zašla v druzega, mesto da bi jo bilo močne roko vodile v zdrav napredek in razvile krepko demokracijo, lz imperatorske-ga dnevnika, gleda izmučeni obraz do-brosrfcnoža, ki nos.i pred zgodovino odgovornost za svojo slabost ili za zločine svojo okolice. Eden najbolj značilnih dokumentov zgodovine zavzema ta dnevnik v zvezi z že znanimi pismi carice Aleksandre (Alix) in spomini ministra Witteja odlično mesto v obiii in tako instruktivni sodobni mcmoarskl literaturi. Bbfl. ttoncepinl uradniki m razdelitev uradništva Društvo konceptnlh uradnikov politlč-60 uprave za Slovenijo je poslalo vladi Idedečo spomenico: Z uredbo Z dne 81. oktobra 1923., Služ-bene Novine št. 2ol, se je izvršila razdeli-1 lev uradništva ua kategorije in grupe, S lo uredbo se je degradiralo brez vsakega razloga upravno kouceptno uradništvo s fakultetno izobrazbo, ker je zapostavljeno za sodniki in profesorji povprečno za eno grupo nasproti dosedanjemu razmerju v Sloveniji, dasiravno ima z vsemi temi iste pogoje in popolnoma odgovarjajočo kvalifikacijo (fakulteto ln strokovne izpite), službo pa v marsičem težjo in od-jovornejSo. Društvo kouceptnih uradnikov politio-bči upravi pokrajinskega namestnika ne pozna. Če se ta že mora uvrstiti v prvo položajno grupo, se to pač ne sme zgoditi na škodo ostalih zvanj, ki bodo v bodočnosti dejansko obstojala. V upravni službi naj se upošteva dejanski ustroj posameznih zvanj. Tako na primer ne upošteva uredba, da vrši nadzor nad velikim županom načelnik v ministrstvu, temveč postavlja načelnike za velikim županom Sele v četrto grupo, dočim je prva razporedba po nmenju podpisanega društva sledeča: Načelniki v ministrstvu, veliki župani, referenti pri oblasteh, sreski načelniki, referenti sre-skega načelnika. S tega vidika zahteva društvo, da se v členu I. omenjene uredbe pri ministrstvu notranjih del poleg tam navedenih zvanj uvrsti kouceptno uradništvo politične stroke v Sloveniji in Dalmaciji sledeče: grupa I. načelniki v ministrstvu in pokrajinski namestniki; grupa 2. oblastni veliki župani; grupa 3. šefovi odelenja v pokrajinama, dvorni savjetnici; grupa 4. šefovi odseka, viadni savjetnici, policijski direktorji, višji policijski sav.ietnici; grupa 5. kotarski poglavarji, policijski savjetnici; grupa 6. vladni tajnici, višji policijski komisarji; grupa 7. kotarski komisarji, pollcieki komisarji; grupa 8. vladni koncipisti, policijski koncipisti; , ki ga zapuščam v mestu, da se ml snemajo spomini, kl se zajedajo v mesto objeuiajočo meglo. Vse bo prah in pepel. Razpnem roke po vlažnih tleh ln v to hladne sence, vse za seboj, vse pozabljeno . . . Zahrepenim po spanju polnem pozabe. Prisiuškavain narahlo glasovom vesoljstva in lastne bolečine . . . Mrzlota sape vpliva name kot pomlad, kl jo slutiš, pa je še tako daleč, daleč . . . Tisti čas nekje v nebu završi, me kli-(0 in vabi s čudovito zateglim, drobnim glasom. Nenadoma sem ga začutil poleg sebe in spoznal, da je GaSperČkov. Gaš-perček Larifari in njegova družina . . . <1, kaj pa motoviliš ob tej pozni uri duhov, ko se vlegn noč čez vasi in polia. B&dakf Človek, ki Be boriš zn nič, za malenkosti. Prazne marnje ti buče po glavi. Pold' no pojdi Na kratko: z menof areš. pričeli bomo, razumeš! Jaz tki sem žlvlje- j nja živi sok, jaz, ki živ polet življenju dajem», te ozdravim. Odletuješ sem in tja kot črua vešča. Smejem se ti, blodež nemirni, Saj vem, da so vsi tvoji boji ln napori le figrice, otročje solze, kajti le smeh ua gori Je brezčasen, večen!* Njegov drobni smeh se je zarezal vnme. Pred menoj so pojavi in oživi nov svet, ves bajen in pravljičen. Vame dahne čudovit. mir, ki pronica naravnost v mojo dušo liki Kristusova blagovest na gori: Kdor jš moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje . . . Nagonsko sledim klicu, kl se je kakor utrgal lz neba. ... Bilo je proti večeru I Na zapadu so goreli oblaki ožarjerd od večernega zatona. Na mesto se je že vlegala megla. Stal sem na trgu. Iz brezoblične megle se izobliči Mestni dom ln namah se znajdem v delavnici pred visoko mojstrovo postavo. le malo jugoslovanske muzike. izva.al ga je nekoii v Ljubljani orkester kraljevo garde pod skladateljevim osebnim vodstvom. — Schumannova dmga sinfo-ni.ia nas ja prestavila v dobo romantične glasbe. Uživali smo io z naslado zlasti v Scherzu iu v Čudoviti Kantileni globoko občutenega Adagia. — Izmed jugoslovanskih ekladateljov je bil na sporedu zastopali še Anton Dobronlč t svojo sul-to iz glasbe k Gunduličevi pastirski igri »Dubravka«. Originalua, deloma lirična, deloma sentimentalna, pa tudi komično groteskna je ta glasba. Prišla bi pa gotovo do večje veljave in razumevanja kot ilustracija dejanja na odru kakor izvajana na koncertu. Koncert je zaključila Griegova »V jeseni*. Orkester muzike Dravske divizije, pomnožen z nekaterimi člani orkestra kraljeve opore je ves spored absolviral v ,-plošno zadovoljstvo. Občinstva se je bilo vkljub skrajno slabemu vremenu nabralo precoj, vendar dvorana ni bila rarp'od>tna.. Priznanja in ploskanja je bilo d"voli. Deležen ga je bil orkester s svojim rV-igentom dr. Cerinom, pa tudi navzoči brvat6ki skladatelj Anton Dobro nič, kateremu so poslušalci po izvajani cDubravkii prirejali spontane ovacije. milijonov fcron. Vtada tega denarja da-nes ne moro dovoliti in Zagrebčani si bodo pomagali sami. Drama so bo osamosvojila ua račun -oporeto. Tako bo imel Zagreb trojo gledališč: opernega z voditeljem Benešičem ln prostorom za 1200 gledalcev, dramo z dr. Gavello za 840 oseb in opereto, katero bo režiral g. Ralč in ki bo imela prostora za 650 oseb. Razstava dveh hrvatskih slikarjev v Zagrebu. Znani hrvatski slikar Mirko Rački je dne 15, no»embra v zagrebškem salonu Ullrich razstavil večjo kolekcijo svojih slik, dne 28. novembra pa razstavi v istih prostorih razstavo svojih del krajinar prof. Fordo Kovačcvič. Matoševe pesmi. »Narodna knjižnica« v Zagrebu naznanja, da izda v najkrajšem času v seriji »Naši pesniki« peto knjigo, ki bo obsegala Matoševe pesmi. Zbirka bo v kronološkem redu obsegala vse pesniške proizvode A. G. Ma-toša, IzvzemSl epigrame. Natisnjena bo zbirka na najfinejšem papirju in bo okrašena z risbami prof. Kljakoviča. Knjigi bo prjdejana tudi Matoševa elika. Športni vestnik Ilirija poražena v Mariboru! S. K. Rapid (Maribor) : S. K. Ilirija (Ljubljana) 4 : 0 (4 : 0). Prvak Slovenije, S. K. Ilirija, je v nedeljo doživel v Mariboru občuten ln skoraj neverjeten poraz. Podlegel je tamkajšnjemu Rapidu s precejšnjo dlterenco 4 : 0. Tekma sama na sebi nI nudila nobenega športnega užitka, ker le bilo Igrišče vsled deževja skoraj preplavljeno. O kaki komblnacijski igri sveda ul moglo biti govora niti z ene niti z druga strani. Rapidovci so to tudi kmalu uvideli ter pač uravnali Igro po tel okolnostl. ln res se jim jc vsled tega posrečilo v prvih petnajstih minutah zabiti kar štiri gole. Krivda na teh golih gre na rovaš branilcev Pretnarja ta Dolinarja, ki se n kakor nista mogla razumeti ter branila vrata vsak po svoje, ne ozirajoč se drug na drugega. Ilirija le sicer nato pričela z močno ofenzivo, toda žilava obramba Mariborčanov, kateri so pomagali krilci in celo napadalci, le onemogočila vsak uspeh Ilirijanov. Pri Rapidu je treba predvsem pohvaliti napadalno vrsto, ki je Izrabljajoč nezmožnost lllrljanske obrambe, zvo-jevala za svoi klub zelo častno zmago, čeprav sta padla dva gola iz of slde pozicij. Občinstva |e bilo vsled slabega vremena zelo malo. Druge nedeljske tekme Zagreb: Pri zelo slabem vremenu se le včeral vršila finalna tekma za prvenstvo ZNP. med Oradjanskim In Varaždln-skim S. K. Zmagal je Oradjanski s 4 : 0. Varaždinskl S. K. je pokazal lepo borbenost, vendar pa je moral podleči boljši ra se le oblstlntla proguoza. Ostala jc neodločena z 1 : 1 (1 : 1). Izidi važnejših tekem II. razredi so: RudolishUgel : VorwSrts 06 4 : 1 (3 : 0), Crlcketcr : Simmeringer S. V. 2 : 0, Bevvcgungsspic-ler : Germanla 1 : 0, Florldsdorf : Sturm 07 4 : 0 (1 : 0), WAC. : Jedlersdorf 3 : 0, Red Star : Donaustadt 3 : 2, Donau : Sturm 14 4 : 0. Praga: Dunajska Vlenna ie v nedeljo gostovala v Pragi proti tamošnjl Sparti. Čeprav je Igrala v svoji najmočnejši postavi je doživela občuten poraz s 3 : 0 (1 : 0). Na nobeni strani nI bilo videti bogzna kake ambiciozne Igre. Dunajska napadalna vrsta nikakor nI mogla prodreti praške obrambe. Pri Dunajčanlh je odpovedalo skoraj vse moštvo. Sparta jc na opolzkem terenu Igrala previdno ter je pokazala zelo malo od svoje običajne nogometne umetnosti ln prodorne sile. — DPC. : Reprezentanca Mlttelgamma D. P. V. 5 : 1 (4 : 1). Moravska Ostrova: Rapid (Dunaj : S. K. Slovan 1 : 0. Edini gol Je zabil Uridil. Plzenj: Tukajšnja Vlktorlla Je v veliko presenečenje vse športne iavnostl premagala praško Slavijo z 2 : 1. NUrnberg: Tudi v Ntirnbergu so Imeli senzacijo. I. Fussballklub Ntirnberg Je moral podleči Pussballverelnu Ntirnberg z 1 : 0. važa tudr Rusija znatne Količine, mogle cene znatnejše ln za dalje časa narasti. Na domačih tržiščih so cene tudi v prošlom tednu popustile. Momontani porast deviz ni na eeno prav nič vplival. Vzrokov za slabljenje žitnih cen jo več. Glavni jo ta, da so naše cene še nad svetovnimi paritetami. Saj pride celo ameriška moka, ki jo uvažajo Italijani v Dalmacijo, ceneje nego naša. Istotako sta mnogo cenejši rumunska pšenica in moka. K slabljenju cen pa pripomore pri nas nadalje veliko pomanjkanje denarja. Blago, ki so plača takoj, je znatno cenejše, nego blago, ki se daje deloma ali samo na upanje. Na dunajskem trgu močno konkurira našemu blagu madžarska pšenica ln moka, ki sta cenejša. Zato tudi prošli teden ni bilo večjega izvoza. Ker cono pri uas slabijo in so izgledi da še bodo nadaljo slabele, jo ponudba na naših tržiščih obilna. Povpraševanje pa jo majhno no samo zaradi pomanjkanja denarja, temveč baš tudi zato, ker vse čaka šo na nižje cene. Pšenica so je ponujala v početku pro-šlega tedna po 830 Din v Bački in je popustila koncem tedna na 300 Din. Moka so jo ponujala v večjih količinah v počotku tedna po 530 Din postavno mlin v Bački in jo popustila na 515 Diu. No-voeadska borza beleži zaključke cclo izpod 500 Din. Stara turščica sremaka se je ponujala po 240 do 250 Din na vto-vorni postaji. Nova turščica notira okoli 310 Din. Ta cona konvenira kupcem, zlasti ker jo letošnje blago tudi boljšo kakovosti nego lansko. Cene ovsu so v glavnem nespremenjene. Blago se ponuja pariteta Zagreb po 240 do 245 Din, a hosanski oves, franko Prijedor po 210 dinarjev. Cross Country v Zagrebu. Pri nedeljski cross-country tekmi na 3000 m za junlorje ie zmagalo A moštvo Haška v postavi Valentckovič, Markulinčlč, Oa-vranlč ln Prelog z 11 točkami. Na drugem mestu je B moštvo Haška s 32, na tehniki Oradjanskega. — Atena : Ollm- tretiem pa Marathon z 38 točkami. Po- Oostovanje gdč. Zikove tn g. Slmen-a v Zagrebu. Reproducirali smo že par sodb zagrebškega tiska, ki je prav ugodno ocenil nastop članov našo opere gdč. Zikove in g. Šimenca na zagrebški ope ti v »Toscu. O gostovanju te pohvalno izra?«jo tudi vsi ostali Usti. »Morgen hvali petje in igro obeh, nedeljski «Ob-2or» pa piše: »Zagrebška opera je v g. f-imenen našla svojega tenorja — za en krat žal, samo kot gosta. Pevec si je s svojim nastopom na mah osvojil publiko, ki je z odobravanjem izpričala željo, da bi g. 6i'iens čimprej postal član na-ie opere. O g-o pevca je lahak, gibek in pvon^k ter ; poni i nja, na glas g. Skupjev-ske;;a. Nazalno intonacijo bo g. Šimenc lahko odpravil... Glas gdč. Zikove jo topel in izrazit, njena igra pa jo dovršena in is->ena>. — Kritika glede g. Šimenca je toliko zanimivejša, ker so lani baš v r.iferebški operi menili, da ji pevec ta ni dorasel. Sedaj pa bi ga radi kar angažirali... Cerkvt.ii koncert v Celju dne 18. novembra je bil za Celjane gotovo senzar uija, kar jo dokazalo izredno veliko zanimanje in dobsr obisk. Kapucinska cerkev je bila natlačeno polna, mnogo občinstva žalibog ni našlo več dostopa. Celokupni vtis proizvajanja je bil za v glasbi izšolano občinstvo brez dvoma poln umotniškega užitka. Tudi najstrožji kritik mora priznati, da si je Glasbena Matica v Celju s tem koncertom pridobila zopet novih lavorik pri svojem požrtvovalnem delovanju. Veličastno so doneli akordi izpod rok stolnega kapelnika Premrla iz Ljubljane, ki nam je podal mojstrsko razne težke kompozicije, kakor Bossijevo Ave Marijo, Guilmontovo Me-iitactjo, Reinbergerjevo Vizijo in Agita-to, Bachovo Grave, Dorsko tokato in fu-50. Mladi komorni kvartet, obstoječ iz gg. Sancina, dr. Pajovica, Osterca in Wagnerja je s svojim prvim nastopom dokazal, da jo kos svoji težki nalogi, ki si jo je stavil ob svoji ustanovitvi. Da ftremi le po pravi umetnosti lo po gojitvi v glasbi priznanih skladateljev, se je videlo 2e pri prvem proizvajanju vseh točk izbranega programa. Ga. Wagnerje-va je pela kot sopranistlnja zelo čustveno Mozartovo Ave verum. Brez vsake najmanjše bojazni si lahko Išče na tem polju Še nadaljnjih uspehov. Vse priznanje zaslužijo tisti, ki so preko raznih težav pripomogli do tako lepega uspeha in so šli Glasbeni Matici na roko. Tretje gledališče v Zagrebu. Zagreb faa, kakor znano, samo eno gledališko poslopje. V njem se izmenoma vrše oper ne ln dramske predstave. Za dramo bi bilo potrebno novo gledališko poslopje, ki ga pa danes ni mogoče sezidati. Zato -0 prišli voditelji gledališča na pametno misel, da otvorijo na Streljani, v znpad-nem delu mesta, oporeto, ki bo gotovo tako dobičkonosna, da se bodo iz njenih tredstev polagoma lahko adaptirali sedanji prostori kina »Ilelios« v Franko-panski ulici za dramsko gledališče. Za to adaptacijo je potreben kapital treh pija 10 : 1, Unltas : Južna železnica 7 : I, Sparta : Železničarji (Sisak) 3 : 4. Beograd: Jugoslavija : Soko 9 : 0. (Prvenstvena). Dunaj: Prvenstvene tekme predzadnjega kola jesenske sezone niso prinesle nobenih presenečeni. Vsi favoriti so si priborili pričakovane točke. Na prvem mestu tabele so sedaj Amateurji, ki Imajo isto število točk kot Rapid ln Simmo-ring, vendar pa boljše razmerje golov. Brezdvomno je bilo, da bodo AmeteurJI premagali WAF., ki Je predzadnjo nede-ilo podlegel VVackru. Amateurjt so ga porazili s 4 : 0 (2 : 0). Simmering ie Imel proti Ostmarki. ki jo Je porazil z I : 0 (0 : 0), boljše šanse, po poteku tekme pa bi bil celo neodločen Izid bolj na mestu. Slovan Je moral z 2 : 0 (0 : 0) podleči Sportklubu, ki Je do danes še edino nepretnagano moštvo. Hakoah : Hertha 5 : I. Tudi glede tekme Wacker : Admi- edincl so dosegli: 1. Valentekovlč 11:56, 2. Markulinčlč 12:04, 3. Oavrančič 12:14 4. Knežič (Marathon), 5. Prelog, 6. PI-škovlč. — Pri tekmi na 5000 m je sigurno zmagalo moštvo Haška z razliko l točk pred Oradjanskim, čeprav je nastopilo z rezervami. Poedlncl so dospeli na cilj: 1. Zinaja D. (Hašk) 20:15, 2. Fcr-kovlč (H) 20:20, 3. Zemljak (Gradi.) 20 26, 4. Fritsch (H) 20:28, 5. Kralj (Gradj.) 20:43, 6. Šimonovlč (Oradj.) 21:20. tiazena v Zagrebu. Tretle kolo prvenstvenih tekem Je prineslo Oradjanske-mu in Hašku po dve točki. Rezultati so: Gradjanskl : Penkala 7 : 0, Hašk : Con-cordiia 5 : I. Jugoslovanski motociklistlčni savez. Meseca marca tega leta se je osnoval Jugoslovanski motociklistlčni savez s sedežem v Zagrebu. Savezna pravila so sedaj potrjena po vladi ter bo savez takoj pričel s svojim delovanjem. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Pšenica: baška, 80 kg, 2 odst., 3 vagoni 307.5: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., I vagon 305; banatska, 80 kg, 3 odst., Zenta, 2 vagona 305; banatska, 79 — 80 kg, 25 odst. kasa, 5 vagonov 307.5. Ječmen: baškl, 66 — 67 kg, 2 vagona 240; baški, Petrovaradln, 1 vagon 220; baškl, Beograd. 2 vagona 220. Turščica: baška, 5 vagonov 200; ža marc-april, 5 vagonov 212.5; za Januar, dupllkat kasa, 5 vagonov 210; za marc-april, 5 odst. kasa, 2 vagona 222.5; marc-april, dupllkat kasa, 3 vagoni 245; marc-april, 100 odst. kasa, 3 vagoni 195. Moka: baza »0» sa, 6 vagonov 500; baza »0» s, 1J vagona 475. Ten denca nespremenjena. Zagrebška blagovna borza (19. t. m.) Pšenica: 79 — 80 kg, 2 odst., baška postala, blago 310. Turščica: stara, baška postaja, blago 240; stara, sremska postaja, blago 250; pariteta Zagreb, blago 265. Oves: slavonski, rešetan, Zagreb, blago 245. Moka: baza »0», franko Ada, Sekcij, blago 515. Gospodarstvo Igra z jugoslovanskim premoženjem Trst, 14. novembra. Meseca Junija t. I. Je izročil gospod Ci-ro Kamenarovič Jadransko banko v Trstu, največji jugoslovanski zavod na Primorskem, v italijanske roke. Preden se je to izvršilo, so Imeli delničarji in vlagatelji v Trstu sestanke in so končno poslali k g. Kameriaroviču zastopnike, da jim pojasni financljelnl položaj tega zavoda ln da Jim obrazloži svoj nadaljnl načrt. S svojo spretno zgovornostjo iih je Kamenarovič prepričal, da po njegovem načrtu ne bodo delničarji prikrajšani, izjavil pa jim Je, da mora izročiti banko v italijanske roke, ker drugače bi prišli tudi vlagatelji ob svoj denar. Zagotovil jim Je, da bo prinesla Italijanska skupina dovolj denarja, tako da bo banka sanirana. Glede na to izjavo Je bila Javnost pred alternativo: preprečiti italijanlzacijo Jadranske banke, s tem pa spraviti v nevarnost denar vlagateliev, ali pa prepustiti banko Italijanom, da pridejo vlagatelji do svojih težko prlsluženlh novcev. Javnost se Je odločila v prid vlagateljem — in tako je prišla Jadranska banka v italijansko-fašlstovske roke pod vodstvom tržaškega župana Pitacco, znanega generala- Piccione ter bančnega ravnatelja Trombacco. Sedaj se je pa Izkazalo, da so bile takratne trditve Kamenaroviča neresnične. Italijanska skupina pod vodstvom tržaškega župana Pitacco ni prinesla v banko niti centesima. Ona se je takrat sicer obvezala, da bo vplačala 10 milijonov tir delniške glavnice. A tega ni storila, marveč le začetkom tega meseca Izstopila 'ter kratkomalo prepustila banko usodi. Prišla je druga skupina na površje pod vodstvom veletrgovca Feinerja, ki pa bo plačala samo tri miliiono lir delniške glavnice. Iz tega se vidi, da je Kamenarovič svoj čas vodil za nos zastopnike slovenskih interesentov, ko jim ic zatrjeval, da mora izročiti banko italijanskim fašistom, ker le-ti lo rešilo poloma- 7-ndeva posta- ja sedal še bolj sumljiva, ker je g. Kamenarovič takrat meseca junija odločno odbil predlog, naj se voli odbor, ki bo ugotovil faktično stanje zavoda. Ta odbor naj bi tudi poklical na odgovor krivce. Tako so jugoslovanski delničarji prišil ob delnice Jadranske banke v Trstu. Ali ta žrtev našega premoženja nI zadostovala g. Kanienaroviču. Ne vemo sicer, kdo je dal dovoljenje, a dejstvo je, da Je Kamenarovič plačal Iz sredstev Jadranske banke v Beogradu nič manj nego E milijonov lir, to ie približno 75 milijonov kron, za delnice Jadranske banke v Trstu. Ta denar je zopet vzet Iz žepov predvsem slovenskih vlagateljev! Tragična igra, ki jo igra Kamenarovič z jugoslovanskim prcmožcnlem ln posebno s premoženjem naših bratov na Primorskem, pa še ni končana. Njegov nov zaveznik v Jadranski banki v Trstu, g. Fclner, je začel popolnoma drugo taktiko kakor njegovi predniki Pitacco. Piccione itd. S prijaznim, skrbno-očetovskiin obrazom obrača se namreč na slovenske vlagatelje, naj spravijo svoie borne lu tež ko prlsluženc novce na »varno« v njegovo banko. Da bi hllnll nekoliko prijaznosti Slovcnccm in Hrvatom na Primorskem, oglaša se prav pridno tudi v slovenskih ln hrvatskih listih, medtem ko ie Kamenarovič svojčas prekinil vsako zvezo z jugoslovanskim časopisjem na Primorskem. Ali hoče g. Fcincr morda na ta način Izvabiti nekai milijonov lir Iz jugoslovanskih žepov ter potem po Ka-menarovičevem sistemu zopet .reducirati« delnice In vloge, z odpisom sto od sto? Položaj na žitnih trgih Zadnje poročilo iz Zedinjenih držav javlja o znatnem padcu cen v Cbicagu. Vobče eo na zunanjih trgih, ameriških in evropskih opaža rezerviranost s »trani kupcev. Toda tudi ponudba ni bila nikjer posebno velika, zaradi česar se na nadaljnji razvoj cen na zunanjih trgih no dii a prillčno verjetnostjo sklepati. Izključeno pa je v vsakem slučaju, da bi pri letošnji usodni svetovni letini ko iz- = Vinarsko društvo za politični okraj novomeški s sedežem v Novem mestu jo na svojom zborovanju dno U. nov sklenilo nastopno resolucijo: Društvo poživlja vlado, da pri predstoječih trgovinskih pogajanjih z Avstrijo z vso silo brani interese vinogradništva Slovenije, ki jo pred državnim prevratom imela svojo glavno odjemalce vina v Avstriji in je na avstrijski vinski trg navezana. Zlasti naj se skuša doseči pri izvozu vina iz Slovenijo znižanje carino od strani Avstrije vsaj toliko, kot je to dovolila Av strija Italiji in pa, da so smejo izvažati vina od 0 odst. alkohola počonšl. K trgovinskim pogajanjem z Avstrijo naj so pritegnejo eksperti iz Slovenije, kojim so gospodarske prilike tor interese vinograd ništva in vinske trgovino v Sloveniji dobro znane. — B. S k a 1 i c k v, t. č. pred sednik. — Fr. Simončič t. 6. tajnik. = Veliki vinski sejem v Krškem, ki ga priredi krška občina v sredo dno 21 novembra dopoldno po 9. uri v prostorih hotela Gregorifi v Krškem, obeta biti po sedanjem zanimanju sodeč, prav dobro obiskan, kar bi bilo v svrho razvoja letošnjo vinske kupčije tudi jako želeti. Je pa to tudi najpripravnejši in naj- coneia način preskušati in spoznati vina iz raznih vinskih gorio tor stopiti K producenti v diroktne kupčijske zvezek Letošnja vina nadkriljujejo lanska gleda kvaliteto in bodo gotovo tudi popolno, ma stanovitna, ker so bila v lepem vre-monu trgana ln ker »o popolnoma poki-pela. Rdeča dolenjska vina (tkzv. ovi-ček) imajo 8.5 do 10 odst., bela pa 9 do 11 odst. in nekatera sortirana bela vina celo 12 do 18 odst. alkohola, o čimer eo se nekateri kupci žo sami osebno prepričali. Ceno niso tako pretirano, kakor s« splošno domneva. Oticieina otvoritev sejma bo ob 10. uri dopoldne s prireditvi primernimi, tudi strokovnimi nagovo« ri, in sicer ob lepem vromenu na prostem, ob slabom pa v dvorani. Sojem Ni trajal cel dan, da so tako omogoči udeležba in i>030t tudi oddaljenim štajerskim krogom. V člankn o taksah in priBtojhlnah v 271. številki »Jutra« so ju vrinila tiskovna napaka. Pristojbina za zemljiško knjižna zavarovanja pri vrednosti nad 500 Din znaša t odst. In no 10 odst. Naša lesna Industrija na Icani razstavi v Lyonu. Časopisje porofu, da je naša lesna industrija na meduarodui les-razstavi v Lyonu, ki so jo vršila od 0. do 21. oktobra, dosegla velik uspoh. Razstavo so se udoležile tvrdko: »Slavonija«, »Niliag«- in »Drava«. Posebno zanimanje je vladalo na razstavi za slavonski hrastov les, ki je tudi prod vojno slovel v Franciji. = Udruženje trgovcev z orožjem In puškarjev kraljevine SHS so jo osnovalo s sedežom v Zagrebu. Za predsednika jo Izvoljen D. Vrbanič (Zagreb), za pod-predrednika Pošinger (Maribor), za tajnika A. Borovnik (Zagreb) in blagajnik« R. Vidovi«1 (Zagreb). = Koliko se pridela tobaka v Jugoslaviji V naši državi so je pridelalo letos tobaka po posameznih pokrajinah: v južni Srbiji 43.817 metrskih stotov, v Bosni in Hercegovini 22.650, v severni Srbiji 9480, v Vojvodini 15.118, v Sloveniji 6910 na Hrvatskem in v Slavoniji 1085 in v Crui gori 816 motreklh eto-tov tobaka. = Naša trgovina preko Soluna. Ze sedaj, ko solunska cona šo uo funkcionira in bo otvorjena felo čez nekaj dni, j« naš promet preko Soluna precejšen. V zadnjem tednu oktobra je bilo tranepor-tirano preko Soluna naslednje našo bla go: pšenico 5 vagonov, fižola 19 vagonov, ječmena 23 vagonov, moke 2 vagona, otrob 4 vagone, jabolk 7 vagonov, desk 27 vagonov, cementa 9 vagonov, opeke 8 vagonov, krompirja 44 vagonov prediva 2 vagona, opijuma 50 zabojev, češpelj 10 vagonov, kož 13 bal, konj 4 vagone, volov 5 vagonov, ovac in ovnov 99 vagonov. To številko dokazujejo, da je bil naš izvoz preko solunskega pristanišča že do sedaj prcccj živahen ln na ravno je, da bo on postal 60 veliko ži vahnejši, ko bomo imeli lastni del pristanišča. Mednarodna trgovinska konlerenca so je začela dno 15. novembra v Genovi pod predsedstvom člana Zvezo narodov Pontija. Konference so udeležuje po svojih zastopnikih okrog 40 držav. Po log tega prisostvujejo delegati raznih mednarodnih organizacij, ki pa imajo le posvetovalno besedo. = češkoslovaška ukine vse uvozne omejitve. Iz Prago javljajo, da namera va trgovinsko ministrstvo ukiniti vse uvozne omejitve. Proti tej namori so pojavlja odpor v industrijskih in delavskih krogih, češ, da bi se s tem povečala in dustrijska kriza in nezaposlenost. — Slabljenje žitnih ccn v Bolgarski. Meseca marca jo stalo 100 kg pšoniee v Bolgarski 70 levov, avgusta žo samo 375 levov. Turščica jo stala marca 490 levov, a junija samo 255 levov. Zadnja mesece so se cene ponovno znižalo za povprečno 15 odst. 1SI m kupite najoeneje pri is: Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. Ljubljana Sv. Petra cesta 27 poleg hotela Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih najmodernejših Sprejema damike In mo^ke klobuke v prekrojefunje Ia vsa popravila Zaloga Spaterle oblik ter »«-h potrebščin za modistke Postrežba toSna Oene najnižje ■MiniSDB leseni in železni od petroleja, strojnega olja in bencina, se fc«p»M,-feJo. — Ponudbe se prosijo na Kerno & Faval, Ljubljana, Dunajska cesta 17/1. r,9S7 Rudniški obratovodja visokošolec, z najmanj petletno prakso v za-pliojenih in sviženevaruih jamah (schlagwetter-nnd schwimmsandgefahrlichen Gruben) se takoj sprejme. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava 11.1 razpolago. — Ponudbo s prepisi izpričeval in točno detajliranimi zahtevami je poslati na: Premogokop And. Jaki! Krmelj (Dolenjsko) 591.1 Inscriraffe v „Jufra"! SH&*-.' b Kakor hitro ima š torej zib Taboru pri Celju. 1S0S6 i------ Absolvent ' gimnazijo Išče kakršnekoli takojšnjo službe. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,Vesten". 15176 Čevljarskega vajenca sprejmem takoj po dogovoru. Franc Lamovšek. Tržaška c. 5, Ljubljana. 15068 i____ 2 oglarja ISčem za žganj« drva. Plavam 200 K za 100 kg. Ivan Magavac, Krka pri Stični. 15182 Brivski pomočnik fin delavec, išče službe. Nastop takoj ell po dogovoru. Cenjeno ponudbe pod ,.Takojšen nastop" na upravo ..Jutra". 15174 Modistka Z. Oorjanc A Co., Ljubljana, Sv. Petra cesta fit. 27, poleg hotela ..Tratnik", sprejema vsakovrstna popravila baržu-nustlb in fllz klobukov. — Postrežba točna. 11146 Kopalna banja ln peč ee proda. Naslov pov« oprava „Jutra". 15181 Več vrat bi oken ter eodl ln kadi ee proda. Naslov v upravi , .Jutra". 15133 Otroško posteljico telesno, prodam za 300 Din. Rožanc, Olinco 220/1-4. 14006 Kuharica flobra, samostojna ln zanesljiva, se eprejmo v stalno službo. One s spričevali za daljšo dobo imajo predno3t. Jos. Bergman, LJubljana, Poljanska ccsta 85. 11965 Posojilo aH kavcijo za službeno mesto. 50.000 dinarjev onemu podjetju, ki mo sprejme za pisarniška dela, skiadiS6nika ali kaj slišnega pri poljubnem podjetju. najraje pa pri usnjarski stroki, ker sem pri tej žo sodeloval. Pogoj: primerna mesečna plača, obresti za posojilo oz. kavcijo ter jamstvo za denar. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,KraJ ni ovira". 15170 Vezenine monograme, preproste ln najfinejše izdeluje po zmernih cenah Marija Božič, Dobrova 28 pri Ljubljani. Karta za-dostuje, pride na dom. 15098 Sodnik proda strokovne knjlffe. Naslov pri upravi. 15172 Srbe poučuje nemščino gospodična. Naslov v upravi „Jutra". 15109 Trgovske nastavlience ali nastavljenke, Izurjene v galanterijski in modni stroki sprejme veletrgovina A. Adamič, Kranj. 14763 Mehanična tovarna Ika v Kranju ifiče trgovskega nastavijenca-skladiRčnika, iztirjenega v pleteninah. Obenem se sprejme tudi potnik to stroke. 1475S (iščejo) Blagajničarka P primerno kavcijo, veSča pisarniških del, dobra raču-oarica ter vajena v trgovini, t daljšo prakso, želi primernega mesta. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbo na upravo „Jutra" pod ..Računari-ca". 15041 ...... i ■■ - Likarlca frre likat na dom. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „LU karica". 15189 Mlad trg. pomočnik t znanjem slovenskega in Italijanskega jezika in nekaj knjigovodstva, išče službe. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,.Trgovski pomočnik". 15209 Šofer izvežban mehanik, obenem strojni ključavničar, išče službe ca takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe pod ,.Abstinent" na upravo ,,Jutra". 15177 Mesta vzgojiteljice želi gospodična s šolsko na-obrazbo, vajena vseh doma. čih del. Cenjene ponudbo pod ^Zanesljiva" na upravo ,,Jutra". 15141 Mesta prodajalke želi gospodična z večletno trgovsko pisarniško prakso. ,kTe tudi kot začetnica. Cenj. ponudbe pod ,.Marljiva" na upravo ,.Jutra". 15140 Inteligentna dama za slovenskoritalijansko kon-verzacijo so išče za boljša zakonca tujca. Predstaviti se je v Realitetnl pisarni v LJubljani, Poljanska cesta 12. 15187 Peč emajllrana, znamko „Phoe-bus", s potrebnimi cevmi, so firods. Rabljena samo neko-Ikokrat. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Peč". 15179 Inventar sa Špecerijsko trgovino, dobro ohranjen, kakor tudi registrirna blagajna in Wert-beim-blagajna se proda. Naslov pove uprava „ J utra". 14960 Pletenine vseh vrst po najnižjih cenah. L. Turk, Pred Škofijo l/I, proJSnJe poslopje Kreditne banke. 14940 Pouk ln konverzacijo v nemškem in ruskem jeziku podaja. Kje, pove uprava ,, Jutra". 14615 Spccijalna zaloga zimskega blaga (double, pal-merston. flauš) ter izgotov-ljenih zimnikov, raglanov, uistrov in vsakovrstnih oblek, Drago Schwab, Ljubljana, Dvorni trg 3. 244 Jabolčno drevje breskovl grmiči, pritlične hruške, Jabolčni divjaki v množinah, ameriški ključi, jabolčno seme. Drevesničar-stvo Dollnšek, St. Pavel, Savinjska dolina. 14935 Spalnica elegantna, masivna, maba-goni, politirana. Odplačilo eventualno na obroke. 14911 Trgovska pomočnica manufakturistinja. starejša moč, z večletno prakso, želi mesta na deželi kot poslo-vodklnja kakšne podružnice ali prva moč. Pismene ponudbo pod ..Pomočnica" nn upravo ,,Jutra". 14902 Prvovrstne čevlje solidno delo, po nizki ceni dobite pri Janko Kos, čevljar. Rožna dolina pri LJubljani. Postrežba točna. 15125 50 vagonov bukovih gorivih drv in 40 vagonov hrastovih gorivih drv franeo vagon Sevnica ali Zagorje na prodaj. Vprašanja prosimo na (Irajščinsko oskrbništvo BoštanJ. 15091 Doberman z rodovnikom. Mali Ima tri prve nagrado. Sodna ulica 4, dvorlščo levo, Kunstek od 12 do 2. 15202 Krajnike iz mehkega lesa v večji množini ugodno prodam. Dopise je poslati v upravo ,,Jutra" pod ..Krajnlki 1823". 15062 26 konj bosanskih na razpolago sa prenos drv iz gozdov. Zve se: Rupona, Mirna peč. 15129 Bukovo oglje I-a, euho. kupim takoj. Ponudbe e cenami za franco Podbrdo aH Postojna Je poslati na upravo ,.Jutra" pod .,Oglje 1811". 16058 Nujna prodaja hiše Stanovanje, lokali, skladišče, z lepim vrtom in skladiščem takoj na razpolago kupcu dvonadstropne 20 let stare hiše sa periferiji Ljubljane. Cena 400.000 Dm odgovarja komaj eni petini prave vrednosti. Za to kupno vsoto ni mogoče napraviti niti prostorov, kl so kupcu takoj na' razpolago in obsega eno tretjino prostornino. Vsied zadostnega prostora itd. jo nakup priporočljiv tudi v dveh. Pojasnila daje do 30. t. m. Fran 2užek, Selo 45, pošta Moste. 15211 Soba s hrano separirana, moderna, se odda enemu ali dvema boljšima gospodoma. Ogleda se od pol 3. do 4. Naslov v upravi ..Jutra". 15108 Lepo posestvo hiša, mlin ln Saga, 20 oralov lepega gozda, se proda. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava ..Jutra". 15032 Za stanovanje 3 sob v mestu plačam 4 do 8 tisoč kron mesečno. Kakor ima pač isto udobnost. Plačam tudi ca naprej. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod filfro ..Gotov denar". 15200 Proti preskrbi stanovanja 2 do 3 sob v sredini meata posodim večji znesek. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Dam če daš". 15201 Malo sobico 8e mogoče e posebnim vhodom, tudi podstrešno, išče miren gospod. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Miren gospod". 15188 Proda se hiša (vila), dvodružinska, letos v lastni režiji dograjena, na Gorenjskem blizu LJubljane, letovlščnl kraj. pet minut od postaje. Stanovanje v dveh mesecih na razpolago. Ust-meno več. Ponudbe pod Vila", Ljubljana, poštni predal 152. 15144 Trlnadstropno hišo v sredini mesta, takoj pripravljeno za vsak obrt. prodam. Polzve se pri upravi „Jutra" 14992 Enodružinska hiša s 10002 njive, oddaljena 15 minut od LJubljane ob Dunajski cesti, se proda. Naslov pove uprava „Jutra". 14830 Sobo z 2 posteljama, če mogoče blizu Zvezde, eventualno s hrano, iščeta 2 mlada, Inteligentna, zelo solidna Hrvata takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na upravo „Jutra" pod „Dva Hrvata". 15208 Gospodična e nekaj prakse IŠČe primernega mesta kot pis. moč, gre rudi kot blagajničarka ali kaj ellčnega. Ponudbe pod ,,Pis. moč" na upravo ,,Jutra". 15195 Pozor smučarji! Izdelujem smuči po naročilu, nekaj vedno v zalogi. Jožef Peterca, kolarstvo, Koseze pri Ljubljani. 15150 Predtlskariia ročnih del po izredno nizkih cenah. L. Turk, Pred Škofijo l/L prejšnje poslopje Kreditne banke. 14943 V modistovskl stroki ti se rada izučila gospodična, Cenj. ponudbe, ki pridejo v poStev samo za Ljubljano, naj so pošljejo na upravo ..Jutra" pod filfro oModi&tinJa". 15213 Vsakovrstne harmonike, diatonične In hramatične, izdelujem po naročilu nove ter imam iste vedno v zalogi. Sprejemajo so vsa popravila. Josip Je-zernik. izdelovatelj harmonik. Kotrcdcž. p. Zaeorje ob Savi. 15035 Drva večjo množino, prodam. — Vprašanja Jo poslati na upravo ,,Jutra" pod ,, Ugodno". 15060 Dihurjevlh kožic prodam 37 komadov. Hotel Štrukelj 26. 15051 Parternl sedež za F abonma se proda. Na-slor v upravi ,,Jutra". Železno peč dobro ohranjeno za delavnico kupi Ivo Rebolj, Komenda pri Kamniku. 15115 Pletene žične ograje kupim ca 20 m. Cenjene ponudbe pod ..Žična ograja" na upravo „Jutra". 15108 Voziček za punčko (igračo!) kupim. Cenjene ponudbo ua upravo „Jutra" pod ..Voziček". 15143 Zobotehnlškl operacijski stol z oljnato sc-salko in instrumente prodam. Naslov v upravi „Ju-tra". 15024 Vsied selitve na prodaj zbirka nemških ..Zlegelfabrikr.tion" od Ing. Diimmler in Boe.k. Vprafiarjo na upravo Jutra" pod šifro ..One.kaV 151C5 Dvosedežne sani lahke, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe z navedbo cene na Al. Schrey, Jesenice, Gorenjsko. 14977 Pletilne stroje dobro ohranjene kupim ln prevzemam delo na dom. Rabim dobro kopirno prešo, veliko hrastovo ameriško pl-Ralno mizo ln dva klubfotela. Natačno pojasnilo iu ponudbe na upravo ,, Jutra" pod .Domača industrija". 18211 Gostilno sredi Ljubljane, z enonad-stropno hišo in vrtom, na jako prometnem prostoru, izvrstno obiskovana, s koncesijo, takoj prostim stanovanjem, z vsem gostilniškim in lcletarskim inventarjem — vrednost najmanj 500.000 dinarjev, proda vsied nujnih družinskih razmer za 75.000 dinarjev Realltetna pisarna v Ljubljani, Poljanska cesta 12. 15185 Stanovanje lepo, 2 sobi, kuhinja Itd. se takoj zamenja s 3 alt 2 sobama v sredini mesta. Najraje Poljanska cesta in okolica sv. Jožefa. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „5tev. 1000/a". 15099 Stanovanje 3 sob s kuhinjo v mestu iščem. Plačam par let naprej. Event. posodim večji znesek. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,.November". 15064 Opremljena soba z dvema posteljema se odda v sredini mesta. VpraSa so pri upravi „Jutra". 15204 Stanovanje se odda v novozgrajeni vili, obstoječe iz 3 sob. kuhinje, poselske sobe, kopalnice in velike steklene verande. Po dogovoru se odda tudi za več let. Ponudbe pod ..Lepa lega" na upravo ,,Jutra". 15138 Opremljeno sobo za samca v centru, pri boljši družini, eloktrika, parket, odda Realitetna pisarna v Ljubljani, Poljanska cesta 12. 15186 Mala sobica se odda, s posebnim vhodom lu električno lučjo. Proda so tudi mala hišica za 2 osebe. Planinska c. 195, Spodnja Šiška. 15158 Mlad par kf Je ves dan odsoten, Išče s 1. ali 15. decombrom lepo opremljeno sobo z 2 posteljama ln event. uporabo kuhinje v sredini mesta. Cenje-ne ponudbe pod ,,Mirna stranka" na upravo ,,Jutra", 15142 Dobra vljolina se proda. Polzve se pri M. P. na Vodovodni cesti št. 26. t .... 15171 Znanja zellm z gospodično ali vdovo ve«ele , pozor gostilničarji! Zamenjam lep godbenl ivto-gleda na premoženje, temveč ,,,.. (M/>, » ,.,K na blago erce. Ponudbe na irat z-a- Pralno, tudi Že rab-..Goslar", Zagorjo ob Savi št. 23. 15157 Atlad gospod bodoči veletrgovec ▼ Sloveniji, ki se nahaja večkrat po trgovini v Ljubljani, bi se rad seznanil s prijetno gospodično od 18. do 20. leta. Pisma na upravo „Jutra" pod „Znanjo". 15167 Akademlčno naohražen gospod želi dopisovati z bogato, mlado damo iz poljubnih socialnih krogov v svrho poznejšoga. skupnega žlvljen8kega dela. Ponudbe pod „Hočem" na upravo ..Jutra". 15152 Mlada gospodinja 20 let, kuharica, želi znajija s primernim gospodom, ki se no ozira na premoženje, temveč na pridne roke in pošteno srce. Pisma na upravo „ J utra" pod „Ro2a na snegu". 15126 Za svojo sestro 271etno trgovsko izobraženo deželanko s popolno opremo, pozneje večjo doto iščem ženina, najraje trgovca z lastno hišo na deželi ali dobre uspevajočega obrtnika. Mladi vdovci niso izključeni. Ponudbe pod ..Gorenjka" na upravo „Jutra". 15216 V svrho ženit ve se želi seznaniti 28 let star uradnik z boljše situirano. samostojno gospodično nit vdovo primerne starosti, ki bi mu obenem mgla pomagati iz trenutne zadrege. Pisma pod ..Kismet" na upravo ,,Jutra". 15169 Mala sobica tudi preprosta, se Išče s 1. dpeembrom. — Ponudbe pod ..Sobica" na upravo „ Jutra". 14804 Gostilno na račun v kakem prometnem kraju išče mlad zakonski par brez otrok. Dopisi na upravo ,,Jutra" pod „GostIlna na račun". 15054 Dobroidoča trgovbia in gost'lna na prometnem kraju, pol ure od LJubljane, se radi družinskih razmer z vsem inventarjem odda takoj v najem. Naslov t upravi „Jutra". 14068 Zamenjam stanovanje sobo In kuhinjo v Mariboru z enakim v LJubljani ali v Celju. Naslov v upravi ..Jutra". 15100 Trgovino z mešanim blagom iščem v najem na deželi ali v mestu ali pa trgovino kupim. Pod ..M. D. 11" na upravo ..Jutra" 14827 Lepa prilika Iščem si znanja t; kmetsklm dekletom aH z vdovo s kmetsklm posestvom. Star som 25 let. spomladi bi se oženil rad, ako katero veseli, naj hitro pi'o, da no zamudi. Gorenjca mirnega ln pridnega dobi. Samo resne ponudbe ua upravo ..Jutra" pod ..Kmotskl fant". 15100 Ženite v Priletni miroljubni samec s stalnimi dohodki želi znanja v svrho ženltve z gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 25 'o 40 let, po mož nosti z lastnim stanovanjem. Neanonimno depio«? prosim na upravo ,,Jutra" pod ..Za vodni Slovenec". 15158 Vijolina zelo stara, dobro ohranjena, se proda po nizki ceni. Naslov v upravi „Jutra". 15110 ljen. Naalov pri upravi ..Jutra". 15121 WASL Družabnika išče aH proda dobro indu« strljsko podjetje, ediao tak« v Jugoslaviji. Potrebni kapital 200.000 Din. Ponudbe n« upravo „Jutra" pod „Indu« strljsko podjetje". 15109 30—35 nese kapital naložen v garantirano slgur« nem podjetju. Obresti se Izplačujejo mesečno. Eventuelno se sprejme tihi družabnik. Ponudbe pod 10—100.000 dinarjev na upravo „Jutra". 15013 100 do 200.000 Din z soudeležbo aH proti vknjN žbi vložim v podjetje s primerno ln sblldno rentabili-teto. Ponudbe z vsemi važnimi podatki pod šifro „Sigur-nost" na upravo „Jutra". 15213 50.000 Din Kdo rai posodi, da vzamem pod jako ugodnimi pogoji v večjo trgovino z mešanim blagom na 2tajerskem dobrd pošteno, pridno učenko v 16-tih letih, event. tudi ucenc* istih let (nraktikarftinja) t« učno dobo 1 do 2 let. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ..Kratka učna doba" s 1. januarjem. 15162 Vljolina izvrstna, stara, clgacrks, peroni na prodat. Ogleda se jo lahlto ob vsakem časti. Na. slo/ povo uprava ,, Jutra". 15103 Klavir koncertfllgl, se po ugodni cettl proda. Nasto7 pove upraTa —Jutra", 15207 Posojilo 30.000 do 50.000 Din išče ul krajfil rok dobro vpeljan^, jako floblčkanosno podjetje t Ljubljani proti popolni garanciji na 2 posestva, t ev. soudeležbo. — Ponudba prrt ..Posojilo", LJubljana, po§ -ni prodat 152. 1514'li Kdo bi mi posodil 125.000 do Ido.000 »in ti dobo enega ali dveh let. ? Plačam 10 odst.. obresti la pustim znesek .vkujlilti na posestvo na ptvo mesto. Cenjene ponudbe prosim na upravo ,,Jutra" v Ljubljani pod ,,Prodaja monopila''. 140.11 Slike za legitimacije kakor tudi vsa druga stro« kovna dela prevzema ln izdeluje najhitreje fotogrot Huson HibSer, Ljubljane. Valvasorjev trg T, nasproti KrlZatasko cerkve. 221 ______* Rabljene britvice ,,Glllete", „Mem" tn velik«, se sprejemajo v električno bruSenje v drogerljl Anton Kane, LJubljana, židovska ulica 1. 211 Na domačo hrano dobro, -ee sprejme več gozdov. Naslov v upravi tra". 15113 Dober lotosr. aprrat 1RX24 -zamen tam ra dobrd tri- ali Stlrlvrstno harmoniko sistema Mervar. Lubaf ali katero druge dobro tvrdke. Ponudbe pod ..Slikar" n« upravo ..Jutra". 15181 DomaČe vesti * Notarska zbornica v LJubljani Na temelju solatnih predlogov notarskega kolegija sodnih okrožij ljubljanskega ln novomeškega in notarskega ko-fngija sodnih okrožij celjskega ln mariborskega je minister pravde odredil združitev teb notursluli kolegijev v -kupen kolegij v evrho, da se ustanovi skupna notarska zbornica s sedežem v Ljubljani. Skupna zbornica eo bo zvala »Notarska zbornica v Ljubljani*. * Upokojitev generala Vasica. Bivši vojni minister general Vasič je upoko-Jm>. Kakor so govori, jo prosil eam za upokojitev, ker je bil •/. zadnjim gene-r.dskim ukazom preskooen in je zgubil ;:in, ki ga je imel med svojimi tovariši v armadi. Bolezen g. Paslea. Iz Beograda podajo, da so zdravniki mnenja, da se mora g. Pa-šič po sedanji bolezni resuo likati, kor zanj bi bil nevaren tudi najmanjši napor pri delu ali gibanju. O. faiič sploh ne bl smol ni« več delati i vi niti takih obiskov ne bi smel sprejemati, ki bi ga ut.rudili. Šele obolelost Pafeiea kaije, kako neobhodno je g. Pašič radikalcem potreben in kako jih ■mti ie 011 skupaj drži. Zato jo umlji- 0, da vlada v radikalskih vrstah voliti razburjenost, in raztrešonoBt. * Kolportaža zagrebškega «Večera» ♦abran'ena. PolieiiskO ravnateljstvo v Zagrebu je na podlagi § 3 a) zakona o i-irabi tiska prepovedalo kolportaio Inevnika \et v Dolini razpuŠčen, '.er ni posoeševal pOitalijančevanja. Kakor razglaša italijanski uradni list, je bil občinski svet v Dolin! razpušKen radi tega. kor so baje razvijali upravitelji občine vztrajno in potuhnjeno protidrfcivno propagando, bodisi s tem, so delali ovire ustanavljanja itali-anskih šol v občini, kakor tudi s tem, ■la so kazali ob vsak! priliki obžalovan nja vredno nasprotovanje napram de-!ovar.jn krajevnega političnega obla-«tva. — Komentarja pač ni treba. * Potniški promet g Sušakum. Visenj j« Tiil otvorjeu potniški promet s -icAkmn in je bilo obenem ustavlfe.no [.ostajanje potniških vlakov pri Mar-tinšSici - Odgranek. Med Zagrebom 'drž fco!.> ln Sttšakom bodo vozili sledeči brzi in potniški vlaki: Brzovlak ■ \ 302 odhaja iz Zagreba ob 7-32 in prispe v Suša k Ob 1i'-."j7, potnišk' vlak t. 310 odhaja iz Zagreba ob 8-50 in prispe v SuBak ob 10-49; potniški vlak t. 311 odhod iz Zarrreba ob 23-10. pri-hod v Kušak ob 7-02. — Brzovlak št '.01 orlho>'1 te pristojbino dosedaj odtegnilo. 2.5 Da mora držama uprava, oziroma '•ojnj minister, ako bo še nadalje prepovedano nošenje uniforme, vojaškim upokojencem nadomestiti b to prepovedjo povzročeno škodo. 0 Prof. Jarc pred razsodiščem. Včeraj so je vršila radi Kmetijske družbe na prošnjo klerikalcev na vladi neka-U spravna konferenca, pri kateri je profesor Jarc. lahko spregledal, da je - svojim oučem za vozil, Usneli konference j*, da pride pred družbino razso-iišče prof. Ja.ro, ki je krši! družbina pravila ter gazil soglasne sklepe glavnega odbora. '•'' Ljubljanski občinski 6vet se seata-■ jutri ob <3. zvečer k redni javni soji. Xa dnevnem redu je mod drugim po-•'ii;ilo mestnega ma^fstraM o prošnjah '.■r sprejem v občinsko zvezo mesta 1-jubijaiie., nadalje poročila: glede uki-ijenja mestnega kuratoriia ter onn«tlt-V!) 8. in 7. razreda žensko reformne ,;'ainaztjo; glede sklopov o sestanku monomnili mest in glede nameravane ■krnitve občinsko avtonomije; o uved-»; novo občinske davščino na reklamno table in kazala: o ponudbi Jugoslovanskega Sokolskega Saveza za odkup zemljišča vsesokolskega zleta; glede zvišanja stalne mesečne podpor« za mestne nboge, glede zvišan ia meščanskih podpor ln gledo dovolitve kredita v.svrho podpor siromašnim dijakom: o prošnji družbe «r.lektra» za navioljavo ' lektriiinega daljnovoda v Llnbljano; .'lede reorganlzaeile ljubljanskega živilskega trga, glede nreditve vojaških pokopaVšč in glede uvedbo obointke-;n davka nn inozemee. * Novi lakon « taksah. »Tiskovna za-Iruga* izda v kratkem novi zakon o taksah, sporedni«1 e prejšnjimi še veljavnimi določili. Tnko bo Izšel v slovenS8ini popolen zakon o teksah. • Zdravstvene sta-je v Ljubljani. Gladom uradne«« i k« a se je v Ljubljani proSti tedni rodili 22 otrek, umrlo pa je H moški1' in 5 žonr\ sl-upaj torej 16 aaeb, in sicer: za Jetllte 5 osebi, zn trebušnim lecariem 1. za srrlžo 1. za otročl- 5ko vročico 1, za življenjsko slabostjo 1, za možgansko kapjo 1, za srčno Uibo 1, za rakuni 1, vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov pa 7 osob. Ka griil jo obolo-la 1 oseba sicor ul bil prijavljen uob;'n slučaj drugih nalezljivih bolezni. • Smrtna kosa. V Vojniku jo umrl gospod Anton Brezovnlk, posestnik lu nad-učitelj v p. Pokojnik jo bil ustanovitelj posojilnice, bivši iiian upravnega sveta, pisatelj ter pred vojno sploh duša vsega narodnega življenja v ueniškutarskem Vojniku. Pogreb se bo vršil v četrtek ob tričotrt lla 4. * Vodja pokrajinske uprave Janko Kro-nmuaek sprojema stranko do nadaljnjega vsak dan, izvzeinši nedeljo ia praznike, od U. do 12. dopoldne. • Celjnki občinski »rut. Proračunaka seja celjskega občinskega sveta se vrši danes 21. 1. m. ob pol 19. uri. * Is občinskega srota v Laškem. Dne 0. t. m. bo jo vršila v Laškem proračunska soja občinskega odbora. Zupau dok tor Boš je pojasnjeval posamoiuo prora. cunske postavke, ki jih je občinski odbor z malimi spremembami sprejel v celoti. Za vodovodski fond so je votiralo nadaljnjih 2o.000 Din, gasilnemu društvu letno podporo 500 Din, oleiševshieniu društvu 1000 Din, dijaški kuhiuji v Calju 80u dinarjev itd. Občinskim uslužbencem so se današnjim draginjskim razmeram primer- ] tttvo £e pri poizkusu vlome v prostore, zavarovano s tem aparatom, ujel marai« kak ptiček, katerega so doslej imeli ua vurueui samo v obliki — njegove fotografije. Klor se za shar zanima, si lahko ogloda aparutov« odliuilOoU dne 2ii. L m. ob pol osmih ive£«r v rastavrauiji cpii Gospodarstvo NAČRT ZAKONA O IZDAJANJU DOVOL.5LNJ ZA IZKORIŠČANJE VODNIH SIU Ministrstvo za poljedelstvo tn vode jo Levu i, kjur bo tvrdktn zastopnik ponov- ravuokur izdelalo načrt omenjenega za no rutkazul njegovo praktično uporabnost. * Svetovna (marna uiotueikluv l)ua-gla* ju pridobila nov rekord pri dirki v Biooklunds. Vozač R. N Judd jc ua Dou-glasu, t5 1JP, ?:!() c. o. prevozil 164.744 km ua uro. Ti prvovrstni angleški stroji vsoh jakoBti pronipi.no dobavni ),o brezkouku-roučuih cenah: Glavno zastopstvo in sa-moprodaja Douglas Motors Ltd., Sodna ulica U, telefon 461. 1752 • Sovrainik bogatinov. Včeraj, okoli štirih popoldne, je prikoralal po w>len-burgovi idici v Ljubljani prod glavno pošto zuaui ljubljanski delomržnež, Anion Pustavrh, oborožen i debelo gorjačo. Kokra! se Je okrenil in stopil pred Cudnovo trgovino, kjnr je med zmerjanjem in pre-kliujanjeni .-tega svetas zamahnil z gor-jačo po veliki izložbeni šipi Cudnove trgovino in jo razbiL V trenulku se je nabrala okoli čudaka velika množica ljudi, priskočil pa je tudi stražnik Stoklasa, ki je Puštavrhu prijel in mu napove/lal aretacijo. Pri zasliševanju na policiji jo potegnil Pustavrh iz žepa kos kruha in ga tniruo zavžival. Ka razna vprašanja lužbujofega uraduiku je dosledno odgo- po tem zakona za podjetja onih karego> rij, ki odgovarjajo njihovi lili »U nji hovemu namenu. no zuatuo zvišala plač«. Obrtni nadalje-1 yarjaj. pe3 jma rad mir pri jedil valni Soli jo bUo dovoljenih 1000 Din. i je „voje f.urino j^o na Cudnovo Kljub znamo več.irn izdatkom kakor lani j tl.govino motiviral s tem, da je Jezen na se je sklenilo pobirati od direktnih dav-1 i,,^,^,,. i2g]etla pa, da je možakar na-kov 42 odst občinsko doklado, ki znaša j monoma ^vrSi] 6VOj0 dejanje, da se pre- v tekočem letu 210 odst. To je zopet uov dokaz pametnega gospodarstva, ki ga vodi demokratska večina v občin odboru pod svojim županom dr. Rošetn. — Na županov prodlog se je sklenilo uvesti davek na obrtoma izvrSevoiia prenočevanja tujcev in ijo dinar od postolje to dneva. Ta davek so v novem proračunu Ro skrbi v zapuru pred hudo zimo. Z razbitjem šipo je povzročil Pustavrh nad 20 tisoč K škode. * Jovo Čuruga kot odvetnik. Znani slavonski razbojnik Jovo Caruga, ki ima baje ua vesti tudi roparski umor našega rojaka gozdarja Ptrkiuayerja v Tompojev-clh, si jo dovolil te dni uovo <5alo>. V ni upošteval. — Priprave za zgradbo vo- g6zdarski dvorec grajščinskega gozdarja dovoda so pod vodstvom požrtvovalnega ravnatelja inž. \Vidra pridno uadaljujejo ter je pričakovati z gotovostjo, da se bo prihodnjo spomlad pričelo z zgradbo in da bodo imeli meščani in prihodnjo leto zdravo pitno vodo, Id jo Laščani tako. potrebujejo. V tem pogledu gro hvala županu in ravnatelju \Vidri lu pa Trboveljski premogokopui družbi, ki jo brezplačno prepustila vrelec pri vili Fehleisen. * Srbo-hrvatski (ebaj v Kranju. V poslopju državne gimnazijo v luanju je otv6ril prot Milosavljčvič tečaj za trbo-hrvatski jezik, ki so vr ši v torkih in petkih od 6. do 7. zvečer. K pouku ee lahko javi vsakdo ob vsakem času. * Naši noodreseui bratje za Tabor Sokola t. VcS narodnih organizacij so pripravlja za posebno akcije v prid sokolski zgradbi na Taboru Znani luog uaciJOnal-uaga žeustva Naši Primorci hočejo izvršiti to oporoko, ker je to klic vseh narodno čutečih Primorcev to in onkraj meje. * Smrtna nesreča n« zagrebškem južnem kolodvoru'. Privatni uradnik Drago-tiu Mak, je hotel včeraj v Zagrebu pro-koračiti na južnem kolodvoru tračnico ravno v trenutku, ko je prihajal zagorski vlak iz državnega kolodvora. Lokomotiva je Maka podrla ua tla iu mu odrezala obe roki iu nogi. Mak je kmalu nato v bolnici izdihnil. * Aparat proti vlomu. Moderna tehnika je konstruirala aparat, ki ščiti vsako vrsto blagajne, vrata, tovarniške objekto in sploh vse, kor je izpostavlejno vlomu in tatvini. Je lo elektromagnetični varnost, ul alarmni aparat sistema cLitwins>, izum na katerem je delalo skoii 3 leta 0 in-žeajorjev tvrdke «YVertholni> na Dunaju. Zastopnik za tvrdko za Jugoslavijo jo včo-raj z aparatom demonstriral pred zbranimi policijskimi organi v policijskem po-SlOpju v Ljubljani in so prišlo pri tej pri- Kovačevičo v okolici Osijeka jo prišel elegantno oblečen mož, ki se jo predstavil kot dr. Izakovič, odvetnik iz Osijeka. ftari materi, ki je bila uma doma, jo povedal, da je zagovornik njenega zeta, ki se jo nahajal v osiješklh zaporih, ker je obdolžon umora ter da jn on dosegel, da zet ni obsojen na smrt. Starka, vsa vesela, da ima v hiši tako odličuoga gostu, je hitela v kuhinjo, da mu pripravi prigrizek. Ko jo prišla zopet v sobo. Je gost io izginil, na mizi pa je pustil listek, ua katerem jc bilo zapisano: oto!r Volko Marija štefančič, rojena Alt, rodcul od Sv. Antona. V močno nu-rasli potok je vrgla najprej svojega 12-letnega sinčka. Ljudje so slišali nato vpilje otroka in nesrečne malere, ko so pa prihiteli na lice mesta, sta že oba utonila ln Izginila v valovih. Altova Micka je bila baje v zakonu nesrečna ln je zaradi lega šla prostovoljno v smrt. * Poročnik in hodža. V Petrovaradimi Je prišlo predvčerajšnjim v neki tamkajšnji kavarni do mučnega incidenta. Muslim. hodža petrovaradinsko garnlzije je v pijanosti razžalil navzočo oficirsko l.ona, ki ga naniorava poslati med drugim v pretres tudi ruzniin industrijskim korporanijatu. V podrobnosti f.o na toin mestu ne bomo spuščali, temveč poda-j.-ino lo suho vsebino. Pri dosedanji praksi pri obravnavanju in sestavi raznih rakonskib načrto? imamo že skušnjo, da so ra njih običajno ne spremeni več dosti in je K.-.to računati, da bo postal tudi ta načrt v svoji sedanji obliki zakon. Interesent« v Sloveniji ranima rovi znkou še posebno, ker bo i^ra! pri nan važno vlo™ zaradi številnih voduih sil ter njihovega izdatnega izkoriščanja posebno s strani industrije. Dovoljeuje za izkoriščaiijn vodnih sli to bo izdajalo do nadaljnjega zakonskega odloka po vodnozakonskih predpisih, ki so bili veljavni v kraljevini S H 6 do čata, ko jo stopila v veljavo ustava z dne 29. junija 1921., v kolikor z novim zakonom ni predpisano drugače. Projekt deli podjetja r tri kategorije. V prvo spadajo taka, ki jim je glavni namen proskrba javnih potreb sploh, posebno pa javnih potreb države, samoupravnih teles ter vodnih zadrug, in katerih maksimalna sila presega 10 po izkazu 15. nov. zmanjšal za 658.0*0 na 124,204.000 funtov štorlingov. ^ Pogajanja za trgovinsko pogodbo med Rumunijo In Madžarsko pričnejo t« dni v Bukarešti. družbo ter nekemu poročniku, ki ga jo j vati predvsem Io koristi za narodno go-resno zavrnil, zasolil klofuto. Poročnik spodarstvo, morejo zahtevati, da ep jim jo potegnil sabljo tor ranil z njo pijanega hodžo. Divizijska komanda jo odredila strogo preiskavo. Petrovaradinski oficirski zbor zahteva, da se hodža odpusti iz službe ali vsaj premesti kam drugam. * Nesreča pri vlaku. Naknadno se nam poroča iz Zidanega mosta, da jo Karel Cežok, ki je padel v ponedeljek iz večernega vlaka, ki vozi v Ljubljano, rudar v Trbovljah in doma iz Sevnice. Cežek je dobil pri padcu močno rano na glavi. Na postaji v Zidanam mostu so ga za silo obvezali, nakar je bil s prvim vlakom poslan v celjsko bolnico. * Obesil so j« Frane \Vestermeier, kovaški mojster v Celju. Ves dopoldan so ga pogrešali, popoldne so ga pa našli v podstrešju obešenega. * Svari so pred nakupom zlate damske ure z monogramom J. P. ki je bila ukra-dena v soboto na glavnem kolodvoru v Ljubljani. V eluča'u izsleditve se prosi proti uagradi sporočiti ua upravo /Juti-a>. * Tatvina 1 ravo. V noči na 11. t m. je bila posestniku Francu Klklu v Sp. & liki vse naglašano prednosti izuma do lovcU, ukradena 8 let stara krava šokaste popolno veljave. Aparat dajo v slučaju vloma pri najmanjšem streeljaju ali dotiku zavarovanega predmeta takoj signalni klic z zvoncem, ki ne preneha niti v barve vredna 7500 Din. * Beg iz bolnico. Marija Rakuš, 21 let stara, slauujofa v Cigaletovi ulici št. 4 v Ljubljani, je v noči na 17. t. m. iz sploš- slučaju, čo vlomilec prereže žico, ki do- ne državno bolnice pobegnila v bolniški vaja tok, ker prične v tem trenutku avto- i. matično delovati aparatov lastni tok. Nova iznajdba bo tudi za najbolj rafiniranej velemestno tatovo trd oreh in se bo go-j REŠIMO SOKOLSKI TABOR! prepusti proti primerni odškodnini s.nr-vittita na tujem zemljišču, ali da se jim po izberi lastnika prepusti potrebno zemljišče za dovode in odvodo kakor tudi sa napravo bran iu drugih naprav. Od to servituto in ckspropriaeijo so izvzeto zgradbo s pripadajočimi dvorišči in vr. tovi. Ako lastnik zemljišča zaradi zgrajenih uaprav no bi mogel uspešno izkoriščati svojega zemljišča, mor« zahtevati da so mu eolo prizadeto zemljišč« odkupi. Odobrenja podjetij tretjo kategorije re morejo na zahtevo lastnika in po odo-bronju pristojne oblasti vsak čas prilagoditi predpisom, ki veljajo gledo dovoljenja za podjetja ostalih dveh kategorij. Ona pa <-e morajo prilagoditi tem predpisom, če pridejo zaradi povečanja vodno silo ali izprtmembo njihovega glavnega namena v eno teh kategorij. Pogoji pod katerimi je izdano do.o-ijenjo podjetjem pno in drugo kategorije, so morajo objaviti v »Službenih Kovinah* istočasno kakor ukaz, odnosno zakon o izdanem dovoljenju. S podjetji, ki jih zateče ta -zakon, so bo ravnalo Se nadalje po predpisih, ki so veljali zanjo prej, v kolikor niso pod-vržona reviziji po ei. 139. ustave. Ta podjetja pa so morajo prilagoditi ua prošnje lastnika in po odobritvi pristojno oblasti predpisom, ki so predvideni ¥i»emensko Ljubljana 20. unvembra 1923. j>os?oSilo. Idubliarin !'UK nad moriem Krai opazovanja Ljubljana , Ljubljana , Ljubljana Zagreb . j Beograd Duuaj , 1'raga . Inomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak Zračna tcuincratura 754-9 75*3 755-0 751-7 754-0 7530 750-3 -0-4 14 vo ao 20 o-o 30 Voter sever S8V. zapad sev. vjh. vzhod zapad jug. zapad Oblačno 0-10 oblačno sneg ■ oblačno več fasno pol obl. Paduviue mm 11-2 ISO 13-0 40 1-0 V Ljubljani baron eter višji, ieroper. nižja. Soltsco vzhaja ob 7-10, zahaja ob 16-22 napoved za i utrl: Spremenljivo, mestoma jasno, toda tieslsumo. Zmerna tempe": tura. čez dan nekai torlei®- Duuajsko vremensko noroJdo. 20. t. m. Vreme v Avstriji se js danes ustalilo: snežilo ie le šc ponekod. Vremenska Domaie borse 20. novembra: ZAGKEB. Na tržišču z efekti je na pram včerajšnjemu dnevu polo/aj v glavnem nespremenjen. Promet je bii srednji. Na tržišču z devizami to nada ljuje hausse. Tržišče je započ.alo i vito-kimi tečaji doviz kakor včeraj, dasirav-no ni baš primanjkovalo blaga. Interve nirala je tudi Narodna banka. Kupovali so se največ Dunaj, Praga, Italija in Švica. Promet jo bil dosti živahen. No-tirale so (prva štovilka pomeni povpraševanje, druga ponudbo, v oklepajih so zaključki): de vir. o: Dunaj n.127—0.12^ (0.1275, 0.128, 0.12775, 0.127), Bruselj 420 — 425, Budimpešta 0.46 — 0.475 (0.46, 0.175\ Italija izplačilo 889— 391 v391, 390/..'389, 389.5), ček 387.5-38!' (387.5, 389), London izplačilo 8S8 — 801 (388, 890.5), ček 88S — 389 (389, 388.5'. Newyork ček 89.25 — 90.25 («0, 90.35. 90, 89.5), Pariz 480 — 485 (48,0, 1S2.5) 1'rae-a 262.0 - 265 ( 263, 265, 264, 268.75 262.5, 263), čc.k 262 — 263.5 (2fW, Sv i ca 1575 — 1580 (1580, 1577.5, 1875), Varšava 1570 -<- 1575 (1577.5, 1574.5}; v a-luto: čoško krono 0 — 260, francoski franki 475 - 480 (480), liro 0 - 38T-: efekti: Lskomptna 159 — 160 (159 do 160), Kreditna Zagreb 151 — 152 (USl), Hipotekama 101.5 — 102.5 (102), Jugo-slavenska 118 — 150 (148 — 149), Ljubljanska kreditna 2(V> — 206, Praštedio na 082.5 — 000 (085 — 900). Slavonska 107 — 108 (107), Eksploataoija 210—21" (215), Goranin 140 — 150, Sečerana Ori-jek 2425 — 2-175 (2445 — 2-1751, Nlhag 187.5 — 102.5 (190\ Gutmann 1650—172': (1675 — 1720), Trbovlje 850, tinion 10W do 1080 (1075), Zagorska šuroska 205 d-210 (205), 7 o/a investicijsko 60 — 62 (»i', do 62). BEOGRAD. Tendenca jo bila. dancJ nestalna. Blaga jo bilo dovolj. Narodna banka jo intervenirala samo za New-;rork, ki ga jo colega pokrila, in neJjo-iiko za Milan. Notirale »o devize: Amstrrdim 8340 — 0, Dunaj 0.1275 do 0.1277, Bruselj 415 — 425, Budimpešta 0.46 — 0.48, Bukarešta 44.75 — 45, 2, neva 1565 — 1570, London 880 -- 39", Milan — 888.5, Novvvoik 00.10 do 00.50, Pariz 4^6 — 4S8, Praga 262.25, Solun 110 — 0; valute: dolarji 87.." dn 88.5, loji 0 — 45. liro 0 — !1S2. 53" jas S t» 31 iS ~ ^ O- 3 i .1 p co Tisk Delniške tiskarne, d. d v Lluhllanl, Lastnik In izdalatell Konzorcl) «Jutra», Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Zahvala. eo M S" a S. O __ g es> S c=> 1 i m* n ct» Za mnoftobrojno dukaze Frčuega sočutja povodom smrti naše nepozabno hčerk« bančne uradnice isrokamo vsem darovalcem krasnega cvetja, prijateljom in znancem najsrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 21. novembra 1923. 6909 Žalujoča rodbina. L is «Jo že vidim,» Šepeta Sainclair, «tam-le se vije skozi goščavo po strugi hudournika, in najboljše oko more le b težavo opaziti ljudi, ki plezajo po njej. Tudi midva jo bova laliko uporabljala, ne da bi naju kdo videl.. ♦Planila bova nanje in jih presenetila,* mrmra Pilou. »Upam! Stopajva hitreje!« Nyctalope ee ni motil. Bila je res (rteza-bližnjica, ki se je vila med sivimi skalami. »Dovolite, gospodar! . . .» Spretno kakor kača švigne Pilou mimo Sannelaira na stezo. Bila je tako ozka, da nista mogla iti oba vštric, in Pilou bi moral stopiti vstran, če bi hotel Nvctalope naprej. Sainclair ne rcSe nie. Vedel je, da sta mu Pilou in Corsat vdana do smrti, vedel je, da se r-uti Pilou počaščenega, če mu gospodar dovoli, da se podaja v nevarnost namestil njega. Laliko si mislimo, kako neskončno previdno hitita naprej. Od visokih skal nad stezo padajo KUice, Id jih spretno izrabljata, zade- vajoč se zdaj z desne zdaj z leve v skalnati zid. Njuni temni majci jima služita izborno. Na vsakem ovinku po-stojita za hip, da so Pilou razgleda. Potem pa hitita zopet naprej, prožno in gibko, z revolverjem v roki . . . Nakrat zašepeee na nekem ovinku Pilou: »Pozor, gospodar!* »Jih že vidiš?» «Da.» «So se ustavili?» «Da.» « Zakaj ?» Koraki se začujejo in Pilou migne z roko. Oba obstaneta. Koraki so oddaljujejo. •Dva sta odšla,» šepne Pilou. tLe eden je še ostal.* »Na straži?* vpraša Sainclair. »Da.» »Izbrali so si najbrž kraj za prežo .. . Pilou!* »Gospodar?* »Ali bi ne bilo mogoče napasti ga in povezati... ne da bi imel časa...» »Pa da! Sklonjen je in obrača nam hrbet. Zdi se, fcaitor da od strani pozorno opazuje pot.* »Njegova puška?* »Naslonjena na skalo pred njim.* »Kako daleč je od naju?* »Svojih dvajset metrov . . . Toda pred seboj na desni vidim ozko stezico, skalnato pot, golo in gladko, po kateri lahko stopiva, ne da bi se čul najin korak.* »Ne bi ga rad ubil,* meni Sainclair, »če se bo le dalo. Strel,jala bova le, če naju bo Sul in opazil. Imaš zamašek pripravljen?* »Da! . . . žepni robec . . .» »Dobro! ... jaz imam pa vrv! . . . Imej tudi pripravljen revolver, da bo takoj pri roki, če bo treba. Ce se bova mogla splaziti do njega, ne da bi naju čul, pa spravi revolver ... Si pripravljen?* »Sem.* »Naprej!* Pilou se tiho plazi okoli skale, izza katero je oprezoval, ne da bi ga mogel kdo videti. Sainclair mu sledi tik za petami. Njuni podplati iz debelega kavčuka na povzročajo nobenoga suma. Ozka skalnata stezica je kakor kaka naravna preproga, niti kamenčka ni na njej, da bi zaškripal pod nogami, ker je nagnje- na proti sredini hudournika. Poraefeod se morata cel6 oprijemati skal, tako gladka so tla. K sreči niso mokra. Nit,; Sainclair niti Pilou ne izpustita iz pogleda širokega hrbta, močnega vratu in tirolskega klobuka sklonjenega moža, ki pozorno opazuje kos poti, ki je Sainclair in Pilou ne moreta videti. Naenkrat .se mož zgane, a ostane še vedno sklonjen, ter iztegne roko počasi k puški . . . A kretnja mu na polovici zamre. Pilou mu skoči kaikor mačka na hrbet in mu spretno potisne robec globoko v usta. Pod silno težo pade možak vznak in zakrili z rokami. Pa ga žc zgrabita dve močni roki, mu stisneta zapestji in ga zvežeta . . . Hitro kakor roke mu povežeta tudi noge. Besno so ozre napadenec na ne-nadejana napadalca. Sainclair se skloni k njemu ln mu tiho reče po nemško: »Prijatelj, bodi miren, in nič zalega se ti ne zgodi. Glej, moj tovariš ti še utrjuje vezi, tako da se zlepa ne boš osvobodil. Ce se ne boš pokoril, ti potisnem robeo šo globlje v usta ... In moj tovariš ti pripravlja nov zamažek iz tvojega lastnega robca. Verjemi mi, da boš rabil precej časa, prodno si jih n JzpljuneS iz ust . . .» »Končno se mu bo pa vendar poerft. čilo,* meni Pilou. »Nič za to! Takrat sva že dalei, Sicer pa naju ne bo utegnil zasledo. vati, ker bo imel dovolj posla, da m oprosti vezi . . . Poleg tega mu bom vzel orožjo . . . Odvzemi mu patro-no in izprazni puško, Pilou! . . . Lov. ski nož, aha! . . . Spominjam se, da sem videl medpotoma jarek, poln vo-de . . . deset korakov od . . .» »Tudi jaz, gospodar! Razumem!. Pilou vzame patrone, karabinko ln torbo za patrone, odide ter vrže mirno vso skupaj v dokaj globoko vodo. Lovski nož pa skrije med skale. »Eden!* pravi Sainclair z zadošče. njem, da mu ni bilo treba rabiti orožja ter želeč, da bi šlo tudi pri ostalih dveh tako gladko. »Naprej?* vpraša Pilou. »Da!* Pustivši zvezanega moža na tleti prepuščenega samemu sebi, hitita na« prej. Po petih do šestih minutah hojo vidita, da sta la še kakih sto metrov zračne črte oddaljena od prelaza. Druga dva prežarja ne moreta biti več daleč, zato podvojita Sainclair in Pilou pozornost. (Dalje jutri.) rt.ne). t državnim davkom r. Inssrtt. »r.d do 20 be.adl Din S'—, Vilki nid.l]n]a b.ioda 60 par — Pt.i. .. vedno n.pr.l ll.hko tudi v an.mlcahl. N. vpraianl. odgov.r). upr.v. t«, ako J. vprai.njti priloženi anamk. z. odgovor tar manlpuiaclisk. pristojbina O Oin). (dobe) Konjskega hlapca prstenega in dobrega, Išče za (.akojšru nastop tvrdka ,,Vlača". Rudnik. 15242 Delovodjo fpreddelavca) za tovarno ledenih potjpemikov in predde- lava celulozno barvanje podpetnikov, zavedna napredna Slovenca (Slovana) ISCe dr. Rog. Laž*ko. 15200 2 mizarska pomočnika ra boljše pohištvo se sprejmeta v trajno delo in dober ; aslužek. Fr. Korun, št. .Tur ob Taboru pri Celju. 180S6 Čevljarskega vajenca sprejmem takoj po dogovoru. Wrano Lamovšek, Tržaška c. 5, Ljubljana. 1506S Mladenič dober računar, vet>č slovenskega, nemškega iu deloma italijanskega jezika v govoru in pisavi, žoli mesta kot skladiščnik ali temu primerno blužbo. Gro tudi kot potnik. Ponudbe pod ..Vesten" na upravo ,,Jutra". 35301 Mlad trg. pomočnik z znanjem slovenskega ln italijanskega jezika in uckaj knjigovodstva. Ifče službe. Ponudbe ua upravo ,,.lutra" pod ,.Trgovski pomočnik". 15209 Gospodična t nekaj prakso ISčo primernega mesta kot pis. moč, gre tudi kot blagajničarka aH kaj sličnega. Ponudbe pod ..Pis. moč" na upravo ..Jutra". 15105 Kuharica dobra, samostojna in zanos- j Ijiva, se sprejme v stalno službo. One s spričevali za I ■laljšo dobo imajo prednost, i .'op. Bergman, Ljubljana. 1 Poljanska cesta S5. 149C5 2 oglarja rtčem za žganje drva. Plačam 200 K za 100 kg. lvau Magavac, Krka pri Stični. 15182 Šofer izvežban mehanik, obenem strojni ključavničar, išče • službe za takoj ali poznejo. I Cenjene ponudbo pod ..Abstl-| ucut" na upravo ,.Jutra". 15177 Absolvent gimnazijo Iščo kakršnekoli takojšnje službe. Ponudbo na upravo „ Jutra" pod ..Vesten". 15176 50.000 Din i<'lo m? posodi, da vzamem pod jako ugodnimi pogoji v - ečjo trgovino z mešanim blagom na 2tajerskem dobro pošteno, pridno učenko v 16-lili letih, event. tudi učenca i tih let (praktikantinja) za učno dobo 1 do 2 let. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo ,.Jutra'4 pod ..Kratka učna doba"' s 1. januarjem. 15162 Brivski pomočnik fin delavec, l.:čo službe. Nastop takoj ali po dogovoru. Cenjeno ponudbe pod , .Takoj S on nastop" na upravo ...lutra". 13174 Pozcr smučarji! Izdelujem smuči po naročilu, nekaj vedno v zalogi. Jožef Petere a. kolarstvo, Koseze pri Ljubljani. 15150 Otroški voziček ..Brenabor" ln ženski plašč za srednjo postavo se proda. Naslov v upravi „Jutra". 15290 Filtrirni stroj z azbestom za čiščenje, v dobrem etanju se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava .,Jutra". 15297 Moške obleke dobro ohranjene, več, kožuh, zimsko suknjo, klobuke, cilinder. čevlje, perilo, kovčeg. dežnike, malo violino — prodam. Ogled dopoldan. Gledališka ulica 7/III. nadstr. naravnost. 1530S 25 delnic beograjske Jadranske banke skupno ugodno proda. — Kupci naj se oglasijo na upravo ..Jutra" pod ,,Kupec 25. dclnic". 15292 Divji kostanj (zrnje) ca 500 kg se takoj poconi proda. — Vpraša se O skrbništvo Brdo pri Kranju. 15231 Nepremočljive „"Waterproof" dežne plašče, guml-pelerlne za dame, prevlečene s svilo in usnjeno suknjiče priporoča Drago Schwab, Ljubljana, Dvorni trg 3. 214 200 nr gabrovih hlodov od 25 cm debeline naprej, po 1.50, 2, 2.50, 3. 3.50, 4 m dolžine, zdrav, popolnoma raven ln brez grč. Ponudbe na I. Jugosl. posredovalnico za les v Mariboru. 15253 Stroji ra Izdelovanje zabojev, najnovejšega sistema, se kupijo. Oferte z nepretlranlml cenami na upravo „Jutra" pod ,,Stroji". 15305 Pisalni stroj rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbo na upravo „Jutra" pod ..Dober stroj". 15303 Iščem stanovanje kuhinjo in 2 do 3 sobe s prltlkllnaml v stari aH novi hiši ali vili. Ponudbo z navedbo ceno pod ,.Uradnik" na upravo „Jutra". 1522S Stanovanje v Ljubljani, prijazno, suho. svetlo, zračno, lahko dobi takoj kdor kupi pohištvo. Naslov pove uprava „ Jutra". 15291 Brinjevec samo zajamčeno pristno kmečko blago, se kupi večjo množino. Najskrajne ponudbe in vzorec je poslati na poštni predal 37, Celje. 15222 Gumi dimenzije: 710—90. 760—90, 820—120, 880—120. 895—135, po najugodnejših cenah na prodaj. Ponudbe pod ..Ugodnost" na upravo „Jutra". 15254 Puch-auto VIII. zadnji model, najmodernejše opremljen, 38 IIP, se ceno proda. Ponudbe pod ,,Nizka cena" na upravo ,,Jutra". 15257 Gostilno sredi Ljubljane, z enonadstropno hišo ln vrtom, na jako prometnem prostoru, izvrstno obiskovana, s koncesijo, takoj prostim stanovanjem, z vsem gostilniškim in kletarsklm Inventarjem vrednost najmanj dinarjev, proda vsled nujnih družinskih razmer za 375.000 dinarjev Realitetna pisarna v Ljubljani, Poljanska cesta 12. 15185 Opremljeno sobo prijazno, s posebnim vhodom, išče za takoj mlad gospod. Ponudbo pod ,Do 1500* na upravo ,,Jutra". 15296 Kdo odstopi vsaj 2 sobi s souporabo kuhinje boljši rodbini za dobo 3—6 mesecev? Plaf-a ro zahtevi. — Ponudbo na upravo „Jutr&" pod ,,8redina mesta". 25294 Mlad inžener Išče opremljeno aobo s hrano. Ponudbe pod ..Nemudo-ma na upravo ,.Jutra". 15293 Stanovanje 1 soba s kuhinjo na periferiji se zamenja za dve sobi s kuhinjo v mestu proti nagradi in plačilu selitve. Naslov v upravi „Jutra" 15331 Stanovanje se odda v novozgrajeni vili, obstoječo iz 3 sob, kuhinje, poselske sobe, kopalnice ln velike steklene verande. Po dogovoru >*e odda tudi za več let. Ponudbe pod ,,Lepa lega" na upravo ,,Jutra". 15138 Dve opremljeni sobi KftA i po možnosti za takoj, išče boo.uuu , HQlWcn trg0V3kl uradnik. Ponudbe pod .Akademik 15071* na upravo „Jutra". 15071 (iščejo) Mlad lesni uradnik •» drvarsko izobrazbo, voja-' ine prost, išče službo za i.akoj ali pozneje. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..<>-hoslovak". 15221 Deček H let star, poštenih kuaet-Fkih staršev, zeli vstopiti v rnauufakurno trgovino v mestu aii na dezrli. Naslov pove uprava ,.Jutra". 15219 Šivilja moderna, izurjena, bi nastopila kot družabnlca in bi prevzela od trgovine vsako delo (perilo), vsako množino. Ponudbe ua upravo „ Jutra" pod ..Podjetna". 1521S Usnje prvovrstnih tovarn, samo na debelo, nudi najceneje. Macsh-ke & Comp.. Cesta na južno železnico. Nasproti špediterja Ranzingcrja. 15236 2 moški zimski suknji prodam po nizki ceni. Ogleda bo od 3. do 4. uro popoldan. Sclenburgova ulica , desno. 15247 Parterni sedež za F abonma se proda. Na slov povo uprava „ Jutra" 13.000 ŠoJer fn avto-monter z dolgoletno prakso, oženjen, trezen, išče službo za osebni ali tovorni voz. — Naslov pove uprava ..Jutra". 15321 Strojepiska Tn flov. stenograflnja IČčo primernega mesta. Ponudbe pod ..Stenograflnja" na upravo „ Jutra". J 5307 Dežni plašč predvojno blago, se proda. Ogleda se na Gosposvetskl - "sti številka 6 pri krojaču Držaju. 15224 Tovorni auto 3 tone, malo rabljen, poceni na prodaj. Ponudbo pod ,.Skoro nov" na upravo „Jutra". 15260 Motorno kolo znamke ,,0pel", popolnoma novo, 1 ln pol IIP, zelo poceni na prodaj. Ponudbe pod ..Najcenejo" na upravo ..Jutra". 15263 Kopalna banja in peč se proda. Naslov pove uprava „ Jutra". 15131 Enodružinska hiša s tremi sobami, kuhinjo in prltiklluami. 3 minute od cestne zeleznlce, je na prodaj. Vse takoj prosto. Resne ponudbe pod ,.360.000 K" na upravo ..Jutra". 15234 Lepa salonska garnitura, 1 kanape, 4 fotelji, se prav ugodno proda. Trgovina pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica 25. 14660 Večja hiša v Ljubljani, ?e proda, ulica na Grad 5. za. vsoto 125.000 dinarjev. Kupcu stanovanje po preteku 3 mesecev na razpolago. Poizve se v hiši. 15226 Hiša s 80 m2 vrta pripravna za gostilniški ali mesarski obrt, brez konkurenca, na prometnem kraju deželi, se ugodno proda. Naslov se Izve v upravi ,,Jutra". 15318 Stanovanje takoj dobi, kdor kupi ali vzamo najem enonadstropno hišo; njej Je trgovina, sobe za pl-earno, skladišče, konjski hlev in drugo. Vse takoj na razpolago. Naslov pove uprava ,,Jutra". 14818 Gozdarski svetnik prevzema dela za sestavo s umsko gospodarskih osnov, revizij, ccnitev gozdov i. dr. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,Strokovnjak". 15313 1 nov voz z diro na peresih ln 1 nov ročni voziček za poka aH mokarja so proda. Pogleda 30: Hrenova ulica 19. 15310 Okraske in svečke za božično drevo, letos krasna izbira, na debelo in drobno najccueje priporoča L. Pevalek, Ljubljana, Sldovaka ulica. 15266 Popoldanske ure ISčo vsestransko lzvežbana pisarniška moč. Ponudbe pod ..Vestna 1001" na upravo ,, Jutra". 15312 Jaslice, božične in novoletno razglednice, velika, krasna izbiri, na debelo iu drobno nnjecnejo priporoča L. Pevalek, Ljubljana, Židovska ulica. 15278 Peč omajllrana, znamke ..Phoe-bus", s potrebnimi cevmi, se proda. Rabljena samo neko-likokrat. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,,Pe6". 15179 Pletilne stroje vsakovrstne, s poukom, nudi tvrdka Fran Kos, Ljubljana, židovska ulica. 14191 Spalnica elegantna, masivna, maha-gonl, polltirana. Odplačilo eventualno na obroke. 14911 Več gonilnih 'ermenov malo rabllenih, prvovrstno blago. te proda. — Naslov pove uprava «Jutra». 13349 Jabolčno drevje brepkovl grmiči, pritlične hruške, jabolčni divjaki v množinah, ameriški ključi, jabolčno seino. Drevesnlčar-stvo Dolinšek, St. Pavel, Savinjska dolina. 14935 V modistovski stroki 50 vagonov bukovih f>j se rada izučila gospodi Č- 1 gorivih drv in 40 vagonov na. Ceni. ponudbo, ki pride- hrastovih gorivih drv franco jo v postov .samo za, Ljub- vagon Sc-vulea ali Zagorjcna l.isno, naj se pošljejo na 1 prodaj. Vprašanja upravo ..Jutra" pod šifro j na Grajščinsko „Modlstln1a". 15213 I Boalani, Katica, povej mi, k jo si kupila posod.>* Ali ne ves. da so kupi najboljše pri V i e e 1 u u, Maribor, Glavni trg? 101 Umetniške razglednice Znižana cena: 100 komadov PO Din Priporoča M. Tlčar, Ljubljana. 231 Lepo posestvo hiša, mlin in 'žaga, 20 oralov lepega gozda, se proda. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava ,,Jutra". 15032 Opremljena soba z dvema po6teljema se odda v sredini mesta. Vpraša pri upravi „Jutra". 15204 Zamenjam stanovanje sobo in kuhinjo v Mariboru v. enakim v Ljubljani ali Celju. Naslov v upravi ..Jutra". 15190 Lep lokal ob glavni cesti poleg postaje cestne železnice so odda. Naslov pove uprava „Jutra' 15244 Odda se lokal prometnem mestu na Dolenjskem v glavnem trgu. Ponudbe pod ,.Lokal na Dolenjskem" na upravo „Jutra". 15019 Meeee... Dve svojeglavnl ovčlcl sta ušli od svojo Črede, a sta so zgubili med skalovjem. Iščeta dva fletkana pastirja, ki bi ju rešila. Pismene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,Crna in bela ovčlca". 15240 Pevka brez glasu se želi potom korespondence seznaniti z enakim povcem. Le resne ponudbe pod „Pe-sem preteklosti" na upravo .Jutra". 15240 Mlad grešnik Išče angelja-vodnika v osebi gospodične, stare 17 do 20 let, da ga zopet privede na pravo pot. Ponudbe poslati na upravo ,.Jutra" pod .Vodnica 100'. 15230 Mlad gospod bodoči veletrgovec v Sloveniji, ki se nahaja večkrat po trgovini v Ljubljani, bi se rad seznanil s prijetno gospodično od 18. do 20. leta. Pisma na upravo „Jutra" pod ..Znanje". 15167 Za svojo sestro 271ctno trgovsko Izobraženo deželanko s popolno opremo, pozneje večjo doto iščem ženina, najraje trgovca 8 lastno hišo na deželi ali dobro tij-pevajočega obrtnika. Mladi vdovci niso izključeni. Ponudbe pod ,,Gorenjka" na upravo „Jutra". 15216 Vsakovrstne harmonike, dlatonlčne in hramatlčne, izdelujem po naročilu nove ter imam Iste vedno v zalogi. Sprejemajo se vsa popravila. Josip Je-zernlk, izdelovatelj harmonik, Kotrcdež. p Zagorje ob Savi. 15035 Restavracija in kavarna,.Zvezda", Koncert Ženitev miroljubni Priletni miroljubni samec stalnimi dohodki želi znanja v svrho ženltve z gospodično aH vdovo brez otrok v starosti 25 do 40 let, po možnosti z lastnim stanovanjem. Neanouimno dopise prosim na upravo ..Jutra." pod „Za-vedn! Slovenec". 1515S I