Ustavno sodišče SRS odločilo o gozdarjih
Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom predsednika Vladimira Krivica ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Borštnarja, dr. Darka černeja, Milka Goršiča, dr. Mihe Potočnika, Mire Svetina in ing. Pavla Žaucerja v sporu med TOZD »Skupne zadeve« ter TOZD »Gozdarstvo« Mengeš v podjetju »Emona« Ljubljana zaradi 19., 20., 29. in 39. člena samoupravnega sporazuma o združevanju ter ureditve spornih odnosov na podlagi 44. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register, po dne 7/12-1973 opravljeni javni obravnavi
odločilo:
informator
glasilo delovne skupnosti • emona | ljubljana
letoS januar 1974	št.35
I. Določbe 19. in 20. člena samoupravnega sporazuma o združevanju ne kršijo pravice samoupravljanja, ki jo delovni skupnosti temeljne organizacije združenega dela »Gozdarstvo« Mengeš zagotavljata XXI. amandma k ustavi SFRJ oz. XXVII. amandma k ustavi SR Slovenije, prav tako pa ne nasprotujejo določbam zakona o
konstituiranju organizacij združenega dela ter njiho-
vem
ster.
vpisu v sodni regi-
Novoletne želje kmetijskih delavcev in kooperantov
Obiskali smo Pšato, Vodice, Smlednik, Radomlje in Ihan
DOMŽALE, KAMNIK, januarja — V trdi temi smo zavili z glavne ceste proti živinorejski farmi na Pšati. Čez debele luže in globoko blato smo se komaj prebili hlevov. Bilo je nekaj po peti uri zjutraj na prvo soboto v novem letu. Krave So mukale ter se gnetle po koridorju tam med hlevom in molziščem. Nikjer žive-9® človeka. Zrak je bil nasičen s kravjeki in mrzlim meglenim jutrom.
“Kako je kaj?« sem yPrašal prvega moža, ki se Je Pojavil na repu črede.
Več mleka — več denarja
.	je odvrnil kar
al<0 iz navade. Vsak dan ^stanem ob pol dveh zju-rai- Najprej nakrmim svo-° šredo 96 govedi, potem
»Vse sem, odkar je moj traktor v popravilu,« je začel v tako gladki slovenščini, kot da je rojen Slovenec, ne pa Bosanec. 32 ljudi nas je zaposlenih tu,
skrbimo pa molznic.
za 600 krav
Zdaj, 14. januarja grem v Mengeš na izpit za kva-
(Nadalj. na 3. str.)
Mnogi se najbrž še spominjate dolgotrajnih razprav na zborih delovnih ljudi in v mnogih samoupravnih organih in komisijah predlansko in lansko leto, in sicer o nenehnih pripombah in zahtevah dveh naših temeljnih organizacij združenega dela — Perutnine in Gozdarstva v zvezi s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi v Emono.
No, končno so se zadeve razčistile in dokončale. TOZD Perutnina se je potem, ko so vsi ostali zbori delovnih ljudi Emone zavrnili njen zadnji »ultimat«, dokončno odločila, da se izloči iz podjetja Emona in registrira kot samostojno proizvodno podjetje Perutnina, Zalog.
S temeljno organizacijo združenega dela Gozdarstvo, ki se je kar samo od sebe »ustanovilo« precej pred drugimi našimi TOZD, je že od vsega začetka tekel spor zaradi razdelitve premoženja, oziroma dodelitve zemljišča na levem bregu Save. Komisija vseh TOZD je namreč ta zemljišča dodelila TOZD Polje-delstvo-govedoreja, ki se ukvarja s kmetijstvom, za katerega namen so bila ta zemljišča tudi arondirana. Topolovi nasadi, ki sedaj rastejo tam, so bili namreč posajeni le kot začasna predkultura do takrat, ko bodo nastopili ekonomski in tehnološki pogoji za poljedelsko ali živinorejsko proizvodnjo.
Že od vsega začetka ustanovitve TOZD Gozdarstva so vsi po vrsti prigovarjali, da ta enota zaradi slabe ekonomske osnove (približno 600 ha gozdov, 30 zaposlenih, 200 milijonov starih dinarjev bruto produkta) nima pogojev za organiziranje TOZD po določilih ustavnih dopolnil.
Ker TOZD Gozdarstvo 1. marca 1973 ni podpisala samoupravnega sporazuma o združitvi, je bila takratna TOZD za skupne zadeve v imenu vseh TOZD — podpisnic sporazuma v skladu s 44. členom zakona o konstituiranju organizacij združenega dela dolžna sprožiti spor (vložiti tožbo) pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije.
Odločba Ustavnega sodišča, ki jo objavljamo v celoti, je dokaz, da so bila stališča vseh ostalih TOZD Emone pravilna in v skladu z ustavnimi dopolnili, ki smo jih v našem podjetju neposredno uveljavili že v začetku lanskega leta.
°dženem na molžo. Da,
jj°sanec sem, Bečir Me-,c- Mi delamo po deset,
Dopolnjen sporazum o združitvi
Po osem ur, kakor bi
^ 0 mislil. Doma sem iz ar>skega mosta. Takole 160 do 200 tisočakov
kn I116860 mi pride, kakor a{- Najteže je čistiti I n®i- Si lahko predstav-
koliko ga je? šefom t 0 že predlagali, da bi Sa. 9noj čistili s stroji, J se ga vsak dan nabere več kot tisoč kilogra-, 0v- Tudi hodnik v hlevu jQ -tiste strani, kjer krmila z'Vali) bi bilo dobro, ko 9a •— tla — betonirali. a' za novoletne praz-
Na 21 zborih delovnih ljudi lanskega decembra so razpravljali o dopolnitvah In spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi, ki je bil podpisan 1. marca 1973. Udeležba na zborih je bila 77-odstotna in enotno so se vsi odločili za potrditev prečiščenega teksta, kakršnega je pripravila komisija za pripravo splošnih aktov podjetja in za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma.
j® vse odpovedalo, še 1^'la nismo dobili. Pri su-
Sla
/P/ kruhu smo bili. Gove-
0 Je tudi za praznike lač-
Dopolnjen samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev in ureditvi medsebojnih razmerij v podjetju Emone ter hkrati sporazum o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti podjetja Emona na TOZD so podpisali pooblaščeni delegati.
Ob tej priliki je gene-
ralni direktor Nebec čestital vsem za doseženo enotnost in visoko stopnjo
zavesti, ki se izraža prav v tem podpisu.
»Prepričan sem,« je dejal tovariš direktor, »da ta akt ni le deklarativen, temveč pomeni globino ustavnega mehanizma v našem nadaljnjem gospodarjenju: Vsaka TOZD je že dojela, da ji uspeh zagotavlja le boljše delo in dobri medsebojni odnosi.
k ' 2ato ne pozna ne pet-’ ne svetka ...
* ai želim? Vsem nam - Irri še več uspehov v
•°Veni letu. Nam kravar-
ietn
Sovej3 b' bolie krmib
^ek
l0, da bi bilo več
Na
a- in s tem več de-
2a nas vse.
^"aktorist naj bo!
auStorri'ra Djordjeviča,
So
lrista, ki je že enaj-
I *to I ~% tj ,eto zaposlen na Pša-
Nf310 sreaa'' prec* b'°' I V '<ater6m j® tUcb
N'.
PREBERITE:
Kako naj
varčujem v HKS? Str. 4
Kako smo
gospodarili? Str. 4
(Pre)draga in (pre)poceni krmila — Str. 5


II. Glede na razdelitev osnovnih sredstev, ki se na podlagi izreka pod I. opravi po merilih, določenih v 20. členu samoupravnega sporazuma o združevanju, je treba v delovni organizaciji izdelati v skladu z 28. in 34. členom zakona o konstituiranju novo analizo pogojev, kolikor se nanaša na organiziranje TOZD »Gozdarstvo« Mengeš.
III. Ta odločba se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Obrazložitev
Razmerja, ki smo jih sprejeli že marca 1973 in jih tudi uresničevali, kažejo razveseljive izide: pozitivno poslovanje hotela Riviera iz Portoroža, Maxi-marketa, Mesne industrije.
Tudi za naprej moramo napeti vse sile za boljše proizvodne dosežke in dolgoročnejši razvoj Emone.«
Postopek za ustanovitev temeljnih organizacij v podjetju »Emona« se je začel v letu 1972, tako da so bili sklepi o ustanovitvi TOZD sprejeti že pred izdajo zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Uradni list SFRJ št. 22/73 — v nadaljevanju: zakon o konstituiranju). Med drugim je bila v zvezi s tem ustanovljena v podjetju tudi posebna komisija za razdelitev sredstev in njihovih virov, v kateri so bili predstavniki vseh tistih organizacijskih enot, ki naj bi predvidoma postale temeljne organizacije. Merila za razdelitev, ki jih je izdelala ta komisija, so bila vključena v osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju, v katerem naj bi bila dokončno potrjena. Ta sporazum so razen TOZD »Gozdarstvo« Mengeš podpisale vse druge temeljne organizacije v podjetju. Zato je TOZD »Skupne službe« sprožila na podlagi 44. člena zakona o konstituiranju pred ustavnim sodiščem spor zaradi ureditve spornih odnosov v zvezi s tistimi določbami samoupravnega sporazuma, s katerimi TOZD »Gozdarstvo« ne soglaša. To so: 19. in 20. člen, točka b) prvega odstavka 29. člena ter tretji odstavek 39 člena.
V 19. členu samoupravnega sporazuma je določeno, da začetno razdelitev sredstev in njihovih virov opravi posebna komisija, ki jo sestavljajo po en predstavnik iz vsake TOZD in trije člani, ki jih imenuje delavski svet podjetja, in sicer po merilih, ki jih določa ta sporazum. TOZD »Gozdarstvo« meni, da bi smel ta člen veljati le za tiste TOZD, ki bodo ustanovljene po podpisu samoupravnega sporazuma, ne more pa veljati za že ustanovljene TOZD.
Pooblaščeni delegati podpisujejo dopolnjeni samoupravni sporazum o združitvi
(Nadalj. na 2. str.)
Ustavno sodišče SRS odločilo o gozdarjih
(Nadalj. s 1. strani)
Razdelitev sredstev in njihovih virov je namreč treba urediti že ob sami ustanovitvi, ker sicer novo ustanovljene TOZD vse do sklenitve samoupravnega sporazuma ne bi vedele, s kakšnimi sredstvi razpolagajo oziroma bodo razpolagale. Brez poprejšnje določitve sredstev, pravic in obveznosti, ki naj pripadejo novo ustanovljenim
Ni kršitve
TOZD, tudi ni mogoča realna analiza pogojev, ki jo je bilo treba izdelati že po priporočilu zvezne skupščine z dne 30. 1. 1973, in ki jo je nato predpisal še zakon o konstituiranju.
V zvezi z obravnavanjem omenjenega člena samoupravnega sporazuma je ustavno sodišče ugotovilo tole:
Iz priporočila zvezne skupščine o neposrednih nalogah pri izvajanju ustavnih amandmajev XXI do XXIII (Uradni list SFRJ št. 5/73), prav tako pa tudi iz 28. in 34. člena zakona o konstituiranju, izhaja, da je razdelitev sredstev in njihovih virov eden izmed bistvenih ekonomskih kazalcev, ki morajo biti znani ob sprejemanju sklepa o organiziranju TOZD. Po 42. členu istega zakona pa mora biti ta razdelitev oziroma določitev meril za to razdelitev vključena tudi v samoupravni sporazum o združevanju ali pa urejena s posebnim pismenim sporazumom, ki je njegov sestavni del.
Ustavno sodišče ugotavlja, da izpodbijani 19. člen samoupravnega sporazuma ne krši nobene samoupravne pravice, ki jo delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela zagotavljata XXI. amandma k ustavi SFRJ oziroma XXVII. amandma k ustavi SRS, prav tako pa ne nasprotuje določbam zakona o konstituiranju. Izpodbijani člen namreč določa le sestavo delovnega telesa, ki naj opravi razdelitev po merilih, ki jih določa sporazum, to pa je tudi v skladu z 28., 34. in 42. členom omenjenega zakona.
Topoli
Glede 20. člena samoupravnega sporazuma, se TOZD »Gozdarstvo« ne strinja z določbo, da se osnovna sredstva in poslovni inventar razdelijo na TOZD po namembnosti teh sredstev glede na predmet poslovanja TOZD in da se s posebnim dogovorom lahko zagotovi zainteresiranim TOZD pravica do delne uporabe teh sredstev. Posledica te določbe — kolikor zadeva TOZD »Gozdarstvo« — je ta, da ca. 800 ha kmetij-
skih zemljišč ob Savi ne postanejo osnovna sredstva TOZD »Gozdarstvo«, marveč osnovna sredstva TOZD »Poljedelstvo-Gove-doreja«. Pač pa se temeljni organizaciji združenega dela »Gozdarstvo« prizna časovno omejena pravica, da tista zemljišča, ki so že zasejana s topolovimi nasadi, nemoteno uporablja do dozoretja teh nasadov. Nato naj bi se ta zemljišča zopet vključila v kmetijsko proizvodnjo.
Po oceni »Gozdarstva« ta zemljišča za kmetijsko proizvodnjo niso primerna. Iz tega razloga se je že nekdanji »Agrokombinat -Emona« v letu 1965 odločil, da na njih osnuje plantaže hitro rastočih topolov. Doslej je s topolovimi nasadi zasejanih ca. 350 hektarov. Poleg gospodarjenja s klasičnimi gozdovi spada v osnovno dejavnost TOZD »Gozdarstvo« tudi plantažiranje in pripravljanje omenjenih zemljišč za topolove nasade. Nove topolove nasade bi lahko financirali delno z dohodki enega dela teh zemljišč, delno s finančno pomočjo interesentov za odkup tega lesa, delno pa tudi z odstranitvijo in prodajo gramoza ob melioraciji zemljišč, če TOZD »Gozdarstvo« ne dobi navedenih zemljišč v trajno uporabo, nima najosnovnejših pogojev za opravljanje svoje dejavnosti in s tem tudi ne pogojev, da se konstitutira kot TOZD.
Predlagatelj postopka — prav tako pa tudi pod I. obrazložitve omejena skupna komisija — pa poudarjata, da gre za zemljišča, ki jih je nekdanji »Agrokombinat« pridobil od leta 1963 dalje z arondacijo zasebnih kmetijskih zemljišč izrecno za kmetijske namene. Ker teh zemljišč zaradi takrat neugodnih ekonomskih razmer ni bilo mogoče takoj uporabiti za predvideni namen, to je za proizvodnjo živinske krme, se je del teh površin uporabil za vzgojo topolovih nasadov. Vendar ta preusmeritev ni bila trajna, marveč le začasna, tako da so ostala ta zemljišča perspektivno še vedno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. To načelo je tudi vodilo komisijo pri določitvi meril za razdelitev teh zemljišč na novo ustanovljene TOZD ter pri vključitvi teh meril v 20. člen samoupravnega sporazuma o združevanju.
V	zvezi z obravnavanjem tega člena, kolikor se nanaša na kmetijska zemljišča, je ustavno sodišče ugotovilo tole:
V	20. členu ustave SFRJ ter 29. členu ustave SRS je določeno, da je zemlja dobrina splošnega pomena in da je treba vsako zemljišče izkoriščati v skladu s splošnimi v zakonu določenimi pogoji, s katerimi se zagotovijo racionalno izkoriščanje in drugi splošni interesi. Iz tega
sledi, da je treba pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči, vštevši pri tem tudi dodeljevanje teh zemljišč zainteresiranim temeljnim ali drugim organizacijam združenega dela, upoštevati določbe zakonov, ki urejajo to področje. Ker gre v konkretnem primeru za zemljišča, ki so bila pridobljena z arondacijo zasebnih kmetijskih zemljišč, je treba upoštevati tudi zakonske določbe, ki se nanašajo na arondacijo.
Do 25/8-1973 je ta vprašanja urejal temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, od omenjenega dne dalje pa je to področje urejeno v novem republiškem zakonu o kmetijskih zemljiščih. V 37. členu temeljnega zakona je bilo izrečno določeno, da je arondacija mogoča samo v korist kmetijske organizacije ali v korist kakšne druge organizacije, ki uporablja kmetijska zemljišča v kmetijske namene. V 34. členu istega zakona je bilo nadalje določeno, da sme obdelovalec kmetijskega zemljišča izkoriščati to zemljišče v kakšen drug namen, ne pa za kmetijsko proizvodnjo, le tedaj, če je zemljišče po investicijskem programu, po urbanističnem načrtu ali po odloku občinske skupščine, ki nadomešča ta načrt, namenjeno
Arondirani gozd
za izkoriščanje v tak drug namen, razen tega pa še v drugih primerih, ki jih določa zakon ali na zakon oprt predpis. Do 27/12 — 1971 sta veljala tudi 12. in 13. člen cit. temeljnega zakona, v katerih je bilo predpisano, da mora gospodarska organizacija obdelovati kmetijsko zemljišče po osnovnem načrtu za izkoriščanje kmetijskega zemljišča in da mora ta načrt zagotavljati gospodarno izkoriščanje zemljišča, vštevši tudi ohranitev in izboljšanje njegove rodovitnosti.
Na vsebinsko enakih načelnih izhodiščih temelji tudi novi republiški zakon o kmetijskih zemljiščih. V 10. členu tega zakona je določeno, da se v občini namenijo zemljišča za potrebe kmetijstva z občinskim prostorskim planom, in sicer v skladu z regionalnim prostorskim planom za območje SR Slovenije in v skladu z naravnimi razmerami ter družbenimi potrebami v občini. Po 11. členu je sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč dopustna le, če je v skladu z občinskim prostorskim planom: občinska skupščina pa ne more odločati o taki spremembi, dokler ne dobi mnenja kmetijsko zemljišče skupnosti. Glede zemljišč, ki se pridobijo z arondacijo, je v 63. členu novega zakona še
posebej določeno, da se arondacija lahko izvede le v korist kmetijske organizacije združenega dela, in sicer pod nadaljnjim pogojem, če bo tako zemljišče rabilo za kmetijsko proizvodnjo. Republiški zakon je torej še bolj določno in precizno, kot je bilo to v prejšnjem temeljnem zakonu, poudaril, da gre pri arondaciji za trajno in ne le začasno namembnost zemljišč, in da je to namembnost mogoče spremeniti le izjemno, to je, pod pogoji in v postopku, ki jih določa zakon.
Iz navedenih ustavnih in zakonskih določb sledi:
Kmetijska zemljišča, pridobljena z arondacijo, za katera v občinskem prostorskem planu oziroma v urbanističnem programu občine, sprejetim v skladu s 10. členom zakona o kmetijskih zemljiščih, ni izrečno določeno, da se lahko uporabijo za nekmetijske namene ali za namene, ki so s kmetijstvom povezani le neposredno (kmečki turizem, turizem, vodni rezervati, naravno-varstvena območja in podobno), je vse dotlej, dokler se s pravnimi akti in v postopkih, ki jih predpisuje zakon o kmetijskih zemljiščih, ne določi drugače, mogoče po 63. členu zakona o kmetijskih zemljiščih uporabljati le za kmetijsko proizvodnjo. To načelo je treba upoštevati tudi pri razdelitvi kmetijskih zemljišč na novo ustanovljene TOZD. Zemljišča, ki so se doslej vodila kot skupna osnovna sredstva podjetja kot celote, se razdelijo med TOZD glede na predmet poslovanja novoustanovljenih TOZD ter na namembnost zemljišč v skladu z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih, upoštevajoč pri tem še posebej ekonom-sko-politične cilje arondacije.
Ustavno sodišče ugotavlja, da so merila za razmejitev osnovnih sredstev, določena v 20. členu samoupravnega sporazuma o združevanju, na podlagi katerih se arondirana kmetijska zemljišča dodelijo kot osnovna sredstva tisti TOZD, ki se ukvarja s kmetijsko proizvodnjo, temeljni organizaciji združenega dela »Gozdarstvo« pa se do dozoretja že obstoječih topolovih nasadov zagotovi nemoteno gospodarjenje s temi nasadi, v skladu z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih, pa tudi z 20. členom ustave SRS. Zato ta merila ne kršijo pravice samoupravljanja, ki jo temeljnim organizacijam združenega dela zagotavljata XXI. amandma k ustavi SFRJ oz. XXVII. amandma k ustavi SRS.
III
Analiza pogojev, na podlagi katere so delavci v enoti »Gozdarstvo« sprejeli sklep o organiziranju
v TOZD, je temeljila na predpostavki, da bodo zemljišča ob Savi, ki so bila pridobljena z arondacijo zasebnih kmetijskih zemljišč, ob razmejitvi sredstev postala njena osnov-
Analiza
na sredstva. Ker je ta predpostavka glede na izrek pod I. odpadla, je v zvezi z organiziranjem TOZD »Gozdarstvo« potrebna v delovni organizaciji nova analiza, ki bo upoštevala novi položaj. Iz te analize mora biti skladno s 34. členom zakona o konstituiranju poleg drugega razvidna tudi popolnoma določna ugotovitev in razdelitev delovnih sredstev, investicijskih naložb ter terjatev in obveznosti, vključujoč pri tem tudi razdelitev dosedanjega skupnega poslovnega sklada in drugih virov sredstev.
Kar se tiče 29. člena samoupravnega sporazuma, je TOZD »Gozdarstvo« ugovarjala merilom za razdelitev poslovnega sklada, nastalega v podjetju pred letom 1971; ta naj bi se v smislu sporazuma raz-
Vsi delavci
delil v razmerju seštevka neodpisane vrednosti osnovnih sredstev ter vrednosti zalog, zmanjšanega za znesek dolgoročnih kreditov za osnovna in obratna sredstva. Ta ključ delitve je izločil nedokončane investicije in vezana sredstva poslovnega sklada ter je prizadel zlasti tiste temeljne organizacije, ki imajo večje naložbe v osnovna sredstva, nimajo pa zalog materiala in blaga.
Predstavnik predlagatelja postopka je na javni obravnavi izjavil, da je ugovor nasprotnega udeleženca delno utemeljen, ker so iz delitvene osnove izpadle investicije v teku in zagonski stroški. Vendar o event. spremembi 29. člena samoupravnega sporazuma še ni zavzela stališča niti skupna komisija v podjetju, niti niso o tem razpravljali delavci v temeljnih organizacijah. Podobno je tudi stanje glede izpodbijanega 39. člena samoupravnega sporazuma, ki določa način izravnave med aktivno in pasivno stranjo bilance z internimi premostitvenimi krediti.
O razdelitvi sredstev in njihovih virov ob ustanavljanju TOZD odločajo po ustavi in zakonu enakopravno delavci v vseh delih delovne organizacije. Odločitev pristojnega sodišča pride v poštev šele tedaj, ko so izčrpane vse možnosti za sporazumno rešitev. Glede na nove predloge ter izjavo predstavnikov obeh udeležencev na javni obravnavi pa
v konkretnem primeru te možnosti še niso izčrpane. To velja še posebej zato, ker je zaradi razdelitve kmetijskih zemljišč v smislu te odločbe potrebno izdelati v zvezi z organiziranjem TOZD »Gozdarstvo« novo analizo pogojev ter postopek ustanovitve te temeljne organizacije uskladiti z zakonom o konstituiranju.
Zato je ustavno sodišče sklenilo, da glede na opisano novo situacijo ne bo odločalo o 29. in 39. členu samoupravnega sporazuma, marveč je prepustilo ureditev zadevnih premoženjsko pravnih odnosov ponovni samoupravni odločitvi delavcev v prizadetih delih delovne organizacije. Na ta način jim je tudi dalo možnost, da v primeru ponovnega nesoglasja glede ureditve teh odnosov izkoristijo redno sodno varstvo, ki jim je zagotovljeno po 38. členu zakona o konstituiranju.
Po 2. členu zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije je ta odločba dokončna in obvezna.
Predsednik Ustavnega sodišča SRS Vladimir Krivic
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Vse je treba pretehtati
Barborič
obiskal
Emono
Predsednik Republiškega sveta Zveze sindikato'' Slovenije ing. Barborič ie pred novim letom s sodelavci obiskal naše podjetje. V delegaciji so bili Mitja Švab, direktor raziskovalnega centra za s®' moupravljanje pri RS ZS^ Ivan Kukovec, sekretar p ZSS za samoupravljanj6, generalni sekretar J°^e Globačnik in Jože Vid'6, predsednik republiškega odbora delavcev storitve
nih dejavnosti. Goste
zanimale predvsem en°
letne izkušnje Emone P uresničevanju ustavnih d polnil. Podrobneje so seznanili z organizacij0 } dejavnostmi v podjetju.
■ p6
uspehi in težavami pri
vezovanju trgovine z
stri jo in kmetijstvom te1, usmeritvijo nadaljuj6® razvoja podjetja.	0
Ogledali so si fil|T1 || Emoni, nato pa obi®^ s skladiščni kompleks _ šmartinski, Mesno iP^ strijo v Zalogu in pital' v Smledniku.
1
»Doma sem s Križa pri Kamniku zadnjih 13 iet, kar delam tu v Smledniku, sicer pa sem Prekmurec iz Radovec na Goričkem. Veste, kje je to? Poleti zaslužim več, pozimi manj,« se je diplomatsko skušal izviti pravemu odgovoru. Da bi bilo v 74. letu več uspehov kot letos, več denarja.« Ženo ima zaposleno v kamniški usnjarni in je nasploh kar zadovoljen. Vsem Emoncem, še posebej kmetijcem, želi dobro letino in kar najboljšo prirejo (za šefe proizvodnjo!)
Zgodnji obisk v Vodicah — Marija Zupančič, vodja molzišča in Jože Žebovec, vodja delovne
enote, govorita o svojem delu
»Žajfe, masti, čokolade«
(Nadalj. s 1. strani)
lificiranega traktorista. Upam, da bo šlo, saj mora iti.
Zaslužek? Ne morem se Pritoževati: 250 do 300 tisočakov dobivam. Tudi že-na je tu zaposlena. Dva otroka imava, sedem in °sem let sta stara.
Kaj si želim in kaj želim drugim v našem kolektivu? Da bi bili vsi zdravi in zadovoljni (Krstomir je oil zadnjih sedem mese-oov hudo bolan na hrbte-nici, vendar se mu bole-2en izboljšuje), da bi uspešno opravil izpit za kvalificiranega traktorista, da oi vsi delali več in bolje, 03 bi še bolje zaslužili in oili bolj zadovoljni.
Ker nikakor nismo znali, o® mogli prodreti v trakt, kior molzejo krave, smo UsPešno preskočili tistih tisoč in eno lužo do glav-oo ceste ter zavili proti
°dicam na »sestrsko« mrmo krav.
Nakladalni stroj ...
Selim Bodic, doma iz Bi-poa je tod zaposlen zad-Jljh pet let. Vsak dan skr-1 2a 96 glav govedi, ki ['Oo kar dobro uspevajo, akor pravi. Bolje seveda Poleti kot pozimi, ko je eč mleka in zato tudi več ooarja. Kar zadeva zaslu-ek, pravi, da ni najboljši, ,.a tudi najslabši ne. Gib-Jo se tam med 150 in 0 tisočaki na mesec, i. In njegove novoletne že-,je? Veš, pravi, da bi ime-i'fo bi dobili kak nov na-odalnj stroj. Da bi bilo l^o mleka (denarja), pa še
^ ^clim je tudi Bosanec.
krat na dva meseca sko-v malo domov, kjer ima dp]10 'n tr' Otroke. Tu na J5 u 9a najbolj pesti slabo anovanje v stari hiši v I Polje. Ko bi se tu da-0 kai narediti!
5em zdravja in
s molznici v Vodicah Sredi dela, prav tedaj v ie prala vimena kra-y|£ ■ zmotil Ano Mrkano-> doma iz Sanskega moto B°sni.
je * . 0 kar zadovoljne,« ^ Prizna|a brez oklevanja 6 Smehom na obrazu, r^iav je v hodnikastem vJ.^ču z nekoliko pri-
rn 'Sojenimi mesti za Po ^n'Ce ostro zaudarjalo
le svežih kravjekih. Tako-L 0d 120 tisočakov naprej
zaslužimo, pravzaprav dobimo. Poleti je bolje, je več mleka in več denarja. Po 15 litrov na molžo dajejo krave (molzejo jih dvakrat na dan), niso pa ravno redke, ki dajejo tudi po 35 litrov mleka na dan.
»Želim si zdravja in kup denarja, prav isto pa želim tudi vsem svojim sodelavcem na kateremkoli delovnem mestu v Emoni,« je malce šegavo dejala Ana, pri tem pa je skoraj pozabila na obupno slabo stanovanje v vasi Polje št. 29.
Potem smo si družno z obratovodjo ogledali še staro leseno porodnišnico in mlada teleta. Pri tem je eden poklicanih takole pripomnil:
stari, slabi baraki. Zanjo ne plača nič, vendar si kljub temu išče boljšo streho nad glavo. Ponudil mi je filter 57, oba sva krepko potegnila dim v prehladno mokro jutro in ne da bi ga posebej vprašal, je priznal, da je Bosanec, doma tam pri Sisku.
Kako? sem se začudil. Od kdaj pa je Sisak v Bosni?
»Ja, tukaj nas imajo vse, tukaj smo vsi Bosanci ...« je dejal malce premraže-no. Hrana, da je dobra, delo da ni pretežko, da ga kar zmore, le na prepihu je ves čas v teh odprtih hlevih.
Njegove želje: da bi si nekaj denarja prihranil, da
Ker smo bili že v Vodicah, bi bilo grdo in sploh ne prav, če ne bi zavili tudi v našo samopostrežnico, ki že skoraj dve leti razveseljuje domačine in okoličane z vsemi dobrotami, ki jih premorejo tudi velike samopostrežnice v Ljubljani.
Štefka Kuhta, ki je bila tedaj za blagajno, je takoj
Novoletne želje kmetijskih delavcev in kooperantov
Vsak kmet je boljši
»Vsak kmet je že bolje opremljen, kot smo mi, vsak kmet je bolj napreden. Edino kar imamo popolnoma mehanizirano, je kidanje gnoja ... Toda to nikar ne zapišite, to ni za časopis, je še dodal, zato naj zamolčimo njegovo ime.
Vodja delovne enote Vodice Jože Žebovec, ki ima na skrbi 471 krav molznic ter 31 delavcev je menil, da najbolj potrebujejo kak stroj za čiščenje snega ter da so najbolj zadovoljni, če ni redukcij elektič-nega toka, ki dnevni red sicer povsem postavi na glavo. Tudi modernizacije se nikakor ne bi branili.
Ko smo prišli pred farmo v Smledniku, kjer imamo redno okrog 4.100 glav goveje živine, se je začelo mrzlo daniti. Mimo stare železne blagajne, prelepe petrolejke in veterinarja nismo prišli, ne da bi se preoblekli v njihove škornje in bele halje.
Vsi smo Bosanci ...
Drago Dragišič, devetnajstletni dolgolasec, je povedal, da mesečno dobi 140 do 170 tisočakov, da je tu šele šest mesecev, in sicer po zaslugi prijatelja, ki mu je pisal, da je tu dobro delo. Stanuje v
bi ne bilo zmeraj tako hladno.
Kamniški
Prekmurec
V zaprtem traktorju sredi razsežne farme je sedel Karel Ficko in mežikal v mrzlo in mokro megleno jutro.
Ignac Andrašič
povedala, da bi bilo dobro, ko bi vsaj ob sobotah in praznikih imeli dve blagajni, takšen »dren« da je. Pravzaprav aprila bo druga obletnica, kar se Vodice ponašajo za Emonino samopostrežno trgovino. Prosimo za zamero.
»Žajfe, cukra (glej pod milo in sladkor) najhitreje zmanjka, kadar nastopi nakupovalna mrzlica, kakor je pred nedavnim. Pa čokolade tudi ni nikdar dovolj, kadar se kuhajo nove cene.
S »kšeftom« so žene in dekleta, sedem jih je, kar zadovoljne. Planirale so 330 milijonov prometa, naredile pa so ga kar za 375 milijonov S din seveda.
Kdaj pa kaj dobička bo ... (prosto po Prešernu) pa še ne vedo, vendar z zaupanjem čakajo na »elektronsko« odločitev. S plačami (glej pod mesečni osebni dohodek) so kar zadovoljne, saj se gibljejo med 190 in 300 S tisočaki na mesec.
In njihove novoletne želje ter voščila? Dober promet, da bi jim skladiščniki zmeraj pravočasno in dovolj blaga dobavljali na police, več pralnega mila, čokolade in svinjske masti, kar je pomagala povedati šefinja samopostrež-
nice, zgovorna in simpatična (priimek in ime smo žal pozabili), zato smo pri priči kupili svinčnik, cigarete in vžigalice ter za tisti dan nepričakovano, pa vendarle malce dvignili že tako lep promet. Hvala lepa!
Prašič: 400 kg
Ignac Andrašič, skrbnik merjascev v Ihanu, ki je doma iz okolice Lenarta, ima na skrbi 74 boksov in dvakrat, če ne celo trikrat toliko merjascev za razplod.
»še kar gre,« pravi malce šegavo izpod svojega mlinarskega klobuka, ki je bolj bel kot črn od krme, z zaslužkom pa se tudi ne hvali preveč. Tam do 200 že pride, kadar pride. Stanuje v ihanskem bloku, dela pa v prašičereji že 13 let.
»Hudirjevo spreten moraš biti, da skačeš čez tele železne ograde in »štange«, kakor pravi. Bi lahko dali boljše plače za takšno telovadbo, meni, ker je vse vsak dan dražje, slabše in ... Dela na petek in svetek, ves dan, žival mora jesti, zato praktično ni nikdar prost.
V prvi ogradi se je »pasel« dobrih 400 kilogramov težak prašeč, zato sem ga vprašal, kdaj bo »izpolnil« sto kilogramov in kdaj bo goden za zakol.
Karel Ficko
Šef obrata je dvignil globoka zalisca in pribil, da jih ima 400, pa če ga gremo takoj tehtat...
Še sreča, da ni bilo tisto soboto pri roki generalnega Lucijana, ki bi bil šele užaljen, ko smo skušali kritizirati, da nikakor ni prav, da se po 50 in
Jože Lah
100 tedenskih prašičkov drenja v enem samem »salonu« oziroma tistih majhnih kanarčkovih kletkah ...
»Leteči« šofer
Štefan Primožič, šofer, ki tri leta drvi s tovornjakom od hleva do hleva ter na tehtnico po ihanski farmi, pravi, da plača za silo še kar gre, da je precej bolje, »kar smo na svojih nogah« (TOZD prašičereja), da se proizvodnja (prireja) lepo veča, da bi bilo dobro, ko bi notranji transport še nekoliko modernizirali. Kak tovornjak za zunanje vožnje bi še kako prav prišel. In: »da je prašičev dosti ter da jih (nas) bo še več ...« je pripomnil ter pognal svoj interni tovornjak (ki sme voziti samo po farmi spričo zdravstveno-varstvenih razlogov — karantena), da nas je postalo tako strah, da smo pri priči odnesli pete na Klanec pri Komendi, in sicer h kmetu kooperantu Jožetu Lahu.
Čisti računi
Čeprav je bila njegova domačija na stežaj odprta, v hiši pa nikogar, nismo ničesar vzeli. Čudili smo se le sodastim silosom (po milijon so) ter ugotovili, da bomo lastnika našli v dolgi hali.
Mož ima ta hip (prve dni januarja) pod streho 7000 piščancev. Pravi, da je z njimi več dela kot z desetimi glavami govedi, ki bi jih sicer imel, če bi imel več zemlje, kot jo ima — 3,20 ha. Pet partij po 7000 piščancev spravita z ženo k sebi na leto. Letos čez leto je bilo zelo slabo, zadnja partija pa je bila dobra.
»Težko se je hvaliti, ker nikdar ne veš, kako bo,« pravi previdno. Če je zdravje in dobra krma,
(Nadalj. na 4. str.)
(Nadalj. s 3. str.)
gre, sicer pa bolj na tesno. Dobil je 2 milijona posojila na pet let. Njegove novoletne želje: čisti računi, dobri prijatelji!
Dobri prijatelji
V Radomljah smo obiskali Ivana Nastrana, predsednika sveta kooperantov, ki je bil ravno pri zajtrku oziroma malici. Prijazno nas je povabil na domačo kuhano klobaso, šil-
Ivan Nastran
ce žganjice, kozarec jabolčnika in novoletno potico.
Vsak čas bo dobil gradbeno dovoljenje za hlev, v katerem bo redil 10.000 piščancev. Njegova žena je takoj pripomnila, da noče stati samo na eni (govedo), temveč na obeh nogah (piščanci).
Mož je mnenja, da je kooperacija zelo pozitivna stvar, vendar pa bi morali vsaj v novem letu nekoliko bolje razčistiti medsebojne odnose. Toda končajmo najprej z njegovo investicijo: hlev za 10.000 piščancev, posojilo HKS Emona v vrednosti 16 milijonov, celotna investicija kakih 30, če ne bo še kaj več starih milijonov dinarjev. Začetek proizvodnje jeseni, če bo šlo vse po sreči.
Uprava kooperacije naj bi bila bliže, ne pa v odročni Ljubljani, na primer v Domžalah, s čimer bi bila marsikomu olajšana pot in delo. Kmetje so zelo zadovoljni, saj so lani dobili čez milijardo S-din posojil. Na zboru kooperantov v Domžalah je bila takšna udeležba (70 %), da se je domžalska dvorana kar trla, česar nihče ni pričakoval.
Želje: »če bi bil človek dober, močan kooperant, bi si lahko poleg zdravstvenega zavarovanja prislužil tudi starostno zavarovanje,« pravi gospodar bolj zase, kot nam. On že ve! Takega zavarovanca, ki bi si hotel in mogel kupiti leta za nazaj, sicer še ni, bi pa se počasi morda lahko našel.
Trikrat srečno!
Perutninarski kooperanti se zelo pritožujejo, da nimajo urejenih pogodb, da ni točnih razmejitev, »kaj je moje, kaj pa tvoje«, medtem ko drugi perutni-narji po Sloveniji to poznajo, imajo bolje urejeno. Da bi delali take pogodbe ali celo boljše (bolj natančne), kot drugod pri nas. Prav bi bilo, da bi se kooperantski odnosi razčistili, da bi vsak kooperant točno vedel pri čem je, da krma ne bi bila slaba kot lani. Zakaj bi samo kooperant delal (imel) izgubo? Sklad rizika je premalo.
Gre torej za solidnost, zanesljivost dogovorov itd. Dogovorili naj bi se bolj natančno, kdo je za kaj odgovoren, kdo in v kolikšni meri je dolžan nositi ri-zik ..., sicer pa tudi Ivan Nastran želi vsem soko-operantom in vsem Emoncem veliko uspehov, zdravja in zadovoljstva v novem letu, kot nasploh vsi, s katerimi smo govorili tega dne oziroma ranega jutra, ko smo ekspresno obiskali naše delavce na Pšati, Vodicah, Smledniku, v Ihanu, na Klancu in v Radomljah.
Velja, torej, trikrat srečno: za zdravje, delo (posel) in zadovoljstvo pod našo skupno streho!
Emonček
Ihan — Pol več prašičev na istem prostoru
za združitve
Možnosti
Predsednik odbora za gospodarske zadeve tovariš Miran Blaha je na zasedanju Zbora delegatov TOZD seznanil prisotne z možnostmi za pripojitve treh delovnih organizacij k Emoni. V naporih za stabilizacijo gospodarstva nasploh in pri urejanju odnosov v podjetju je skladno z ustavnimi dopolnili prišlo do predhodnih razgovorov s predstavniki de-
lovnih organizacij Stekla iz Ljubljane, Kmetijske zadruge iz Črnuč in šuma-produkta iz Sarajeva.
Steklo, export-import, bi v okviru Emone svojo dejavnost lahko specializiralo in jo povečalo. Sodelovanje našega podjetja s Steklom je bilo že doslej uspešno.
Pripojitev Kmetijske zadruge Črnuče odpira velike možnosti široki koope-
raciji z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, kjer je očitna obojestranska korist.
Z razvejano proizvodno in trgovinsko dejavnostjo Šumaprodukta je bila Emona povezana že doslej. Interes za integracijo je obojestranski. Upravičenost teh integracij bodo proučile na zboru imenovane komisije ter izdelale ekonomske elaborate.
10. APRIL, DAN EMONE
Zbor delegatov TOZD je sklenil, da vsako leto 10. aprila praznujemo Dan Emone. Na ta dan leta 1947 je bilo namreč ustanovljeno podjetje Prehrana, Ljubljana, kot najstarejša izmed delovnih organizacij, ki danes sestavljajo Emono.
OBISK ZVEZNEGA SEKRETARJA ZA CENE
Prve dni v novem letu je podjetje obiskal zvezni sekretar za tržišče in cene Nikola Stojanovič.
Pokazali smo mu film o Emoni, ogledal pa si je hladilnico na šmartinski cesti ter elektronski računski center. Gost se je posebej zanimal za ekonomski položaj maloprodajne mreže ter za problematiko zamrznjenih marž. Tovariš sekretar se je seznanil tudi z razmerami v Tovarni močnih krmil zaradi zamrznjenih cen surovin ter odkupnih cen v proizvodnji, kjer problemi zahtevajo čim hitrejšo rešitev.
Kako smo gospodarili
Sektor za plan, analize in statistiko je pripravil podatke o 11-mesečnem poslovanju v preteklem letu. številke kažejo približno sliko, kakršno lahko pričakujemo z zaključnim računom.
Pregled finančnih rezultatov za 11 mesecev 1973
1973	v 000 din
Neto poslovni
Zap.	Bruto produkt rezultati
ST.	i i mes. 1973	Plan 1973	11 mes. 1973
1. Poljed.-goved.	67.561	—2.009	—1.126
2. Gozdarstvo	1.726	781	— 428
3. Prašičereja	54.750	4.730	+ 4.964
4. Perutnina	172.077	7.872	14.586
5. Kooperacija	47.176	926	898
6. Močna krmila	170.333	1.891	1.915
7. Mesna industrija	303.253	5.823	5.640
8. Skupaj proizvodnja	816.876	20.014	26.449
9. Trg. na veliko	934.489	18.405	6.624
10. Maximarket	178.736	239	2.677
11. Supermarket Lj.	88.299	4.500	4.370
12. Supermarket Osijek	43.973	1.500	478
13. Malopr. mr. E., Lj.	463.671	9.279	1.196
14. Trg. obrat Koper	62.472	700	2.074
15. Skupaj maloprodaja	837.151	16.218	10.795
16. Zunanja trgovina	927.986	19.235	4.606
17. Skupaj trgovina	2699.626	53.858	22.025
18. Inženiring	3.267	235	200
19. Globtour	197.031	—	427
20. Skupaj Inž. in Glob.	200.289	235	627
21. Vila Bled	2.691	—1.492	— 787
22. SEP	4.508	—	7	96
23. Družbena prehrana	2.910	— 427	— 178
24. Hoteli	—	—	—
25. HKS	1.284	— 193	2
26. Stanovanjski obrat	413	—	—24
27. Skupne službe	75.075	—	+ 2
28. Izred. doh. in izdat.	—	—	
29.	Skupaj ostalo 30.	SKUPAJ	86.886	—2.119	— 889
(8 + 17 + 20 + 29)	3803.686	71.988	48.212
31. Alpkomerc Tolmin	119.916	4.250	3.149
32.	Hotel Slon, Lj. 33.	Hotel Riviera,	13.278	734	877
Portorož 34. Hotel Slavija	30.014	1.400	1.477
Maribor	10.582	840	1.058
35.	Hotel Evropa, Celje 36.	Zdravilišče	3.773	597	605
Čateške Toplice 37. Hotel Bernardin	14.596	1.656	1.856
v izgradnji 38. SKUPAJ	809	—			
(od 31 do 37) 39. SKUPAJ PODJETJE	197.968	9.477	9.021
(od 30 do 38)	4001.654	81.465	57.234
Opomba: Pri Hotelu Evropa Celje je za 11 mesecev 1973 upoštevan 9-mesečni rezultat.
Kako naj varčujem in vlagam v našo HKS?
l Tako, da bom sprejemal osebni dohodek v celoti na hranilno knjižico naše hranilno-kreditne službe. Iz hranilne knjižice pa bom dvigal denar postopoma — ne vsega naenkrat. Toliko bom dvigal, kolikor potrebujem gotovine za tekoče življenje. Na ta način si bom podaljšal kupno moč med mesecem. Prijavil bom to željo moji blagajničarki HKS ali pa bom to sporočil v upravo HKS, Miklošičeva 4, telefon 20-901. Tako delajo tudi drugi in imajo koristi od tega.
Prihranke, ki jih imam naložene v poslovni banki in v poštni hranilnici bom prenesel v našo hranilno službo, ki obrestuje vloge z 8 %, torej več kot druge hranilnice.
Povabil bom svoje sorodnike in znance, naj postanejo člani naše hranilnice. Naša HKS ima 45 blagajn v Sloveniji in v Jugoslaviji^ obresti so najvišje, vloge so zanesljivo zavarovane, saj imajo te vloge kritje v zalogah podjetja Emona. Druge hranilnice takega zanesljivega jamstva in pokritja nimajo. Naša HKS lahko sprejema vloge od delavcev Emone in tudi od drugih občanov.
Če bom tako delal, sem si na jasnem, da pomagam sebi in svojemu podjetju Emoni, kjer sem zaposlen in kjer dobivam osebni dohodek za delo, ki ga opravljam.

-s s.
Pogled na Tovarno močnih krmil v Mostah
(Pre)draga in (pre)poceni krmila
faradi zamrznjenih cen uvažamo več surovin za močna krnila, kot bi jih sicer — Navidezni nesmisel, vendar resnica.
LJUBLJANA, januarja — Osnovni problem, s kate-ritTI se ukvarjajo v naši TOZD Tovarni močnih krmil, so Cer>e. Zakaj? Medtem, ko imajo domači pridelovalci in Proizvajalci surovin, ki jih uporabljamo za mešanice bočnih krmil, priznane realne cene, moramo mi svoje ^ošanice — močna krmila — prodajati po zamrznjenih, nižjih cenah. Prav zaradi tega se dogaja, da uvaža-1110 več surovin za močna krmila, kot bi jih sicer, ker narri je zanje priznana dejanska cena.
To neskladje bi morali pogovorni dejavniki čim-odpraviti, saj je ne-Zciržno, da ima pridelova-,ec višje cene, kot prede-°valec — jn, da poveču-f;rr'o uvoz surovin, name-
0	da bi ga zmanjševali, Posebno letos, ko republi-, a gospodarska usmeri-ev Posebej podčrtuje raz-
01	kmetijstva.
Surovine uvažamo pred-ero za perutninska moč-
a krmila. To so soja, rib-sa moka itd., ker od teh estavin je odvisna kako-Vost krme.
ja^a jo bila lanska prire-^šoancev (razen zadnje n artije«, ki je bila izred-1^. dobra) slaba, je delno pf!v uvoz oziroma zastoji tov Uvozu surovin, na kar arna ne more vplivati. "Od sebe zmeraj skuša-čos C*ati najboljše. Kadar c a ni, spremenimo re-
hra tUr°’ vendar tako, da nilna vrednost ostane Paka.«
krm-f^0 Tovarna močnih Ppe' ’ Perutnlna Zalog, Ko-k0 raclja kot posamezni Cie|Peratni smo dajali svoj Dfjf* v sklad rizika in ta $Voi j^aj Pokrili. Po Zajj1® Pa ga je pokrila tudi c6v "Partija« piščanca 'k‘ je bila trikrat bolj-ot Prejšnja,« tudi po-
udarjajo naši proizvajalci močnih krmil ter pristavljajo, da so v prizadevanjih, da bi storili vse, kar morejo (in več), zelo kakovostna krmila (dražja) mešali in prodajali ceneje, ko bi bilo realno.
Pozimi
Cestni promet je na pragu zimskih težav. Že v jesenskem prehodnem obdobju in pred vrati najhujših prometnih nevšečnosti za vsakogar smo se znašli pred težko nalogo, kako premagati prihajajoče nevarnosti, ki nam jih nastavlja zima in z njo vse skrite cestne pasti. Seveda, da mislimo na mrzle dni, ki prinašajo s seboj meglo, sneg, brozgo, poledico, burjo in zelo malo sonca in suhih cest.
Vsakoletne izkušnje, promet kakršen je sedaj in statistika prometnih nesreč, spremljevalka vsakodnevnih dogodkov na cestah, vse to enako govori, da tudi letos ne bo drugače kot je bilo lani, predlanskim ... Nasprotno, vse
Glas iz Tovarne močnih krmil
Stare želje v novem letu: boljše prezračevanje — manj hrupa, stanovanje, boljši zaslužek, rekonstrukcija.
LJUBLJANA, januarja — Tudi našo TOZD, Tovarno močnih krmil v Mostah, smo obiskali zato, da bi se z delavci v proizvodnji pogovorili, kako jim gre kaj delo od rok, s čim so oziroma niso zadovoljni, kaj pričakujejo od novega leta, kaj želijo ostalim članom našega šest tisočglavega kolektiva in podobno. Med cigareto po malici smo se v slačilnici zapletli v pogovor s skupino mešalcev mineralov in pre-miksov, kjer je spričo raznovrstnih vitaminskih snovi delo zdravju škodljivo.
Ulja Andrijanič, doma iz Slavonskega Broda, je v tovarni zaposlen že sedmo leto. Mesečno zasluži od 180 do 200 S tisočakov:
»Preveč se kadi. Dobro bi bilo, ko bi poskrbeli za boljše prezračevanje. Z aspiratorjem na obrazu je težko delati, zato ga skoraj nihče ne nosi.
Želja? »Da bi bolje zaslužili. Ko bi vi vedeli, koliko prahu mora človek požreti vsak dan! žveplo, galica, antibiotiki itd. Prav zaradi tega bi bilo pošteno, ko bi si enkrat na leto na račun družbe lahko privoščili dopust na morju ali v hribih, zakaj nismo redki, ki imamo zaradi dela v teh okoliščinah že astmo. In pogostnejši zdravniški pregledi.«
Ilija ima ženo, ki je zaposlena v Kolinski, in 13-letnega sina ter desetletno hči. Od 1961. leta naprej je hranil denar in si na črno postavil streho nad glavo v Sneberjah. Drugače ni mogel priti do poštenega stanovanja. Kaj je pač hotel. Je član tovarniške delavske kontrole in član ZKS. Mož nima dlake na jeziku.
Tudi njegovi sodelavci so menili, da je njihov osnovni problem nezdravi prah ter pomanjkanje stanovanj.
hitimo
bolj polne ceste tudi v tem času kažejo, da se lahko zgodi prometna nesreča še bolj pogosto kot doslej. Slabo vreme in zima sta neizprosna sovražnika prometa. Treba bo pač zbrati dovolj pametne razsodnosti, da ne bomo klonili v trenutku, ko bo stanje najbolj kočljivo in kritično, in tudi tedaj ne, ko bo vladalo navidezno prometno zatišje. Na naši poti od doma do službe zjutraj in povratek popoldne, sploh pa ponoči, je na cestah vse prej kot prijetno, varnosti pa komaj toliko, da jo ocenimo z »minimum«. Za lastno varnost smo dolžni poskrbeti najprej sami. Pa poglejmo ali se potrudimo, da bi to tudi storili ali vsaj poskušali storiti?
Martin Hočevar, mešalec krmil z mastjo, prav tako zasluži 180 do 200 S tisočakov (če preseže normo). Na tem delovnem mestu je tri leta. Pravi, da je njegovo delovno mesto takšno, da skoraj niso možne izboljšave, edino če bi na komandnem pultu vse avtomatizirali, kar pa je z letošnjo rekonstrukcijo tudi predvideno. Posredi je seveda vprašanje, če bo denar.
Martin ima ženo in dva otroka ter zelo »švoh« stanovanje v kleti, kakor pravi, zato se je odločil za zidanje hiše v lastni režiji. Prosil je za posojilo v tovarni, vendar ga ni dobil, zato se je obrnil na banko. Zdaj čaka, če bo kaj,
Od doma v službo se odpravljamo zjutraj še zaspani, morda še utrujeni od prejšnjega dne. Od doma odhajamo kot pešci, avtomobilisti ali kot potniki avtobusa oziroma železnice. Vseeno. V megli, na poledici in v snegu.
— Pešci! Se niste odpravili zdoma morda kakšno minuto bolj pozno kot običajno? Se vam mudi? Seveda! Zato hitite. Ampak hiteti tam, kjer je nevarno, pomeni lahko prometno nesrečo, tako, kakršnih je ob tem času in ob takih okoliščinah toliko, da lahko računamo nanjo tudi mi, če se nam bo tako neprevidno mudilo tudi v bodoče.
— Kolesarji! Ne gre drugače kot s kolesom? Ne, ne gre, ker ste med
če bo, bo zidal naprej, če ne, ne ve, kako bo. Njegova žena, ki je zaposlena pri Elektrotehni, je dobila
nekaj kredita. Ima sina in hči, dolgo ne bodo mogli živeti v tisti kleti.
Roza Hočevar, polnilka, doma iz Ihana, je 14 let
redkimi in najbolj vztrajnimi na dveh kolesih. Toda verjemite nam, nevarna vožnja po snegu in ledu ne ostane dolgo brez posledic.
— Mopedisti! Tudi vas je na cestah precej. Tehnika napreduje. Zimske gume in verige ne pridejo v poštev. Premislite! Če cesta ni sposobna za promet, pustite vozilo doma.
— Avtomobilisti! Lepo je potovati v službo in domov v udobnem in toplem avtomobilu, čas je zlato, zato hitimo. Tako misli marsikatera zaspana ali utrujena glava za volanom. Vendar pozor, na cesti nisi sam! Staro, a stokrat preizkušeno geslo.
Vsi imamo enake želje, pojdimo zdoma in priha-
zaposlena v tovarni, torej leto dni manj, kot tovarna stoji.
»če bi bile malo širše vreče,« pravi skromno, »bi jih laže natikale. Ventilacija ni dobra, zaradi pljuč, veste ...« Druge njene besede požira ropot. »Grdo pljuvamo! Poglejte, naravnost v obraz nam nese prah. Da, zdaj je bolje, ko so nam naredili to leseno predelno steno, toda še zmeraj je hladno. O, poleti je pa vroče. Ko bi se dalo kako okno bolj na široko odpreti.
Roza zasluži od 160 do 190 tisočakov, kakor kdaj.
»Kakšne želje imam? Kaj pa vem. Se ne morem odločit. Saj je novo leto že mimo ... Da, zdaj sem kar zadovoljna. Eno leto bo, kar imam stanovanje. Dobila sem ga od našega delavca, ki si je sam zgradil hišo. še veliko jih je, ki bi rabili boljše stanovanje. še so.
jajmo domov brez cestnih nevšečnosti. Zdoma in domov hodimo že tako navajeno, tako podzavestno merimo vsakdanjo pot, da na prometne nevarnosti včasih enostavno pozabljamo. Ta naša popotna vsakdanjost združena z mrazom in zimo, nas lahko tu pa tam spelje v trenutek nepremišljene odločitve, ki pomeni nesrečni konec.
Zima skriva nevarnosti, ki zahtevajo svoje prej, preden se sploh zavemo, za kaj gre. Dovolj je nekaj metrov poledenele ceste ali napačni pogled v desno, namesto v levo in že je tu nesreča. Smo šele na začetku »zimskih« prometnih težav. Pripravimo se nanje, da ne bo prepozno.
Marjan Metljak
Skupina delavcev iz Tovarne močnih krmil. V sredini: Ilija Andrijanič
počasi
Klub upokojencev:
437 članov
»Najprej nas je bilo le nekaj in večkrat smo se dogovorili za sestanek v Sla-viji. Z upokojitvijo je namreč v našem življenju nastala neka vrzel. Pogrešali smo stike s podjetjem, kjer smo delali, na katerega smo bili navezani. Kar naenkrat smo bili odrezani od živahnega ritma življenja in dela in čutili smo se, no, nekako čudno. Pa smo osnovali Klub upokojencev.«
Novoletno veselje in darila za 94 otrok
Dedek Mraz v supermarketu
Tako je povedal predsednik Kluba upokojencev Emone tovariš Ivan Pezdir. Leta 1968 je bilo le 12 stalnih članov, čez dve leti jih je bilo 26, leta 1972 so beležili že številko 243, konec leta 1973 pa šteje klub že 437 članov. Od ustanovitve do danes je umrlo 7 članov, dva pa sta izstopila.
Da Klub upokojencev res izpolnjuje svoj namen, da namreč povezuje upokojence med seboj in z matičnim podjetjem, priča številna udeležba na vseh izletih in srečanjih, ki jih
Bonaparte je pregledoval del svoje vojske. Videl je vojaka, ki je imel ves život obvezan.
»Si bil ranjen v prsi?« je vprašal.
»Ne, v hrbet,« je odgovoril vojak.
»Kako v hrbet? Si morda bežal pred sovražnikom?«
»Nikakor! Obrnil sem sovražniku hrbet, da mu pokažem svoj prezir,« je ne preveč prepričljivo, a bistroumno odvrnil vojak.
je Klub organiziral. Leta 1969 se je v Benetke odpeljalo 200 upokojencev, naslednje leto v Celovec in Beljak 100, leta 1971 s hidrogliserjem spet 200, od teh se je polovici izlet podaljšal čisto nehote, ker se je pokvaril avtobus. Leta 1972 so se odpravili v Gornjo Radgono, Mursko Soboto in v Moravske toplice s tremi avtobusi. Lansko jesen pa je klub organiziral kar dva izleta, enega po Koroški s štirimi avtobusi, drugega pa v Ca-teške toplice z dvema avtobusoma.
mu in televiziji,« je odvrnil Ouasimodo.
Madžarski glasbenik Richter je bil na izvedbi Tristana, ki jo je vodil Herman Levy. Po predstavi je dirigent vprašal Richterja, kaj misli o njej.
»Zelo lepo!« je odgovoril Richter. »Le motiv .želja po ljubezni’ so čelisti izvedli skrajno medlo. Rekel bi, da so vsi poročeni.«
Upokojenci se zelo radi spominjajo poti v Osijek leta 1968, kamor jih je povabil kolektiv takrat novega Supermarketa. Udeleženci izleta so si ogledali novo blagovnico, mesto ter se seznanili z mladimi gostitelji.
In kakšne načrte ima Klub upokojencev v tem letu?
Radi bi še naprej vzdrževali tesne stike z matičnim podjetjem ter sami med seboj. Socialno šibkejšim bo Klub po svojih močeh skušal kar najbolj pomagati. In vsekakor bodo poskrbeli tudi letos za vesela srečanja na izletih.
Velika želja upokojencev Emone pa je imeti svoj prostor, kjer bi se lahko sestajali, kajti sedaj se dobivajo v restavraciji Sla-vija. želimo jim, da bi se jim posrečilo uresničiti tudi to!
Konec februarja ali v začetku marca letos predvidevajo skupen sestanek vseh upokojencev, o čemer bodo seveda pravočasno obvestili.
Starši, zaposleni v Supermarketu Ljubljana, so 29. decembra lani pripeljali svoje malčke v klubske prostore Supermarketa, kjer jih je pozdravil dedek Mraz s spremstvom.
94 povabljenim predšolskim otrokom je igralska skupina iz Medvod prikazala igrico, nato pa jih je dedek Mraz obdaroval (v imenu osnovne sindikalne organizacije SM).
Aktivni počitek med delom
Za dobro voljo
Sodobni pesnik Salvado-re Ouasimodo je dobil v oceno pesmi nekega pesnika. Prebral jih je in vrnil avtorju s tole pripombo:
»Stihi so edinstveni. V njih so misli, ki jih ne bi mogla nikoli napisati ne Leopardi ne Baudelaire.«
»Katere?« je vprašal pesnik z živahnim zanimanjem.
»Tiste, ki govore o fil-
V mladih letih Renoir sploh ni znal ravnati z denarjem. Nekega dne ga je obiskal hotelir in mu očitajoče dejal:
»Januarski račun ste plačali tako, da ste napravili moj portret, za februarskega ste portretirali mojo ženo. Kako pa bo z računom za marec?«
»O, saj se ne mudi! Bom že počakal, da dobite sina,« je odvrnil mladi umetnik.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem osnovni sindikalni organizaciji delovne skupnosti skupnih služb za materialno pomoč ob moji dolgotrajni bolezni. Hvala tudi delovnemu kolektivu TOZD Hotel Bernardin za razumevanje.
V	času, ko je bil položaj delavca v proizvodnji tak, da je prevladovalo težko mišično delo s statičnim ali dinamičnim naporom ob veliki energetski porabi, je delavec potreboval predvsem pasivni počitek sede ali leže in okrepčilo s hrano.
Ko se je postopno manjšala uporaba mišičnih naporov in se je čedalje bolj vključevalo duševno delo, je to ustvarilo pogoje, potrebe in zanimanje za aktivni počitek.
V	aktivnem počitku obremenimo tiste dele telesa, ali organske funkcije, ki pri delu niso sodelovali ter vodimo delavce v okolje, v katerem ni dejavnikov,
ki so pri delu negativno vplivali na dobro počutje.
V	zadnjem obdobju se v evropskih državah naglo širi tako imenovani TRIM odmor. Vsebina in organizacija TRIM v proizvodnji je v različnih tovarnah različna. Zavisi od delovnega napora, od prostorskih možnostih, od tehnološkega postopka in seveda od zanimanja delavcev.
V	Jugoslaviji se vse več delovnih organizacij odloča za organiziran aktivni počitek. Zanimanje je največje v tekstilni stroki in delovnih organizacijah, kjer je delovni proces organiziran brez zastojev. Delavci se v tem času udejstvujejo predvsem v lažjih športih,
zabavnih igrah ali pa se sprehajajo.
Članarina za Klub po položnicah
Vse upokojence obveščamo, da bo Klub upokojencev do konca januarja letos poslal vsem članom položnice za plačanje članarine 24,00 din. Izpolnjene položnice nakažite do konca februarja.
Prosimo, da članarino plačujete SAMO po položnicah!
Klub upokojencev
informator
glasilo delovne skupnosti* emona Ijubljana
leto5 januar 1974	št.35
Emona Informator — Izdaja komisija za informiranje pri zboru delegatov TOZD — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: glav* ni urednik Jasna Novljan, odgovorni urednik Janko Velikonja, tehnični urednik Tatjana Lapajne, Zora Subašlč, Miran Blaha, Inž. Milan Bra-čika, Marko Potokar, Franc Žunko — Uredništvo: Ljubljana, Kersnikova 2, telefon 310-655, int. 212 — Tiska Tiskarna Ljubljana.
Marina Vujoševič
HVALA ZA NOVOLETNO POZORNOST
Kaj pomeni drobna pozornost s strani podjetja, vemo verjetno le upokojenci, zato smo toliko bolj veseli in hvaležni, ko smo dobili novoletno darilo.
V imenu vseh upokojencev našega podjetja se Klub upokojencev prisrčno zahvaljuje vodstvenim organom Emone za novoletne čestitke in za darilo — bon v vrednosti 350 dinarjev!
Podeljevanje nagrad po pravilniku
Delegati TOZD so na seji zbora 26. decembra lani potrdili besedilo pravilnika o podeljevanju priznanj in nagrad. Priznanja in nagrade uvajamo z namenom, da bo mogoče pravilno ovrednotiti izjemne dosežke delavcev, njihovo pripadnost kolektivu in njihov izjemni delež pri skupnem uspehu podjetja.
Priznanja podjetja so pismene pohvale, diplome in značke Emone, lahko so vezana z nagradami.
Nagrade so lahko denarne ali v materialni obliki in se podeljujejo letno ali občasno posameznemu delavcu ali skupini.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad lahko predlaga vsak delavec Emone. Predlog mora biti utemeljen in dokumentiran.
Pismene predloge zbirajo odbori za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD in svet za delo, nagrajevanje in družbeni standard zbora delegatov TOZD.
Priznanja in letne nagrade podeljuje delavcem zbor delegatov TOZD vsako leto na Dan Emone, 10. aprila, pismene pohvale in občasna priznanja pa Delavski svet TOZD sproti ali ob svečanih prilikah-Za kakšne dosežke se podeljujejo priznanja in nagrade, natančno določa pravilnik.
Delovna
skupnost
skupnih
služb
in ne TOZD
Zbor delavcev delovn® skupnosti skupnih služb ie 24. decembra 1973 sklenil' da sprejme spremembe h1 dopolnitve samoupravnega
sporazuma o združitvi dela in sredstev in ureditv1 medsebojnih razmerij ^ podjetju Emona, Ljubljana' kot jih je predlagala komi' sija Zbora delegatov TOZ0 r za pripravo splošnih akto'1 podjetja in za sprememb6 in dopolnitve samoupravnega sporazuma.
Po obrazložitvi in ra^1 pravi je zbor sklenil, c)l P ukine TOZD za skupne z6' deve in formira deiovn6 skupnost skupnih služb, 5,| tem pa tudi sprejme spr6 f menjena in dopolnjena d6 < ločila samoupravnega sp° (> razuma o združitvi.

EMONA INFORMATOR JE NAŠ ČASOPIS-DOPISUJTE!
VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXX

i