m/uitoh/m: tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si TOREK, 30.JANUAR 2014 / ŠTEVILKA 1039, LETO XX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,20 EUR 1039 X|7896 1 2ll44067|i| s'mobil ihko Pr\\/ni nolzai lonona Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure. ob sobotah od 9. do 13. ure PRODAJALEC Država se, za pokojnico, dobro drži Pred leti smo se učili nekaj tako bogokletnega, da danes skoraj ne morem verjeti, kako naivni smo bili. Učili smo se, da bo z razvojem družbe država postopoma odmrla.. (Mef) Vsakokrat ko se, te dni, zapeljem proti Kopru, ugotovim, da se je Mara očitno zelo motil, ko je govoril o postopnem odmiranju države in da je Hegel imel prav, ko je trdil, da je prav država tista višja sfera, v kateri se edino lahko pomirijo neskladja med civilno družbo in splošno družbeno koristjo. Ne vem, koliko poznajo Hegla predstavniki države, ki na koncu hitre ceste kot kakšni sarajevski snajperisti z daljnogledi oprezajo za tistimi, ki so si privoščili petdeset metrov “njihove” ceste brez vinjete. Kar grozljivo jih je videti, oblečene v svetleče jopiče s prižganimi intervencijskimi lučmi in z daljnogledi na očeh. Približno tako kot carinike, ki so postali dacarji in jih zdaj pošiljajo od gostilne do gostilne, od trgovine do trgovine in od obrtnika do obrtnika, naj preverjajo, če gre cesarju tisto, kar je cesarjevega. Seveda se nadzorovani ne pustijo kar tako in vsakokrat, ko po mestu zaokroži avtomobil z velikim napisom Carina, se začne samozaščitno medsebojno obveščanje. Ne zato, da bi lahko delali “po starem” ampak zato, ker država ne prizna napak. Za državo je napaka prekršek. Menda tudi v primeru, če trgovcu kdo pusti 20 centov “manče”, ta pa jo odloži v blagajno. Seveda potem izpisek prometa in znesek v blagajni nista enaka in je vse narobe. Dodajmo še policiste, ki imajo kar naprej nekakšne akcije, ki so menda namenjene večji varnosti udeležencev v prometu, mene pa je vendarle strah vsakokrat, ko se peljem mimo takšnih ojačanih in osvetljenih patrulj, ki še najbolj spominjajo na cestne zapore med vojno v Bosni. Če naštetim uniformiranim predstavnikom države dodam še vse mogoče državne in občinske inšpektorje pa občinske redarje, je razumljivo, da se včasih ustrašim že komunalcev ali gasilcev. “Premalo jih je in ne uspemo nadzorovati vsega tako kot bi hoteli” je bilo slišati iz vladnih pisarn. Manjkal je le transparent: Mara, pojma nimaš! Pomlad ===5^ Prišla je pomlad, • ' ‘h Jprinesla nam zaklad, k ^šipek pordečel 1 dnirfandelj zacvetel, -H’ slive obrodile £ in hruške pozlatile. V nekaj dni te zime ekvatorjalne krime pa bodo češnje rdeče in jagode dehteče. Če bomo letos letino približno podvojili, nam bodo zakupnino gotovo podražili. Knjige za naročnike V sodelovanju z založbo Meander smo za vse, ki ste obnovili naročnino za prvo polletje 2014 pripravili knjižno darilo, ki ga lahko dvignete v našem uredništvu. Za takšen način obdarovanja smo se odločili zato, ker nekaterim ni do branja proze pa tudi zato, da spoznamo naše zveste naročnike. V uredništvu nas boste našli vsak delovni dan od 10.00 do 17.00 ure, če nas ni pa nas kar pokličite na 040 211 434. Uredništvo WWW.NAKUPI.NET nnn BANKA KOPER Tednik MANDRAC OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 V mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 Izjava tega tedna Slovenci mamo državo z motnjami v razvoju in politike s posebnimi potrebami.. neznan avtor Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico, tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva. Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) UUDJE, KI ŠIRIJO SVETLOBO Po dolgem času je naš predsednik republike, vsaj tako je objavljeno na vseh svetovnih spletnih straneh in v kakšnem časopisu, v dobri družbi papeža Frančiška, ki je na prvem mestu najbolj revnih predsednikov držav na svetu. Vatikan je, med drugim, tudi država, kadar mu to odgovarja. Predsednik te države, Vatikana, je v prostem času tudi papež in za svojo predsedniško funkcijo ne dobi plače. Tudi za papežko ne. Živi kakor najbolj revni med njegovimi podaniki. Tretji na tej rang listi najbolj revnih predsednikov je urugvajski predsednik Jose Mujiča, ki ima samo 12.500 dolarjev plače. Od tega on dobi 1.250 dolarjev, ostalo je namenjeno šolanju in pomoči otrokom, ki se šolajo. Ne predsednik vatikanske države, ne predsednik države Republike Slovenije nista nič povedala o svojem življenju v revščini. Edini se je oglasil predsednik Urugvaja, države s tremi milijoni prebivalcev, 13 milijoni krav (med najboljšimi na svetu) in 8 do 10 milijoni ovc. Hose Mujiča, bolj znan kot Pepe, je rekel; “Jaz gotovo nišam najbolj reven predsednik na svetu. Najbolj reven je človek, ki nikoli nima dovolj, ki hoče vedno več in še več. Ne rabim več kot eno posteljo. Imam vse kar potrebujem in imam nekaj, kar se ne more kupiti z denarjem.” Gospod predsednik je s tem mislil na svojo psičko Manuelo. Čistokrvni “manilski cestni gonič tipa koper-štanjel.” Nekaj zelo lepega, podobno temu, mi je leta nazaj povedala res prava gospa, Ana Jug. Povedala je, da je najbogatejša Slovenka. Zakaj? “Osem vnukov in vnukinj imam. Kdo je bogatejši od mene?” Urugvaj je znan tudi kot država z najmanjšo stopnjo korupcije, tretji je po razvitosti na kontinentu, čeprav nima ne nafte, ne zlata. Če bi to imel, bi veliki severni sosed poskrbel za red in disciplino. V državi je osemurni delavnik, zdaj se trudijo, da pridejo na šesturnega. Mafiji in organiziranem kriminalu so podrezana krila, že zaradi legalizacije marihuane. Prodaja marihuane je kontrolirana s strane države in mafija je ostala brez službe. Državljanske pravice so v rangu skandinavskih, tako kolektivne kakor individualne. “Ali mi obvladamo globalizacijo, ali ona obvladuje nas” se je vprašal na mednarodni konferenci Rio+ 20. “Človek ne upravlja s silami, ki jih je ustvaril.Te sile upravljajo s človekom in njegovim življenjem. Mi prihajamo na svet, da živimo srečno in nobeno materijalno bogatstvo ni vredno toliko, kolikor življenje samo. Potrošniška družba se spreminja v stroj in nas spreminja v stroj. Ne govorim o vrnitvi v kameno dobo ali o “spomeniku nazadnjaštvu.” Ponižno trdim, da gre za politični problem. Tudi stari misleci, Epikur, Seneka in Ajmara so nam sporočili, da ni reven kdor malo ima, ampak je revež tisti, ki nikoli nima dovolj in hoče vsega več in več.” Podobno o človeku in njegovem življenju razmišlja braziski strojnik Alfredo Moser. Živi v državi v kateri so restrikcije elektrike nekaj običajnega. Pa se je spomnil, kako je njegov šef s pomočjo plastenke napolnjene z vodo in sonca prižgal ogenj. Za zabavo. Moser je začel eksperimenirati. “Bog je dal sonce vsem ljudem in svetlobe je dovolj za vse.” In Alfredo je naredil luč, ki danes sveti v skoraj dveh milijonih brazilskih gospodinjstev. Zastonj. Čisto enostavno. Tudi jaz bi poskusil narediti kaj takega, ampak - sonca ni. Sama sivina in oblaki na glavi. Alfredo Moser je vzel navadno dvolitrsko plastenko, jo napolnil z vodo, v vodo je dodal belilo, da se ne bi razvile alge in bi voda postala zelena. Zamašil je plastenko s poliestrsko smolo. In luč je bila narejena. Moč - odvisno od sonca, od 40 do 60 vatov. VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 ISCRIZIONE ALLA PRIM A CLASSE PER UANNO SCOLASTICO 2014/2015 Osnovne šole v občini Izola obveščajo vse starše otrok, rojenih od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008, da bo vpis v 1. razred potekal po naslednjem razporedu: Le tre scuole elementari di Isola avvisano tutti i genitori dei bambini nati dal 1/1/2008 al 31/12/2008 che le iserizioni alla prima classe si svolgera-nno come segue: OŠ LIVADE IZOLA PON/LUN TOR/MAR 10.2.2014 11.2.2014 8.00 -14.00 8.00-16.30 OŠ VOJKE ŠMUC PŠ KORTE PON/LUN TOR/MAR SRE/MER 10 .2. 2014 11.2.2014 12.2.2014 8.00 -14.00 8.00-16.30 14.00 -16.00 SE DANTE ALIGHIERI PON/LUN TOR/MAR 10.2.2014 11. 2. 2014 8.00-16.30 8.00 -14.00 Starši morajo otroka primarno vpisati v svojem šolskem okolišu. Obveščamo vas, da je občinski svet občine Izola v letu 2010 sprejel spremembo 9. čl. Odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ LIVADE IZOLA in OŠ VOJKE ŠMUC IZOLA, po katerem imata obe slovenski šoli skupni šolski okoliš, ki obsega naslednje ulice: Ul. Istrskega odreda, Kajuhova ul., Partizanska ul., Prešernova cesta, Veluščkova ul., Ul. OF, Ul. M. Kleve, UL F. Marušiča ter Jagodje od št. 11-17,23,23a, 23b. Glede na analizo demografskih podatkov sta šoli sprejeli sklep, da se za šolsko leto 2014/2015 otroci iz skupnega okoliša vpisujejo kot sledi: - na OŠ Vojke Šmuc: Ulica Istrskega odreda, Ulica OF, Ulica Franeta Marušiča, Kajuhova ulica in Veluščkova ulica; - na OŠ Livade: Partizanska ulica, Prešernova cesta in Ulica M. Kleve. Za vpis otroka izven šolskega okoliša morajo starši podati pisno vlogo na drugo šolo. V OŠ DANTE ALIGHIERI se vpisujejo učenci iz obeh okolišev. Per iserivere i propri figli fuori dal distretto scolastico i genitori devona iserivere il proprio figlio nella scuola del proprio distretto e inoltrare richi-esta presso la scuola in cui intendono iscriverlo. Alla SE DANTE ALIGHIERI vengono iseritti bambini provenienti da en-trambi i distretti. Za dodatne informacije lahko pokličete: Per informazioni aggiuntive potete chiamare: OŠ LIVADE: 6625-566 OŠ VOJKE ŠMUC: 6621-156 SE DANTE ALIGHIERI: 6625-240 v_____________________________________________________________________y Podietie' DO&MA&POMOČ d.o.o. nudi pomoč starejšim na domu in varstvo otrok, prevoze in spremstvo pri vsakodnevnih opravkih (zdravnik,pošta,trgovina,banka itd.), pomoč pri gospodinjskih opravilih ter sprehode in pogovore. Kontakt: Dorjana Galič, Kumar jeva 5,6310 Izola mail: dorjanagalic@gmail.com tel. št.: 030-939472 MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Občinarije Po 135 letih odhaja Delamaris Zgodbo o Delamarisu poznamo že vsi, a nikakor se ne moremo nanjo navaditi. Po dolgoletnih razprodajah in mešetarjenju z zemljišči je tovarno odkupilo podjetje Pivka perutninarstvo, junija pa se tovarna dokončno seli na kontinent Z delavci ali pa brez njih. Ko je Pivka perutnina leta 2009 za štiri milijone evrov in pol odkupila Delamarisovo proizvodnjo, so najprej razmišljali, da bi proizvodnjo ohranili v Izoli, a ponujeni pogoji za odkup zemljišča v izolski industrijski coni niso bili dovolj dobri in tako so leta 2012 napovedali selitev v še nezgrajeni obrat na Kalu pri Pivki. Res je bilo potrebnega kar nekaj časa, da so novi lastniki dobili zemljišče, narisali načrte, pridobili evropska in domača sredstva, zdaj pa gre zares. Žalostno je, da se bo zgodba končala na tak način”, je povedala ena od zaposlenih, ki ni mogla skrivati žalosti. Prepozno je, da bi zdaj iskali krivce. Krivi so tisti, ki so tovarno vodili, kriva je oblast, ki ni naredila veliko, da bi vsaj obrat obdržala v Izoli. Lahko bi rekli, da je kriva tudi recesija, ampak verjamemo, da imajo recesijo tudi v Pivki. Z umikom Delamarisa in Ladjedelnice pa se bo sprostil vzhodni akvatorij in ponovno se bo govorilo o luksuznih plažah, resortih in marinah. Govorilo se bo o umetnem otoku, o priobalnem pasu in o turizmu. Izolski gostje bodo ob vhodu v mestu najprej zagledali hotele in jahte, zmotil jih ne bo tisti neznosni smrad po ribah, ki je visel v zraku od konca 19. stoletja. Nam pa bodo ostali le spomini. am “Razmišljali smo tako, kot človek razmišlja v takšni situaciji. Če težava ni tvoja, je ne vidiš, oziroma jo kar malo spregledaš. Proizvodnja konzerv je še naprej bila v Izoli in za večino Izolanov je to bilo dovolj. V resnici pa je bilo le stvar časa” je dejala ena od zaposlenih. RaVno v teh dneh je namreč iz Pivke prišla ekipa strokovnjakov, da bi ugotovila, kako stroje preseliti prek Črnega kala. In selitev je kar naenkrat postala resnična: načrtovana je letos poleti, junija, čez slabega pol leta. Do ogleda pa je prišlo le slab teden po tiskovni konferenci, na kateri je župan Igor Kolenc po dolgem času v medijih spet govoril o vzhodnem izolskem akvatorij u, v katerega spada, zaenkrat, tudi Delamaris. Kaj selitev pomeni za Izolo? Izola bo ob selitvi proizvodnje v Pivko dejansko izgubila še zadnjo tovarno, ki pa je bila še več, kot le to. Delamaris je še bolj kot Mehanotehnika predstavljal dušo Izole. S svojo proizvodnjo, konzervami, vonjem, a tudi delovnimi mesti in tradicijo je Izolo definiral kot ribiško, a tudi delavsko mesto. Ampak tovarna niso samo stroji. Tovarna so predvsem ljudje, delavci, ki se jih bo ta selitev dotaknila, pa ne samo načelno. Kaj to pomeni v praksi smo se pozanimali pri nekaterih, ki so tam še zaposleni. Teh je, pravijo, kakšnih osemdeset, večinoma pa gre za starejše, oziroma delavce, ki imajo nad 30 let delovne dobe. Ker o zavodu za zaposlovanje vodilni v Pivki menda nočejo niti slišati, bodo delavci iz okolice Izole primorani vsako jutro na avtobus za Izolo, po uro in pol dolgi vožnji oddelati normo, nato še eno uro in pol domov. Vse to pa plačo, ki se niti ne približa povprečni slovenski. ‘‘Prepričana sem, da nas bodo na eleganten način prisilili, da damo odpoved. Večina nas je starejših in tak tempo je za nas prehud. Delamaris je del izolske tradicije že več kot 130 let. Reagiranja Človek, preprost državljan, ne more razumeti, da ljudje, ki so in ki še zasedajo pomembne položaje v družbi, ne ločijo zakonito od nezakonitega (čeprav upam, da so to samo izjeme). V Sloveniji smo tam, kjer smo, ker je kar precej ljudi - od tajkunov do vseh tistih, ki so tako ali drugače goljufali državo, iskali luknje v zakonih - izgubilo kompas o tem, kaj je prav in kaj ne. Z javnim denarjem je treba ravnati skrbneje kot s svojim lastnim in seveda v skladu s svojimi pristojnostmi, z zakoni in predpisi. Gospa Gordana Živčec Kalan se v svojih reakcijah na pogojno obsodbo čudi in misli, da se ji godi krivica, saj»je pridobila 10.000 EUR Zdravstvenemu domu Izola«. V resnici je ta imel srečo, da so se v zgodbo vpletli novinarji, saj kolikor vem, za to svoje dejanje (garancija za kredit Poštne banke Slovenije Mabri inženiring d.o.o.) ni imela soglasja sveta zavoda. Poštna banka je tudi unovčila depozit, s katerim je gospa Živčec Kalanova zavarovala Mabrin kredit, ker Mabra kredita ni vrnila v roku, določenem v tripartitni pogodbi Zdravstveni dom - Poštna banka - Mabra. In še mimogrede: zakaj neki je bila potrebna telovadba z depozitom pri Poštni banki, če pa je bila Mabra tako zelo zanesljiv partner, če ne zato, ker je direktorica dobro vedela, da je posojanje JAVNEGA denarja ZASEBNIM PODJETJEM nezakonito? Na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je bilo takrat možno prebrati, da ima družba Mabra inženiring le 2,5% lastnega kapitala, 38 milijonov EUR kreditov in bonitetno oceno D s pripisom, da je poslovanje s podjetjem tvegano, zato jaz takemu podjetju ne bi posodil ali jamčil zanj niti z enim EUR svojega denarja, kaj šele javnega, saj so ali bodo njeni krediti končali v slabi banki. Seveda je samo »slučaj«, da je Mabra gradila prostore za zdravniško zbornico v Ljubljani in da ni zmogla pridobiti 150.000 EUR po legalni poti za plačilo električnega priključka in pridobitev uporabnega dovoljenja. Čudim se pa naslednji izjavi gospe Kalanove: »Izjemno razočarana sem nad to sodbo, ki postavi v zelo neprijeten položaj praktično vsakega direktorja v tej državi, ki želi narediti nekaj dobrega za svoj zavod.« Velike večine direktorjev javnih zavodov to ne postavlja v neroden položaj, saj ravnajo pri svojem delu v skladu s pozitivno zakonodajo in s skrbnostjo do javnih sredstev. Lahko smo zadovoljni, da tako Komisija za preprečevanje korupcije kot seveda policija, tožilstvo in sodstvo še vedno ščitijo pravno državo. Ne glede na kakršnokoli korist se z javnim denarjem ne dela tako, kot je to počela gospa Živčec Kalan, kar je ugotovila tudi komisija Ministrstva za zdravje ob opravljenem izrednem upravnem nadzoru v Zdravstvenem domu Izola. Če hočemo živeti v normalni državi, moramo spoštovati zakone in predpise in se po njih tudi ravnati. Sam sem zelo zadovoljen, da pravna država s svojimi institucijami deluje. Seveda so izjave gospe Živčec Kalan o nagrajevanju njenega predhodnika in naslednika s strani takratne županje za »enako ravnanje« same »bale« in neresnice, s katerimi želi opravičiti svoje ravnanje. Na koncu pa še o 10.000 evrih »prisluženega denarja«: Bilo bi zanimivo vedeti, koliko je bilo na računu Zdravstvenega doma denarja ob njenem prihodu in koliko ga je ostalo po njenem »skrbnem« direktorovanju. A to je pač Že druga Zgodba. Alojz Pečan M\\;itn\c 4 ------------------------------------------Sapiens Izola z Univerzo lahko veliko dobi Po nekaterih ocenah vsak študent mesečno pusti v mestu od 300 do 700 eurov. Rektor Univerze na Primorskem, prof. dr. Dragan Marušič, se boji, da se Izola tega premalo zaveda. 6 (k Univerza na Primorskem je vstopila v drugo desetletje delovanja, prva prizadevanja za ustanovitev primorske univerze pa so se pojavila že kakšnih petnajst let pred tem. Zdaj ji pravijo tretja univerza, po Ljubljanski in Mariborski, v očeh javnosti pa je še vedno mlada univerza. Kaj na to pravi rektor, dr. Dragan Marušič. - Potrebujemo vsaj eno generacijo, da bomo postali “odrasla univerza.” To bo takrat, ko jo bodo vodili ljudje, ki so sem prišli kot tridesetletniki, kot profesorji ali asistenti, neobremenjeni z genezo njenega nastajanja. Računam, da bomo to dosegli čez kakšno desetletje. - Je Univerza na Primorskem mlada le zaradi let delovanja ali tudi zaradi vsebin, ki jih združuje? - Mislim in upam, da zaradi obojega. Leta 1985 sem bil prvo leto na Cali-fornijski univerzi v Santa Cruzu, ki je takrat praznovala 20 letnico pa je bila zelo spodobna univerza s svežimi idejami. Verjamem, da ko bo Univerza na Primorskem imela 20 let bo zelo spodobna univerza. - Če bi se zdaj vpisovali na primorsko univerzo, kaj bi vas najbolj pritegnilo? - Če gre soditi po Informativi, kjer smo se predstavili že šestič, ugotavljamo, da je največ zanimanja za nove programe, kot je recimo aplikativna kineziologija, seveda pa ne gre prezreti pedagoške fakultete, ki dejansko poka po šivih. - Univerza na Primorskem je, realno gledano, univerza v Slovenski Istri, v resnici pa je zelo koprska ... - V začetka devetdesetih let sem si res želel, da bi Univerzo postavili na zapuščenem zemljišču nad Belvederjem. To bi bila res univerza, kot si jo še danes predstavljam, vendar se to ni uresničilo. Potem se je začela umeščati v Koper in tudi sam sem se navadil, da zdaj hodim od enega konca starega mesta do drugega, tako kot sem to počel v srednješolskih časih. Seveda je prav, da je del Univerze tudi v Piranu in Izoli, kjer bo, poleg Fakultete za vede o zdravju, zrasel tudi Kampus Livade. Upam, da se bo to zgodilo čimprej, seveda ob tvornem sodelovanju občine Izola, ki mora vedeti, da so Livade pravzaprav edino gradbišče, ki ga ima trenutno Univerza na Primorskem. - Kaj pričakujete od občine Izola? - Več navdušenja za sodelovanje. V tisti objekt bomo preselili vse naše naravoslovje, tja bodo prišli laboratoriji, tja bodo prihajali ljudje, študentje, profesorji, delavci univerze. Vse to pomeni neko gibanje in v končni fazi korist za mesto in občino. Treba je vedeti, da vsak študent prinese mestu od 300 do 700 eur mesečno, pač odvisno od tega, kje živi. Predstavljajte si, da je na naši univerzi okrog 4.300 študentov, kar Slovenski Istri prinese okrog 20 milijonov letno. - To lahko pomeni lep zaslužek za storitvene dejavnosti. - V Kopru se gotovo pozna, čeprav bi lahko storili še več, posebej glede restavracij s hrano. V Izoli bodo zagotovo problem nastanitvene možnosti, ki jih je premalo, pa tudi ostala infrastruktura se še ne prilagaja tem novim potrošnikom, ki bodo prišli prav kmalu. - Kdaj načrtujete selitev v Izolo? - Če nam bo vlada potrdila že odobreno poroštvo, bomo stavbo lahko dokončali in opremili, kar naj bi se zgodilo to jesen ali najkasneje spomladi 2015. Mislim, da nas bo to stalo okrog 3 milijone in potem bo Kampus Livade dejansko oživel. - Študentskega doma ne bo? - Bil je predviden, tako kot še nadaljevanje gradnje s še štirimi stolpiči, vendar je to izginilo iz programov vlade in zato o tem realno ta trenutek ne razmišljamo. - Govorili ste o študiju sredozemskega kmetijstva ... - Dejansko bodo ti programi in vsi laboratoriji prišli v Izolo. Izola bo imela celoten bio-naravoslovni center in to je za mesto in občino velika priložnost. V to stavbo bo prišlo vse kar v naravoslovju leze in gre, od aplikativne kinziologije do sredozemskega kmetijstva. Prišla bo tudi biodiverziteta in del dejavnosti Fakultete za vede o zdravju. V Livadah bodo vsi laboratoriji, kar pomeni da v Izolo prihajajo raziskovalci. Tam bosta dve amfiteaterski predavalnici za okrog sto ljudi. Recimo, kineziologija bo tja pripeljala skupaj okrog 300 ljudi dnevno in ti ljudje morajo nekje nekaj pojest in popit. Ne vem, če je Izola pripravljena na to. Da o izvenšolski ponudbi za mlade ne govorim. - Se o vsem tem pogovarjate z občinsko oblastjo? - Imel sem eno srečanje z županom, kjer nam je zagrozil, da bo občina vzela nazaj tisti del zemljišča, ki nam ga je Pečanova dala v uporabo. V last smo dobili 10.000 m2,20.000 m2 pa v uporabo. Obrazložitev je bila, da nismo pravočasno pridobili gradbenega dovoljenja, vendar smo povedali, da to niti ni bilo mogoče, saj je Izola sprejela prostorski akt le tri tedne pred potekom pogodbeno dogovorjenega roka. Gradbenega dovoljenja pa se ne dobi od danes do jutri. Zdaj vse sile usmerjamo v dokončanje te obstoječe stavbe, saj za celoten projekt kampusa, ki je bil težek kakšnih 80 milijonov Eurov država res nima denarja. Zato moramo prilagajati programe. Lahko se dogovarjamo o zelenih površinah, kot jih ima večina univerz v tujini pa o nasadih za študij sredozemskega kmetijstva in podobno. Predvsem pa, če bi bil jaz nekdo izven univerze, bi si prizadeval, da univerza pride v moj kraj, v našo občino. Univerza samo prinaša in nič ne odnaša. - Fakulteta za vede o zdravju, ki ima sedež v prostorih bolnišnice se vedno bolj uveljavlja. - Res je in mislim, da se ji obeta še lep razvoj z novimi in zanimivimi programi. Tudi zato smo dosedanjo v.d., prof. dr. Darjo Barlič Maganja, potrdili kot dekanjo te fakultete. - Kako pa je bilo z denarjem, ki ga ministrstvo zahteva nazaj? - Ko sem nastopil kot rektor je bilo gradbišče v Livadah že nekaj časa brez nadzornika. Potem so v decembru začeli prihajati kar “težki” računi za različna dela in ker nisem želel podpisovati na pamet sem se najprej dogovoril na ministrstvu, za prenos plačil v naslednje leto. Potem smo poklicali oba dotedanja nadzornika a sta bili njuni oceni opravljenih del diametralno nasprotni, zato smo naročili izvedensko mnenje g. Prodana. On je vse to pregledal in ugotovil, da je marsikaj narobe. Plačanih je bilo nekaj del, ki dejansko niso bila opravljena in na osnovi njegovega poročila smo imenovali novega nadzornika, da so se dela lahko nadaljevala. Zdaj ministrstvo ocenjuje, da smo, med ostalim, nenamensko porabili denar za človeka, ki nam je ocenil vrednost opravljenih del. Mislim, da bomo ta zaplet vendarle rešili. - Poleg zemljišč v Livadah je Izola Univerzi podarila tudi stavbo starega vrtca v Drevoredu 1. maja. - Mi imamo program za tisto stavbo, žal pa nimamo denarja. Razmišljali smo o tem, da bi bil tam dom po-diplomcev ali stanovanja za gostujoče profesorje, vendar je vse to odvisno od tega, koliko nam bodo odobrili poroštvenega kredita. Tri milijone potrebujemo za Livade, o preostalih dveh milijonih pa nočejo nič slišati. Če bi dobili ta denar bi se lahko pogovarjali še o Izoli in o odkupu stare restavracije Galeb v Kidričevi ulici v Kopru, kjer bi uredili predavalnice in še kaj. - Nepremičninski davek? - Mi imamo tako malo lastnine, da smo doslej plačevali okrog 30 tisočakov, zdaj pa bomo plačali kakšnih 100 tisoč Eur. Zato pa imamo za kakšnih 600 tisoč najemnine letno, za prostore ki jih uporabljamo. - Po številu zaposlenih ste druga največja “firma” v regiji. - Decembra smo imeli 723 zaposlenih in samo Luka jih ima več. Naš letni proračun znaša okrog 25 milijonov, od tega polovico dobimo od države za študijsko dejavnost, drugo polovico pa dobimo sami z različnimi mednarodnimi oziroma evropskimi projekti. - Država vam ne da vsega? - Sem matematik in znam računati zato vem, da dobimo približno 2,5 milijona manj kot bi, ob upoštevanju kriterijev ministrstva, dejansko morali prejeti. S tem denarjem bi prosperirali, saj smo se v teh letih naučili živeti skromno in predvsem racionalno. d.m. Krize v gradbeništvu očitno ne poznamo Odraz vseslovenske recesije je predvsem propad gradbenih podjetji, od ta velikih, do manjših. V Izoli smo na te stečaje gledali nekoliko navzven, saj Občina v zadnjih letih skorajda ni zasadila lopate, a očitno se stvari spreminjajo. Izola je trenutno še najbolj podobna gradbišču. Izola zadnje čase še najbolj spominja na gradbišče. Gradili so krožišči pri obeh vpadnicah, na vrsti pa je še krožišče ob OŠ Vojke Šimic, prenavlja se vodovodne cevi v industrijski coni, kjer lahko kmalu pričakujemo tudi rušenje Stavbenikove betonarne in gradnjo še enega krožišča. Prenavlja se seveda tudi Sončno nabrežje, pa podhodi v Livadah, kjer se gradi rekreacijski center, kmalu pa bo na vrsti še vodovod v Jagodju. Da je Izola potrebna prenove seveda drži kot pribito. Sončno nabrežje je več kot očiten primer, saj je ob vsakem še tako majhnem deževju bolj spominjal na makadamsko pot, kot na glavno trazversalo v središče mesta. Ampak Sončno nabrežje še zdaleč ni edini gradbeni projekt v mestu. Je pa trenutno največji. Gradbišči okoli obeh krožišč na izolskih vpadnicah so že skoraj zaprti, pa tudi prenova vodovodnih cevi v industrijski coni gre proti koncu. Gradnja krožišča ob OŠ Vojke Šmuc, kljub temu, da je bila načrtovana ob koncu gradnje obeh omenjenih krožišč se sicer še ni začela, zato pa so se začela dela prenove podhodov med stanovanjskimi bloki v Livadah. V Livadah prenavljajo podhode Javno podjetje Komunala Izola namreč v teh dneh ureja asfaltne površine pod podhodi stanovanjskih blokov na ulicah Alojza Valenčiča, Mihaele Škapin in Ferda Bidovca v Livadah. Zaradi posedanja terena so se namreč na asfaltni površini pojavile neravnine, zaradi česar se je na površini po deževju zaustavljala voda. Sanacija predvideva odstranitev asfaltne površine, izravnavo terena in ponovno asfaltiranje. V Jagodju bodo prenavljali cevi Po končanih delih menjave vodovodnih cevi na Industrijski cesti in Cankarjevem drevoredu se bodo dela na projektu Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema na Obali v kratkem pričela tudi v Jagodju. Gradnja cevovodov bo v Jagodju potekala na naslednjih ulicah: Cesta v Jagodje, del Ulice Salvadora Allendeja, Ulica na terasah in Ulica pod Šaletom. Dela na Cesti v Jagodje se bodo pričela predvidoma 17. februarja in trajala do sredine maja. V tem času bodo vzpostavljene pomične delne zapore ceste, promet bo urejen s smernimi tablami. Dela na Ulici pod Šaletom in povezavi ulice z ulico Salvadora Allendeja se bodo izvajala aprila in maja, na Ulici na terasah pa v drugi polovici maja. Ti dve ulici bosta v času gradnje popolnoma zaprti med 8. in 17. uro. Projekt treh istrskih občin, Kopra, Izole in Pirana, ki ga koordinira Javno podjetje Rižanski vodovod Koper, bo zagotovil varno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo. Primarni cevovodi bodo namreč hidravlično izboljšani in medsebojno povezani. S tem bodo povezani tudi vodovodni podsistemi, kar bo omogočilo distribucijo vodnih količin iz več vodnih virov ter nemoteno oskrbo v primeru izpadov enega ali več vodnih virov. Zmanjšale se bodo nekontrolirane vodne izgube in povečala se bo požarna varnost. V vseh treh občinah bo zgrajenih 18.379 metrov primarnih vodovodov. Na Sončnem se dela Seveda pa je gradbišče na Sončnem nabrežju tisto “glavno”. Kljub vremenu, ki ni idealno a za zimske razmere kljub vsemu kar spodobno, dela potekajo kar hitro. Od gostincev in trgovcev ni slišati posebnih pripomb, pa tudi v jutranjih urah ni opaziti prevelike gneče na semaforju. Ob tej priložnosti pa bi lahko še enkrat več pripomnili, da je trimesečno zaprtje Sončnega nabrežja idealna priložnost, da se navadimo na Veliki trg brez avtomobila. To, bolj kot karkoli drugega, bi naredilo iz Izole pravo turistično atrakcijo. ur Dostava jeklenk na dom 080 1228 ISTRABENZ PLINI ^1 Nogomet se vrača v Izolo Nogometaši na novi (umetni) travi Pred začetkom spomladi so naši igralci vneto začeli s treningi in pripravami na drugi del sezone. Prvi vtisi igralcev so zelo dobri. Igrišče se je posedlo in je pripravljeno na začetek uradnih tekem. V kadru ni večjih sprememb, igralska zasedba ostaja enaka ob možnosti priključka nekaterih igralcev. Članska ekipa bo uradno začela s treningi 3. februarja, a so se kljub temu nekateri igralci že zbrali na igrišču ter preizkusili nov teren izolskega stadiona. Prvi vtisi so izjemno dobri, saj večina igralcev meni, da je to eno boljših umetnih igrišč pri nas. Enakega mnenja so tudi mlajše kategorije, ki že redno trenirajo in pravijo da na boljšem igrišču še niso igrali. NZS že ureja potrebne dokumente za uradno potrdilo ligaških tekem, ki začnejo sredi marca. V igralskem kadru ni pričakovati večjih sprememb. Uprava kluba je sicer v pogovoru z nekaterimi možnimi okrepitvami, jedro ekipe pa ostaja enako. Pričakovati je tudi spremembo na trenerskem mestu mladincev, ki sicer s kadeti zasedajo 1. mesto na skupni lestvici, kar je odličen rezultat in pogoj za napredovanje v 1. mladinsko/kadetsko ligo ter razvoj mlajših kategorij. 16.2.2014 bo na sporedu tudi uradna otvoritev prenovljenega igrišča. Sama otvoritev bo sicer v domeni občine, MNK Izola kot klub pa je poskrbel, da bodo vse igralske kategorije odigrale prijateljsko tekmo in bodo tako deležne otvoritve. Otvoritev bo lokalnega tipa, saj se je klub želel s tem zahvaliti za sodelovanje obalnim klubom v preteklih letih in okrepiti vezi za uspešno nadaljevanje tudi v bodoče. Članska ekipa se bo pomerila z ekipo iz Kopra, mlajše kategorije pa z nekaterimi ostalimi obalnimi klubi. Celoten spored otvoritve bomo objavili, ko bodo vsi udeleženci tudi uradno potrdili svojo prisotnost. Po otvoritvi sledi nekaj pripravljalnih tekem, ki bodo v dogovorih s članskim trenerjem Aljošo Čotarjem odigrane doma ali v gosteh, prvenstveni del pa se začne s tekmo v gosteh in sicer 22.3.14 proti Brdom. Prva domača prvenstvena tekma na prenovljenem stadionu pa je predvidena 29.3. proti tretjeuvrščeni ekipi Rudar Trbovlje. Rokometni ples se nadaljuje V soboto rokometaši v prvi ligi nadaljujejo s prvenstvenimi obračuni. Izolani odhajajo v Celje in se bodo že takoj udarili z močnim nasprotnikom. Prijateljski tekmi, ki so jih naši rokometaši imeli z Umagom, sta naše fante znova vpeljali v tekmovalni živžav. Vsekakor pa ne bosta pripomogli k temu, da bi Izolani v spopadu s trenutno drugo uvrščeno ekipo pripravili presenečenje. Sicer je na nek način Celje morda tekmec po meri, saj bodo lahko fantje zaigrali neobremenjeno in bo to za Boruta Hrena tudi svojevrsten pokazatelj pripravljenosti ekipe. Na štajerski konec potuje vsa ekipa in kot smo zvedeli, bo na parket stopil tudi Aleš Vidica, saj je uspel sanirati poškodbo. Vsekakor bomo v tem krogu z zanimanjem spremljali tudi dogajanje na tekmi Trimo - Sevnica, saj prihaja ekipa iz Trebnjega prihodnjo soboto v Izolo. »V Kraški morajo točke ostati doma«, že od začetka prvenstva pravijo v izolskem taboru in upati ter pričakovati je, da bodo naši rokometaši po tekmi s Celjani dovolj nabrušeni in »napaljeni« za odločno bitko s Trebnjem. Točk je doslej manj kot je bilo načrtovano in od uvrstitve po rednem delu prvenstva - ta konča 22. februarja, je odvisen razpored v končnici prvenstva. Sicer pa po Trebnjem čaka Izolo še gostovanje v Ormožu, zadnjo tekmo rednega dela prvenstva pa bodo plinarji odigrali doma s Sevnico. ©GMra Prepričljiva zmaga odbojkaric Odbojkarice Izole so imele na sobotni prvenstveni tekmi z ljubljanskim Vitalom zgolj lažji trening. Zmaga je bila gladka, saj so s 3:0 (25:7, 5:14,25:4) brez večjih težav odpravile Ljubljančanke in tako ohranjajo vodilno mesto. te09 Aleks Kofol (TK Igor Izola) je decembra zmagal B turnir v kategoriji posameznikov do 14 let. Januarja je na državnem prvenstvu v tenisu Rok Komac (TK Igor Izola) v igri posameznikov v kategoriji do 14 let prišel do polfinala, v igri dvojic pa je v navezi z Aleksom Grljem (TK Koper) dosegel 2. mesto. Na odprtem prvenstvu iste kategorije je Rok klonil v polfinalu. pk V prihodnjem krogu odhajajo na gostovanje k Logatcu. Ta za Izolo zaostaja za deset točk, a bi znal biti nevaren nasprotnik. V tem krogu je sicer presenetljivo v gosteh tesno izgubil s Piranom, vendar previdnost vsekakor ne bo odveč. Drugo uvrščeni Partizan iz Škofje Loke namreč še ohranja zaostanek štirih točk. Z njim se bodo Izolanke pomerile 15. februarja v Livadah. Vse bolj nevaren pa postaja Krim na tretjem mestu, ki ima sicer sedem točk manj kot Izola. Ker Krim ta vikend počiva, bi z zmago nad Logatcem Izola slednjega dokončno izločila kot konkurenta. Škofjeloški Partizan pa, kot rečeno, pride na vrsto čez dobra dva tedna. Še naprej težave z vetrom v Miamiju Še en dolg dan je za jadralci v Miamiju. Tudi torkov drugi regatni dan se je začel v bonaci in čakajoč na veter. Na koncu so dekleta v 470 odjadrala le en p lov, Tina Mrak in Veronika Macarol sta bili šesti in sta sedaj tudi skupno šesti. Vodstvo sta prevzeli Britanki Sophie VVeguelin in Eilidh Mclntyre. Tudi laseristi so imeli samo en start, Žan Luka Zelko je končal na 19. mestu v skupini in s tem napredoval na skupno 58. mesto. Še naprej ostaja v vodstvu Avstralec Tom Burton. Kzmmi mm Kadetinje druge V soboto in nedeljo je v Ravnah na Koroškem potekalo finale ekipnega državnega prvenstva za kadete in kadetinje. V finale se je in predtekmovalnih turnirjev uvrstilo osem najboljših ekip med kadeti in kadetinjami. Z osvojenim drugim mestom so nas razveselile naše kaditeinje, ki so se tudi tokrat borile po svojih najboljših močeh in s pravim športnim pristopom do zadnje točke. Za ekipo so nastopile Katrina Sterchi, Kirn Fink in Lea Paulin. Rezultati: Arrigoni: Križe 5:1 Arrigoni: Vesna - Zalog 5:1 Arrigoni: Logatec 5:1 Arrigoni: Muta 3:5 Arrigoni: Mengeš 3:5 Vrstni red: 1. Mengeš, 2. Arrigoni, 3. Muta, 4. Logatec, 5. Kajuh Slovan, 6. Križe, 7. Vrtojba, 8. Vesna Kadeti peti Na finalnem turnirju so nastopili tudi kadeti. Žal so tesno, s 5:4, izgubili tekmo z Vesno - Zalog za Vodi avtorske pravice... Sazas in GZS sklenila sporazum BO KONEC POHLEPA PO AVTORSKIH PRAVICAH? 1 2 jč "E Že res, da je vesti dandanes toliko, da za nekatere ni prostora v največjih medijih, vendar pa preseneča, da je zelo neopazno šla mimo vest, da je Avtorsko združenje SAZAS po dolgotrajnih pogajanjih z Gospodarsko zbornico Slovenije sklenilo Skupni sporazum o uporabi glasbenih avtorskih del iz repertoarja Združenja SAZAS v televizijskih programih v Republiki Sloveniji. Nepoučenemu bralcu ta vest res ne bo veliko pomenila. Zato ne bo odveč nekaj pojasnil. Najprej to, da so podpisniki zapisali, da sklenjen dogovor vzpostavlja partnerski odnos med lastniki glasbene avtorske pravice in njenimi uporabniki, saj slednji avtorskih vsebin brez dovoljenja ne smejo uporabljati. Dogovor prinaša mednarodno primerljivo višino in osnovo za zakonito uporabo vseh svetovnih glasbenih avtorskih vsebin v vseh televizijskih programih na ozemlju Republike Slovenije. Ta bo do leta 2018 dosegla višino od 2 % do 5 % prihodkov medija, odvisno od količine uporabljene glasbe v mediju. Hkrati sta podpisnika podpisala tudi dogovor o poravnavi zapadlih obveznosti iz naslova avtorskih glasbenih vsebin za vse televizijske programe za obdobje do podpisa skupnega sporazuma.... Verjetno še vedno ni povsem jasno zakaj je ta sporazum tako pomemben. Naj pojasnim. Dejstvo je, da je področje avtorskih pravic pri nas trenutno sredi velike reorganizacije, bolje rečeno sredi obdobja plenjenja različnih akterjev, ki vsi skušajo nekaj iztržiti iz naslova avtorskih pravic. Začelo se je z glasbenimi založbami, ki so, glede na padec prodaje nosilcev zvoka, začele posegati tudi v avtorske pravice in tako se je dogajalo, da je založnik nekomu izdal album, če mu je ta prepustil določen odstotek avtorskih pravic. Potem se je Sazasu, ki je pravzaprav društvo lastnikov avtorskih pravic, pridružil IPF, ki združuje izvajalce in založnike, ter s svojimi zahtevami napadel vse uporabnike glasbenih del, od gostiln do medijev. Končno je vse skupaj zamešal Urad za zaščito intelektualne lastnine pri Vladi RS, ki je s svojim ravnanjem dejansko onemogočil že sprejet dogovor o plačevanju avtorskih pravic s strani kabelskih operaterjev, kar je Sazasu in posledično avtorjem odtegnilo del prihodkov. Medtem se je v Sloveniji že začela bitka za prevlado velikih korporacij, ki jim pri tem delu pomagajo nekatere zasebne radijske postaje. To so tiste, na katerih se predvajajo skladbe, ki prihodek iz naslova avtorskih pravic prinašajo zgolj velikim mednarodnim založbam in njihovim sodelavcem. Rezultat tega so lestvice najbolj poslušanih skladb med katerimi boste težko našli Kreslina, Dan D, Tinkaro Kovač ali celo Jana Plestenjaka. Sazas zagotovo ni optimalno organiziran in obstaja vrsta pomislekov na način delitve ustvarjenih prihodkov. Vendar pa seje pokazalo, da je, vsaj do ustvarjalcev, še najbolj korekten in večine prihodkov ne porabi za lastno delo in delo svojih pravnih svetovalcev. Zato je podpis sporazuma med Sazasom in Gospodarsko zbornico, vsaj za avtorje, pomembna in celo lepa vest. (Mef) Gremo... v Izolo 3.2. ponedeljek ob 18.00 Manziolijeva palača Izola Srečanje z Andreo Cappaiem Predstavitev knjig o jadranju in lesenih barkah. 5.2. sreda ob 18.00 Manziolijeva palača Izola Podelitev priznanj udeležencem IS.Literarni in likovni natečaj 2013 ob 19.00 Kulturni dom Izola Podelitev priznanj najuspešnejšim športnikom Občine Izola za leto 2103 6.2. četrtek ob 18.00 Kulturni dom Izola Plesna predstava studia LAI ZBIRKA 7.2. petek ob 19.00 Kulturni dom Izola SLOVESNOST OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU ob 19.00 Manziolijeva palača Izola Predstavitev knjige Silvana Saua o starih izolskih podobah L'lsola che non c'e piči - Isolando tra storia e immagini 9.2. nedelja ob 19.00 Kulturni dom Izola shrhlivka v dveh dejanjih El maggiordomo in giallo 11.2. torek ob 19.00 Kulturni dom Izola Tjaša Stanič jih je obiskala in zelo priporoča... ČUDOVITI AZORI 13.2. četrtek 19.00 Mestna knjižnica Izola Predavanje Rimske tegulae: prva opečnata kritina severozahodne Istre 14.2. petek ob 17.00 Kulturni dom Izola SRCE ZA SRCE - humanitarni dogodek ob 18.00 Manziolijeva palača Izola Literarni večer s predstavitvijo nove knjige poezij Alessandre Pecman Bertok Iščemo Ale, najdemo Valentinovo Manziolijeva palača Izola grafična instalacija Fulvie Grbac I rovi 18.2. torek ob 20.30 Kulturni dom Izola Razstava, modna revija PLES V MASKAH 20.2. četrtek ob 19.00 Manziolijeva palača 70. večerni klepet z Zanimivimi Izolani Gost srečanja bo izolski župnik Janez Kobal. 21.2. petek ob 20.00 Kulturni dom Izola SVETLANA MAKAROVIČ & ZLATKO KAUČIČ HORROR MUNDI Glasbeno literarni dogodek brez primere v Sloveniji. 22.2. sobota ob 20.30 Kino Odeon Izola Davorin Marc / Paride Di Stefano / Elvis Šahbaz (cre)AZIONE 18.00 Manziolijeva palača Izola Projekcija filma Franca Viezzolija Un SOgno Istriano 26.2. sreda ob 19.00 Kulturni dom Izola Marjetka Popovski z gosti VEČER PARTIZANSKIH PESMI 27.2. četrtek 18.00 Mestna knjižnica Izola Odnosi med regionalno, nacionalno in globalno kulturo Predavala bosta Peter Kovačič Peršin in Marjan Tomšič. 28.2. petek ob 19.00 Galerija Insula Izola ADOLF MUAČ otvoritev razstave COITUS ob 20.00 Kulturni dom Izola VORONEŠKA DEKLETA Iz Rusije prihaja 18-članski ansambel Voroneške državne filharmonije. na branje rokopisov... Pina FESTIVAL O POEZIJI PRIHODNOSTI Kulturno izobraževalno društvo PINA predstavlja šesto edicijo festivala poezije 3P (Pesniška prihodnost v Pini), ki bo 4., 5. in 7. februarja v e-Kavarni PiNA (Kidričeva 43, Koper) z začetkom ob 20.30. Poleg ostalega pestrega programa bomo letos priča premierni slovenski predstavitvi revije IDIOT Balkan. Prva številka revije bo predstavila izbor poezije in proze maldih avtoric in avtorjev iz petih držav nekdanje Jugoslavije. Trije večeri bodo zaobjeli predstavitve treh knjižnih novosti, branje rokopisov, torej še čisto svežih pisanj, in nove publikacije paraliterarne organizacije IDIOT: IDIOT Balkan. Z branjem in pogovorom jo bodo predstavili uredniki in tuji avtorji, ki prihajajo k nam v goste, ter jo bodo dan za predstavitvijo v Kopru, 6. februarja, predstavili tudi v CH 0, Metelkova mesto (Manifestacija ob izidu Idiotk in Balkan). »IDIOT Balkan je izgovor, da se ponovno spoznamo, zmrežimo, praznujemo in prevajamo dalje. Da vidimo, kako daleč smo si in kako zares blizu. Ideja je, da nas več združuje kot razdružuje. Čeprav so umišljene in fizične meje med nami, jezik prevaja vse. Začetek vsaj lepega prijateljstva, če že »bratstvo i jedinstvo« ni šlo skoz.« (Ti-bor Hrs Pandur) »Poezija je bližina daleč od vsega«, je vodilo te številke. Vabimo vas na večere, na katerih že šesto leto tej bližini dajemo prostor. Letos izključno mladim avtorjem, ki imajo kaj pokazati ter so med jamranjem in pisanjem izbrali slednje. Festival prepoznava in vabi pesnike velikega potenciala, za katere verjame, da bodo na področju poezije v Sloveniji ustvarili nekaj pomembnega. Med sodelujočimi na festivalu 3P je veliko takih, ki kasneje izdajo svoja dela, sodelujejo na domačih in mednarodnih festivalih (zgolj med lanskimi so bili trije na Festivalu Pranger) ter pobirajo številne nagrade (med sodelujočimi v preteklih letih dve nagradi za najboljši prvenec, dve Zlati ptici, Veronikina in Jenkova nagrada). Letos dajemo poudarek na neizdana dela v nastajanju, delom prihodnosti, delom, ki jim bomo zagotovo še na sledi. Festival 3Pje prvi festival poezije v Istri, namenjen predvsem predstavitvam pomembnih mladih pesnic in pesnikov, letos tudi tujih, ki bodo v treh večerih postregli z najbolj vznemirljivim pisanjem tega trenutka. V torek 4.2. bodo svoja dela predstavili: Uroš Prah: nove pesmi Gašper Torkar: Podaljšano bivanje Jan Krmelj: pesmi • Uroš Prah (1988) je absolvent primerjalne književnosti in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ustanovitelj paraliterarne organizacije IDIOT, urednik revije IDIOT in avtor pesniške zbirke Čezse polzeči. • Gašper Torkar je študent na ljubljanskem filofaksu. Lani je izdal svoj pesniški prvenec Podaljšano bivanje. • Jan Krmelj, rojen 1.1995 v Mariboru, kjer trenutno piše in biva. V letu 2014 pripravlja avtorsko gledališko predstavo Ležišče jabolk. V sredo 5.2. bodo svoja dela predstavili: IDIOT Balkan Iz pravkar natisnjene revije bodo brali in jo predstavljali člani uredništva: Tibor Hrs Pandur, Uroš Prah, Monika Vrečar, Jasmin B. Frelih, in gostje: Bojan Savič Ostojič, Vladimir Ourišič in Marko Pogačar. • Bojan Savič Ostojič (1983). Je ustanovitelj neodvisne založbe Knjižuljak ter sourednik elektronske revije Agon in bloga Jurodivi. Prevaja iz francoščine. • Vladimir Durišič (1982, Titograd). Piše glasbo, poezijo, eseje in teoretske tekste o umetnosti. Objavil je knjigo pesmi Ništa ubrzo neče eksplodirati, za katero je dobil glavno nagrado »Ris-to Ratkovič« za najboljšo zbirko poezije v letu 2007. Njegova dela so prevedena v angleški, romunski, albanski, italijanski, bolgarski in grški jezik. Je urednik regionalnega spletnega portala Proletter (www.proletter.org). • Marko Pogačar, rojen 1984. leta v Splitu, je O PRIHODNOSTI POEZIJE objavil štiri pesniške zbirke, tri knjige esejev in zbirko kratkih zgodb. Je urednik literarne revije Ouorum in štirinajstnevnika za kulturna in društvena vprašanja Zarez. Večkrat je bil nagrajen za poezijo, prozo in esejistiko. Njegovo delo je prevedeno v petindvajset jezikov. V petek 7.2. bodo svoja dela predstavili: Anja Golob: Vesa v zgibi Monika Vrečar: nova proza Barbara Jurič: Iskanje hrane • Anja Golob (1976) je doslej napisala dve knjigi pesmi -prva je izšla leta 2010, druga oktobra lani. Študirala je filozofijo in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti. • Monika Vrečar (1984) svojo poezijo in prozo objavlja v slovenski reviji IDIOT, hrvaški reviji Poezije in srbskem Agonu. Leta 2011 je izšel njen demo pesniški prvenec Začela bova, ko boš pripravljena, leta 2012 pa še prozni prvenec Kdo je najel sonce. Je sourednica revije IDIOT. • Barbara Jurič (1981) je študirala na ljubljanski Filozofski fakulteti. Dejavnosti, ki so širile njena poetična obzorja, so študij slovenistike, kreativne delavnice pod vodstvom Uroša Zupana in večkratno sodelovanje na Mladih rimah. Objavljala je tudi v celjskem Vsesledju, Apokalipsi, Dialogih, Literaturi in Lirikonu. Leta 2008 je bila finalistka Pesniškega turnirja za vitezinjo poezije. PiNA v gledališče na premiero... VSE O IVANU Vse o Ivanu je avtorska predstava tekstopisca in režiserja Mareta Bulca, ki je nastala na podlagi njegovega konceptualnega vprašanja: "O čem bi se ženske dramske osebe, Cankarjevih del, dandanašnji pogovarjale, razpravljale, kje bi to počele in kako bi gledale na svet in na svoja (literarna) življenja in na pisatelja, ki jih je ustvaril, ženske dramske osebe iz Cankarjevih del?" Odgovor na postavljeno vprašanje je poiskal s svetovljansko popotnico Jacinto iz Pohujšanja, Lojzko iz Hlapcev in Heleno Gruden iz Narodovega blagra, ki kot gostje v programu kanala Ivan TV, kjer se jim pridruži še Cankarjeva mama, obračuna(va)jo med seboj in s pisateljem. Komedija Vse o Ivanu se igra z resnostjo besedil Ivana Cankarja in jih kolažira v nove gledališke situacije ter išče zanje nove kontekste in žanre. Režiser, ki je tudi avtor besedila, se je v uprizoritvi osredotočal na ženske like iz Cankarjevih dram ter jih s »copy-paste« dramaturgijo postavil v komičen odnos do Cankarja, do današnjega sveta in do njih samih. Gre za projekt, ki namenoma išče komedijo, satiro, krohot ali vsaj rahel (na)smeh ... na, za nekatere, prepovedanem mestu: v besedilih velikega in resnobnega Ivana Cankarja. Premiera predstave Vse o Ivanu bo v petek ZS.februarja ob 20.00 uri v Gledališču Koper Mare Bulc: Vse o Ivanu / Režiser Mare Bulc Igralci: Mojca Fatur, Tjaša Hrovat, Lara Jankovič, Igor Štamulak, Gorazd Žilavec Gledališče Koper Gremo... v Koper 1.2. sobota 10.30 Gledališče KOPER Franjo Frančič: Imej se rad! Gledališče Koper in SSG Trst / Abonma MALI ODER in izven 20.00 Gledališče KOPER Miha Nemec, Nejc Valenti, Niet: Rokovnjači Gostujeta SNG Nova Gorica in PG Kranj / Abonma SOBOTA in izven 4.2. torek 19.00 Gledališče KOPER Pogovori o branju Gostja večera Klarisa Jovanovič ob 20.30 e-Kavarni PiNA (Kidričeva 43, Koper) 3P (Pesniška Prihodnost v Pini) 2014 Festival o poeziji prihodnosti, o prihodnosti poezije in v čast smrti največjega slovenskega pesnika Kulturno izobraževalno društvo PiNA predstavlja šesto edicijo festivala poezije 3P (Pesniška prihodnost v Pini), ki se bo odvijal 4., 5. in 7. februarja v e-Kavarni PiNA (Kidričeva 43, Koper) z začetkom ob 20.30. 7.2. petek 20.00 Gledališče KOPER Henrik Ibsen: John Gabriel Borkman Gostuje Drama SNG Maribor / IZBIRNA predstava in izven 8.2. sobota 11.00 Galerija Meduza Koper Veččutni vodeni ogled razstave, prilagojen za slepe in slabovidne osebe Vodenje je namenjeno vsem obiskovalcem, ne le slepim in slabovidnim. Katrin Modic iz Iniciative Sodelujem bo »odkrila«, kako »videti« podobo ali predmet z drugimi čutili, ko ne moremo videti. Vodstvo je zasnovano tako, da izhaja iz sveta slepih in slabovidnih. Publika je vključena v dogajanje in ni samo pasiven poslušalec oziroma gledalec. 11.2. torek 19.00 Gledališče KOPER Plesna predstava Rdeči čeveljčki Plesna skupina Vrtiljak 14.2. petek 19.00 Gledališče KOPER Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo plaket in priznanj zaslužnim ljubiteljskim ustvarjalcem ZKD MO Koper 15.2. sobota 10.30 Gledališče KOPER Avtorski projekt Tjaše Hrovat Princeska Polonca in žabji kralj Izven 16.2. nedelja 20.00 Gledališče KOPER Paula Vogel: Najstarejša obrt Gostuje Mestno gledališče Ptuj / Izven 19.2. sreda 15.00 pritličje palače Foresterija Koper Pogovor o Neodvisnem življenju hendikepiranih in osebni asistenci Društvo YHD je junija 2012 zbralo več kakor 7000 podpisov državljank in državljanov Republike Slovenije ter preko pobude ljudske iniciative v parlamentarno proceduro vložilo predlog Zakona o osebni asistenci, ki so ga spisali uporabniki osebne asistence z različnimi vrstami hendikepa. Septembra 2012 je društvo širši javnosti in politikom pošiljalo videofilme (http://www. yhd-drustvo.si/slo/article.php/videoOA) uporabnikov programa Neodvisno življenje hendikepiranih, da bi pokazalo pestrost življenja, ki jih omogoča osebna asistenca. S svojimi pričevanji je pokusilo prepričati zakonodajalce, da osebna asistenca dobesedno pomeni življenje in da naj jih ne pustijo na cedilu. 22.2. sobota 20.00 Gledališče KOPER Jože Pernarčič: Piaf, Edith Piaf Gostuje Pernarčič & Pernarčič / zven 28.2. petek 20.00 Gledališče KOPER PREMIERA Mare Bulc: Vse o Ivanu Abonma PREMIERA in izven Gremo... v Piran 1.2. sobota ob 10.30 Gledališče Tartini Piran Gledališka šola Talija MOJE MESTO Režija in mentorstvo: Samanta Kobal. Igrajo: Tinkara Šepec, Maja Volčič, Tija Dvojmoč, Nika Abon-danca, Nastasia Cešnjevar Ušumovid, Jakob Novak, Gabrijel Lovec, Urša Zagradnik, Ika Kravanja. 3.2. ponedeljek ob 18.00 Gledališče Tartini Piran 13. GALA VEČER NOVIH KOREOGRAFIJ IN BISERI KLASIČNEGA BALETA Nastopajo priznani slovenski baletni_ plesalci: Urša Vidmar, Eva Gašparič, Barbara Potokar, Tasja Šarler, Mariša Nač, Nina Noč, Petra Zupančič, Klara Lainšček, Dana Petretič, Lucas Jer-kander, Luka Ziher, Siniša Bukinac, Jan Ravnik in drugi. 7.2. petekIHB ob 19.00 Avditorij Portorož SLOVESNA AKADEMIJA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Slavnostna govornica: Saša Pavček. Podelitev Tartinijevega priznanja za izjemne stvaritve s področja kulture. Posebna gosta: Tinkara Kovač in Francesco Spuarcia. 9.2. nedelja mu ob 19.00 Avditorij Portorož Gledališka komedija / SitiTeater Goran Vojnovič: TAK Sl Režija: Aleksander Popovski. Igrata: Klemen Slakonja, Tadej Toš. 14.2. petek ob 18.00 Avditorij Portorož Prireditev ŠPORTNIK OBČINE PIRAN 2013 15.2. sobota ob 11.00 Avditorij Portorož Lutkovna predstava za Abonmajček in izven z animacijo Mini Teater Ljubljana Svetlana Makarovič: PEKARNA MIŠMAŠ Režija: Robert Waltl. Igrajo: Violeta Tomič, Jose in Tadej Pišek. 28.2. petek ob 19.30 Avditorij Portorož Satirična drama za abonma in izven / Mestno gledališče ljubljansko F. Durrenmatt: FIZIKI Režija: Boris Kobal. Igrajo: Bernarda Oman, Miranda Trnjanin, Boris Kerč, Nik Skrlec, Lovro Finžgar, Uroš Smolej, Gašper Tič, Boris Ostan, Jožef Ropoša, Stannia Boninsegna, Nejc Cijan Garlatti, Jurij Drevenšek. v galerijo... Klaudija Poropat OSEBNA ASISTENCA JE NAŠA EKSISTENCA Razstava v Galerija Meduza Koper, "Osebna asistenca je naša eksistenca" predstavlja fotografski projekt Klaudije Poropat. Po razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju poleti 2013 in zatem v Mladinskem kulturnem centru v Slovenj Gradcu in YHD klubu SOT 24,5 v Metelkova mestu v Ljubljani, je to njena četrta predstavitev. Fotografski cikel je nastajal konec leta 2012 in v prvi polovici leta 2013 pod mentorstvom Mete Krese in Arneja Hodaliča s štipendijo, ki jo je podelil Ekvilib Inštitut v okviru pobude umetnosti za družbene spremembe Globalna SOFA. Projekt vsebuje serijo 33 fotografskih diptihov, sestavljenih iz portreta hendikepirane osebe, ki potrebuje osebno asistenco, in posnetka, na katerem je ujet trenutek iz njenega vsakdanjika v družbi z osebnim asistentom oziroma asistentko. Vsak portret dopolnjuje osebni predmet, ki ga je izbrala portretiranka oziroma portretiranec, in njen, oziroma njegov kratki opis zgodbe o predmetu. Prikazu so dodani tudi videofilmi več avtorjev nastali v okviru kampanje za sprejetje predloga Zakona o osebni asistenci v drugi polovici leta 2012, ki ga je pripravilo društvo YHD. Razstava tako povezuje fotografije, predmete in besedila, oziroma spleta v celoto svet vida, tipa in branja. Ta svet opozarja na to, kako različne so osebe in kako raznovrstne so aktivnosti, pri katerih je potrebna pomoč osebnih asistentov. Razstava prikazuje vidni, oziroma zaznavni svet, poleg tega pa sega tudi bolj globoko, v svet intime, ne da bi za to bili uporabljeni faktografski podatki. Portretiranci namreč z izborom predmeta in zapisano pripovedjo subtilno razkrivajo košček svojega notranjega sveta pa tudi svoje interese in svojo vpetost v družbeno okolje. S tem dajejo svetu podob na fotografijah dodatno razsežnost. Vseh 33 portretirancev, ki jih predstavljajo fotografije, je vključenih v program Neodvisno življenje hendikepiranih (NŽH), ki omogoča osebno asistenco. Že osemnajst let ga izvaja YHD -Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, edino v Sloveniji, ki program izvaja po principih filozofije neodvisnega življenja. YHD je tudi član Evropske mreže za neodvisno življenje (ENIL). Osebna asistenca je temeljno orodje hendikepiranih, ki jim omogoča enakopravno življenje, saj z osebnim asistentom oziroma asistentko zagotavlja potrebno pomoč pri vsakdanjih opravilih. Prav osebna asistenca odpira in omogoča hendikepi-ranim ljudem polnopravno in aktivno življenje. To je temeljna človekova pravica. Obrazi portretirancev pričajo o dragocenosti drugačnosti, ki bogati družbo. Izkušnja hendikepa je lahko navdih vsakomur, ki živi v utvari normalnosti. Uporabniki programa NŽH so v Sloveniji »privilegirana« manjšina, ki ima dostop do osebne asistence oziroma programov z večjim obsegom njim potrebne pomoči. Fotografije tako kažejo, kako hendikepirani ljudje s pomočjo osebne asistence živijo na svojem domu, odločajo o lastnem življenju, delajo, ustvarjajo, so aktivni, imajo družino in otroke, skratka počnejo vse to, kar je večini popolnoma samoumevno. Fotografije Klaudije Poropat so dokumentarne fotografije, bolj natančno portretne fotografije in fotografije ljudi pri vsakdanjih opravilih, in lahko bi jih uvrstili v družbeno angažirano umetnost. Vendar fotografski posnetki presegajo dokumentarnost. Izmuznili so se strogemu izvajanju vnaprej zamišljenega programa in neosebnemu podajanju realnosti. Avtorica je dokumentarnost nadgradila z osebno naklonjenostjo, ki je imanentna podobi fotografije kot neoprijemljiva poetičnost in njena družbena zavzetost je pristna in osebna, ne zunanja in modna. Klaudija Poropat je namreč kot ena od ustanovnih članic društva YHD del skupnosti portretirancev. Njeno fotografiranje izhaja iz sveta, ki ga predstavlja. V ta svet ne prihaja kot reporter, opazovalec ali raziskovalec. Tudi zato njene fotografske podobe niso spektakularne, kakršne radi objavljajo množični mediji ali svet sodobne umetnosti. Obalne galerije Piran M VMIttAC 7 uvrstitev med prve štiri ekipe. Ta poraz jih je verjetno stal tretjega mesta, saj so v kvalifikacijah prepričljivo s 5:2 premagali četrtou-vrščeni velenjski Tempo. Za ekipo so nastopili Michele Vigini, Martin Kocjančič in Matija Novel. Rezultati: Arrigoni: Ptuj 5:2 Arrigoni: Vesna - Zalog 4:5 Arrigoni: Krka 5:1 Arrigoni: B2 - Kranj 5:1 Arrigoni: Kerna Puconci 5:2 Vrstni red: 1. Krka, 2. Mengeš, 3. Vesna, 4. Tempo, 5. Arigoni, 6. Ptuj, 7. Kerna, 8. Kranj CSmrnos Najslabšo igro na domačem terenu pa je v nedeljo prikazala druge moška ekipa proti drugi ekipi Ljubelja iz Tržiča. Razen Kocjančiča s 564 p. keglji pri domačih ne zasluži nihče pozitivne ocene. Pri gosteh je odstopal mladi Potočnik s 592 p. keglji. Končni rezultat se je glasil 3179 : 3307 oziroma 1: 7. Lestvica 3. lige zahod člani po 12 krogih: 1. Železniki 20, 2. Iskra 17, 3. Ljubelj II 14, 4. Škofja Loka II 13, 5. Adria 12, 6. IZOLA 11, 7. Triglav III 10, 8. SLAVITA Štojs 9, 9. Simon Jenko 8, 10. Adergas 6 točkami. V soboto ni rednega kroga v ligah. Igra pa se ekipno državno prvenstvo za igralce in igralke U-18 v Tržiču in Cerknici, kjer moška izolska ekipa v postavi Matej Peternelj, Tomaž Kramf, Dušan Pavlovič, Mark Varij en pričakuje uvrstitev v sam vrh prvenstva. te®C8 5.2. sreda 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje Besede in zavedanje Predavala bo Katia Kullman. ob 19.00 Kulturni dom Izola Podelitev priznanj najuspešnejšim športnikom Občine Izola za leto 2103 6.2. četrtek Galerija Alga Izola razstava slik ROK KLEVA IVANČIČ ob 18.00 Kulturni dom Izola plesna predstava ZBIRKA LAItridesetletja zbira, hrani... spomine,doživetja.spoznanja, ustvarjalne trenutke,plesnogradivo...lnjih razstavlja naodru sodobnega plesa. Galerija Insula GREGOR PRATNEKER "PODOBE" Dvojni program srečanj z Radensko iz Radencev je bil za izolska dekleta slab zaključek tedna. S slabo igro so gostjam, ki so bile na lestvici le dve točki boljše poceni dovolile, da se vesele zmage. Končni rezultat se je glasil 3183 : 3297 oziroma 2 : 6. Pri domačinkah sta solidno odigrali Ugrin s 562 in Stegovec s 550 p. keglji. Pri gostjah se je izkazala Tibaut s 603 in najboljša slovenska keglja-čica vseh časov Marika Kardinar s 556 p. keglji, ki se je vrnila iz kegljaškega pokoja in letos ponovno poprijela za kroglo. Lestvica l.B lige članice po 12. krogu: L Miklavž 18, 2. Celje II 16, 3. Radenska 15, 4. Impol 15, 5. Mas Tech 13, 6. IZOLA 11, 7. Gorica 11,8. Trebnje 10, 9. Drava 6,10. Šoštanj 5 točk; Bolj uspešni so bili člani, saj so težko tekmo v večini dvobojev v zadnjih lučajih priigrali sebi v korist. Da je bil končni rezultat 3477 : 3413 oziroma 6 : 2 je največ pripomogel mladi Kneževič s 630 p. keglji in dobra igra Košpende s 597, Širce s 592 in Marsa s 589 p. keglji. Pri Radenski, za katero nastopata dva bivša reprezentanta Kovačič in Harry Steržaj sin legendarnega Mira Steržaja ter vnuk Jani so bili prav oni v ospredju z rezultatom. Lestvica l.B lige člani po 12.krogu: 1. Pivka 19, 2. Siliko 18, 3. Konjice 17, 4. Radenska 14, 5. Rudar 14, 6. Škofja Loka 12, 7. Hidro 9, 8. IZOLA 8, 9. Kočevje 8, 10. Impol 2 točki; Izolski tarokaši so zaključili januarska tekmovanja v piceriji hotela Delfin. Po štirih turnirjih vodi Boris Debeljak s 17 točkami in razliko +3183, sledita Marija Bolje s 17 točkami in razliko +1407 ter Ivica Grdič s 15,75 točkami in razliko +2917. Letos sta se tarokašem pridružila dva nova igralca tako, da sedaj nastopa 19 tarokašev, ki bodo tekmovanja nadaljevali v ponedeljek 3. februarja v kavarni hotela Delfin. Slovo od picerije in prijaznega osebja so tarokaši opravili ob slastnih picah. Vabimo ljubitelje taroka, da se nam pridružijo. Igramo vsak ponedeljek popoldan v hotelu Delfin. Razstava bo na ogled do 20. februarja 2014. Galerija Meduza Koper čevljarska34 KLAUDIJA POROPAT OSEBNA ASISTENCA JE NASA EKSISTENCA Razstava bo na ogled do 7. marca 2014 Dsuhecu ghiiihms Organizacijski odbor Banka Koper 1. Istrskega maratona z veseljem sporoča, da se je na tri razpisane teke prijavilo že več kot tisoč udeležencev. Med prvimi 1.000 prijavljenimi je 235 maratoncev (42 km), 549 pol-maratoncev (21 km) in 216 tekačev na 9 km. Za posebno kategorijo - bosonogi tek - so se prijavili trije, dva za pol-maraton in en z 9-kilometrski tek. Na Banka Koper 1. Istrski maraton se je med prvimi tisoč tekači prijavilo 31 tujcev; največ jih je iz Hrvaške (20), sledijo Italijani (6) ter po en Bosanec, Američan, Nemec, Makedonec in Srb. Zadnji rok za oddajo prijav je 31. marec 2014 oz. do zapolnitve 2.000 startnih mest. Podrobnosti so na voljo na spletni strani http://www. istrski-maraton.si/. Center za kulturo, šport in prireditve Izola Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola www.cksp-izola.si • www.odeon.si ir|22»!-V1l CKŠP IZOLA in ARI KINO ODEON IZOLA Dne 05. februarja 2014 ob 18:00 uri bo v dvorani Kulturnega doma Izola svečana podelitev priznanj športnikom za dosežene uspehe v letu 2013. Center za kulturo, šport in prireditve Izola vabi vse člane društev in klubov, da se udeležijo prireditve, ki bo obeležena tudi s kratkim kulturnim programom. Športni pozdrav! Kulturni dom Izola • petek, 31.1. ob 20:00: PIAF, EDITH PIAF v režiji Tijane Zinajič, igra in poje Vesna Pernarčič Žunič, pianist je Jože Šalej. Vstopnina: 8eur v predprodaji, lOeur na dan prireditve. • sreda, 5.2. ob 19:00: PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ IZOLSKIM ŠPORTNIKOM za leto 2013. Vstop prost! NAPOVEDUJEMO • četrtek, 6.2. ob 18:00: ZBIRKA, plesna predstava studia LAI. Vstopnina 3eur. • petek, 7.2. ob 19:00: SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK, slavnostna govornica bo Lara Jankovič, sodelujejo glasbena skupina Moja Slovenija z Leo Sirk, Gledališče Steps Izola, Kristina Cok in MoPZ Jagodje Dobrava. Vstop prost! GALERIJA ALGA Od 6.2. bodo na ogled slike našega mladega in perspektivnega slikarja ROKA KLEVE IVANČIČA. (tudi na minerju @artodeon) • od četrtka, 30.1. do nedelje, 2.2. ob 18:30, od ponedeljka, 3. do srede, 5.2. ob 20:30: portret sedemnajstletnega dekleta v štirih letnih časih in štirih pesmih MLADA IN LEPA; • od četrtka, 30.1. do nedelje, 2.2. ob 20:30, od ponedeljka, 3. do srede, 5.2. ob 17:30: Martin, Leonardo in Katarina v kriminalki VOLK Z WALL STREETA; • v soboto, 1. in nedeljo, 2.2. ob 17:00: družinska animirana pustolovščina SPREHOD Z DINOZAVRI; • četrtek, 6.2. ob 18:30: slovensko-italijanska komedija ZORAN, MOJ NEČAK IDIOT; • četrtek, 6.2. ob 20:30: CAPRISOVA PREMIERA: resnična zgodba po knjižni uspešnici 12 LET SUŽENJ. Rezervacija in prodaja vstopnic: »Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; m: galerija@cksp-izola.si), od torka do petka: 10.00-12.00 ter 17.00-19.00, sobota 10.00-12.00; *Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30. Mestna knjižnica Izola Razstava bakrenih reliefov, delo zamejske Slovenke Nivee Mislei in uporabni in okrasni keramični izdelki, delo Mirele Sharan. ■ 8 T Četrtek, 30.januar2014, št. 1039 ----------------------------------------------------------------Turizem? Država proti turistični panogi Zadnja leta so predstavniki gorskega kolesarstva tesno sodelovali s pripravljale! zakona o ohranjanju narave. A sodelovanje očitno ni obrodilo sadov, saj novela zakona kolesarje še vedno enači z vozniki motornih vozil, s tem pa jim nalaga strožje kazni za vožnjo izven označenih poti. Torej tam, kjer gorski kolesarji načeloma tudi kolesarijo. Uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju je stara že dobri dve desetletji in na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje so se odločili, da je prišel čas za posodabljanje. Osnutek novele zakona je ministrstvo pred slabim tednom dni objavilo na svoji spletni strani, med gorskimi kolesarji pa je zavrelo. Najbolj sporna, po mnenju kolesarjev, je zapoved, da se morajo držati nekategoriziranih cest. Lahko bi se vozili tudi po urejenih gozdnih poteh, a bi za to potrebovali dovoljenje, kar pa terja veliko časa in živcev, predvsem pa dovoljenja menda ni tako lahko pridobiti. Da je novela zakona še toliko bolj neverjetna pa priča tudi prepoved tiskanja knjig in vodnikov, ali pa celo oglaševanja kolesarjenja v naravi, sicer kršiteljem grozi do 150.000 eur globe. Glede na to, da je v vsaki turistični zgibanki vsaj ena slika kolesarjev v naravi, pomeni, da bodo v prihodnje tiskarji imeli veliko dela. Danes je gorsko kolesarstvo med najbolj priljubljenimi rekreativnimi in športnimi panogami, za mnoge pa je tudi način življenja. S takšno prepovedjo Država dobesedno odganja potencialne turiste, teh pa ni malo, kot lahko priča podobno dogajanje na Bavarskem, kjer so po prvotnih prepovedih hitro “legalizirali” gorsko kolesarstvo, saj so spoznali, kaj to pomeni za turistični razvoj cele regije. Pri nas pa je dovolj, če pomislimo na Bovec, kjer so po finančnem zlomu smučišča lahko računali le še na gorsko kolesarstvo in športne aktivnosti na reki Soči, a ti dve panogi sta tesno povezani. Pri nas, v Izoli in širše na Obali, pa je gorsko kolesarstvo šele v vzponu, a sodeč po številu mladih, ki se potepajo po okoliških gričih, gre za že zelo popularno panogo. Dovolj je že, da se spomnimo na tradicionalni Bičikelta žur, ki ga organizirajo vsakega maja meseca izolski taborniki in ki redno privabi veliko število navdušencev. Je res pametno se vsemu temo odreči? ur Specialistična ambulanta ULTRAKARDIO prerašča v Center za diagnostiko srca Specialistična kardiološka ambulanta ULTRAKARDIO v Luciji je po besedah kardiologa Siniše Grujiča prerasla okvir zdravniške ordinacije. »Zaključili smo uspešno poslovno leto, v katerem smo pridobili pomembne certifikate, predvsem v tujini. Bistveno smo razširili program dela, nadaljujemo pa tudi uspešno sodelovanje s tujimi partnerji na področju neinvazivne kardiološke diagnostike. Tako smo strokovno, kadrovsko in tehnično pripravljeni na ustanovitev novega Centra za neinvazivno diagnostiko srca na Obali«, napoveduje kardiolog Siniša Grujič, kije študiral medicino v Veliki Britaniji in v Rusiji. Leta 2007 je dobil koncesijo ZZZS za opravljanje kardioloških pregledov in diagnostiko srca, kar pomeni, da ga lahko obiščejo tudi bolniki z napotnico. Trenutno imajo vpisanih okoli 6.000 bolnikov. Kaj boste nudili bolnikom v načrtovanem Centru za neinvazivno diagnostiko srca? »Sposobni bomo v najkrajšem času oziroma najkasneje v 48 urah od klica pacienta, torej brez čakalne dobe, izvesti vse preiskave, ki se nanašajo na diagnostiko srca, z najsodobnejšo opremo, ki je na voljo na zahodnoevropskem trgu. Najsodobnejši ultrazvočni aparati za obremenitveno testiranje srca nam omogočajo še zanesljivejšo diagnostiko srca.« Bodo poleg vas v Centru delovali še drugi strokovnjaki? »Pričakujem, da bomo poleg domačih občasno gostili vrhunske strokovnjake iz Nizozemske, Nemčije in Avstrije, predvsem s področja srčne in žilne kirurgije.« Katere storitve boste še nudili v Centru? Želimo, da bi bolnikom lahko ponudili še storitve tako imenovane ESMR (zunajtelesna šokvalovna miokardna reperfuzija). To je relativno nova metoda za ambulantno zdravljenje srčno-žilnih bolezni, ki seje že Kardiolog Siniša Grujič odlično izkazala v vrsti kliničnih kardioloških centrov v tujini. V kratkem nameravamo razširiti tudi našo ponudbo ambulantne CT diagnostike obolenja srčnih žil. Še naprej bomo nudili pacientom storitve iz koncesijske dejavnosti, pa tudi kot samoplačniška ordinacija.« Ali trenutne slabe gospodarske razmere vplivajo na obisk samoplačnikov? »Zavedamo se težkih razmer, zato ponujamo storitev Kardio prevent. pri kateri za ceno enega kardiološkega pregleda s področja ultrazvočne diagnostike in funkcionalne diagnostike srca dobijo bolniki drugo preiskavo brezplačno. Ob tem še zagotavljamo, da so cene naših storitev ugodnejše kot cene primerljivih storitev pri drugih izvajalcih.« Mestna knjižnica brez meja V MKIje do konca februarja na ogled razstava bakrenih reliefnih slik zamejske avtorice Nivee Mislei. Po dvestotih razstavah, tokrat MKI prvič gosti avtorico, ki živi in deluje izven meja naše države. V torek, 28. januarja je bil v čitalnici Mestne knjižnice Izola lep in zanimiv večer z gostjo iz zamejstva, Niveo Mislei, ki ima v prostorih knjižnice do konca februarja razstavo bakrenih reliefnih slik, ki jim zadnjih 13 let posveča večino svojega časa. Dogodek je organizirala kolegica z Borze znanja, Ksenija Orel. Med obiskovalci večera so bili tudi učenci iz osnovne šole Livade, ki se prav zdaj pri likovnem pouku učijo o obdelovanju kovin. Prišli so v spremstvu profesorice likovne vzgoje Ingrid Knez. Iz Trsta in okolice pa so prišle gimnazijske sošolke gospe Nivee, njene prijateljice in prijatelji. Večer je z igranjem na kitaro obogatil učenec glasbene šole Izola, Tadej Časar. Zdaj je skoraj deset let, odkar je knjižnica v novih prostorih v Livadah. V vseh teh letih smo v kotičku ustvarjalnosti priredili več kot dvesto različnih razstav: slikarskih, kiparskih, fotografskih, razstav ljubiteljev različnih ročnih spretnosti od rezbarstva, klekljanja do pletiljstva in obliko- vanja keramike, nekaj pa je bilo tudi razstav različnih zbirateljev in njihovih zbirk. Avtorji razstav so bili večinoma iz naših krajev (Izola, Koper in Piran z okolico), nekateri so prišli tudi iz drugih krajev Slovenije. Razstava bakrenih reliefnih slik pa je prva tovrstna razstava pri nas in Nivea Mislei je prva zamejska Slovenka, ki razstavlja v naši knjižnici. Obiskovalcev iz zamejstva smo bili zato še posebno veseli. V pogovoru z gostjo smo lahko izvedeli marsikaj iz njenega otroštva v Barkovljah in o njeni kasnejši umetniški poti. Posebno zanimivo je bilo, ko je praktično prikazala, kako nastane bakrena slika. Ob koncu pa smo bili vsi povabljeni na klepet ob domačih dobrotah, ki jih je gospa Nivea pripravila v svoji kuhinji - od raznih vrst sladkega peciva do mišk s sardinami, ki so specialiteta iz njenih krajev. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem za udeležbo, Tadeju Časarju za glasbo, Nadji Rojac, ki je knjižnico povezala z umetniki z one strani meje in Nivei Mislei za sodelovanje. šp V MKI zbirajo domoznanstvo V Mestni knjižnici Izola v okviru domoznanske dejavnosti in skrbi za ohranitev kulturne dediščine pripravljamo popis serijskih publikacij od leta 1991 do danes, ki so v tem obdobju nastajale ali še nastajajo na našem območju. V tem okviru torej zbiramo časopise, revije, občinska, šolska in tovarniška glasila, zbornike javnih zavodov, ljudskih univerz, itd. Vljudno vas prosimo, da nam pošljete serijske publikacije, ki jih izdajate, in nam tako omogočite ustvarjanje domoznanske zbirke, ki bo dostopna v fizični ali digitalni obliki za potrebe izobraževanja, vseživljenjskega učenja, raziskovanja in drugih javnih interesov. Vaše ustvarjalno delo bo uvrščeno v domoznansko zbirko MKI, ustrezno arhivirano, preko naše spletne strani www.izo.sik.si in slovenskega knjižničnega kataloga www.cobiss.si dostopno najširši javnosti, bibliografski podatki o vaši serijski publikaciji pa bodo tudi uvrščeni v strokovno monografijo Domfest, ki bo prinašala razvid lokalno pomembnih serijskih publikacij na nacionalnem nivoju. Ob tej priložnosti vas tudi obveščamo, da mora vsak založnik v skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij obvezno oddati določeno število obveznih izvodov Narodni in univerzitetni knjižnici. Te dni, ko presenetljivo hitro potekajo nekatera dela pri preuredvitvi cestišča na Sončnem nabrežju, gredo h koncu tudi dela na gradnji dveh izolskih krožišč. V bojazni, da ne bo ponovljena zgodba o nestrokovnem projektiranju in izvedbi klančin v osrednjem izolskem krožišču, sem pozoren in dejaven. V obeh novozgrajenih krožiščih je veliko klančin ponovno slabo načrtovanih ali izvedenih. Pri velikem številu teh klančin je t.i. »zob« ali rob, ki ga povzroča slabo vgrajen betonski namenski element. Ta element namreč mora biti vgrajen tako, da je prehod iz cestišča na pločnik ali na sredinski vmesni del med dvema cestama, speljan gladko in brez višinskih razlik. Ob zavedanju, daje župan dojemljiv za tovrstne težave ljudi s posebnimi potrebami in podpira pobude občanov za odpravljanje nepotrebnih ovir v našem okolju, sem odgovorno strokovno osebo prosil, kasneje pa celo rotil, naj bodo projektanti in izvajalci pozorni na te pomembne »malenkosti«. Žal, se je znova izkazalo, kako brezbrižna je gradbena stroka do predpisov in do skupine uporabnikov javnega prostora. Vse zahteve in priporočila ureja namreč kar nekaj zakonov, natanko pa so opredeljene v Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb, 3. točka katerega pa določa, da »Na prehodih za pešce morajo biti pločniki poglobljeni na nivo cestišča in poglobitve kontrastno označene. V naseljih morajo biti semaforizirana križišča, ki imajo tudi prehode za pešce, opremljena z zvočno signalizacijo za slepe in slabovid-ne«.Pohvaliti pa je treba novost pri izgradnji prehodov preko cest. Gre za, v ravnino tal, vgrajene betonske elemente z razgibano površino, ki je slepim in slabovidnim osebam v pomoč pri samostojnem prečkanju ceste na prehodih za pešce. Seveda pa tudi vgradnja teh elementov ne sme biti moteča ostalim uporabnikom. Površina tega elementa ne sme biti višja od samega cestišča! Na fotografiji vidimo (zgolj kot primer) samo en neustrezno izveden prehod za pešce. Puščice kažejo na odvečne robove. d.a. Izola Izolsko prostovoljno gasilsko društvo bo z začetkom februarja prevzelo novo, prepotrebno vozilo, ki je primerno za delo tudi v mestnem jedru. Spoznali ga bomo lahko 1. februarja v parku Pietro Coppo. Občina Izola je nabavila novo gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov in požarov v strnjenem mestnem jedru Mercedes Unimog U20 (GC GP 2). Prostovoljno gasilsko društvo Izola bo novo gasilsko vozilo prevzelo v soboto, 1. februarja, ob 16. uri na ploščadi pred Srednjo šolo Izola, ulica Prekomorskih brigad 7. Vozilo bo sicer na ogled javnosti že dopoldne, od 10. ure dalje v parku Pietro Coppo. Podjetje Gasilska vozila Pušnik končuje še zadnja dela preureditve vozila, ki ga bo v Izolo dostavilo v naslednjem tednu. Vrednost vozila znaša 221 tisoč evrov z vključenim DDV. V višini 27 tisoč evrov je vozilo sofinancirala Uprava RS za zaščito in reševanje, preostanek sredstev je zagotovila Občina Izola v proračunu. Velikost vozila je v dolžino nekaj manj kot 6,5 m, višina 2,7 m, širina (z iztegnjenimi ogledali) 2,15 m, zato je vozilo primerno za ozke mestne ulice. Poleg tega je zelo okretno in lahko vodljivo. Ima pa tudi poseben štirikolesni pogon za vožnjo po zelo razgibanem naravnem okolju. Opremljeno je za samostojno gašenje v urbanem okolju in hkrati za gašenje v naravnem okolju, s čimer je zagotovljena večnamenskost vozila. Vozilo ima 1500 1 vode, 150 1 penila ter kombinirano gasilsko črpalko (nizko- in visokotlačno), szj V Rižarni spomin na holokaust Med udeleženci spominskega dneva na žrtve holokavsta smo bili kot vsako leto tudi člani Zveze borcev za vrednote NOB iz Izole. Z baklami in nageljni v rokah smo z geslom “ spomin-mir-sožitj e" v povorki odšli v tržaško taborišče Rižarna, kjer smo ob krajšem programu TPPZ Finko Tomažič iz Trsta počastili spomin na vse žrtve fašizma in nacizma v drugi svetovni vojni. obdobje Izola, na Velikem trgu, v prostorih, v katerih deluje društvo - Tretja univerza in ki jih je dala na razpolago Občina, so odprli novo učilnico za računalništvo, kjer se bodo izvajali začetni in nadaljevalni tečaji računalništva. V učilnici, ki lahko sprejme 15 slušateljev, je ta hip postavljenih 7 računalnikov, a na Andragoškem društvu »Morje«, ki deluje kot neprofitna organizacija, bi bili zelo veseli, če bi lahko dobili še več kompletov računalnikov, lahko tudi odpisanih. Učilnico so uredili za delo (sestava pohištva, postavitev inštalacij in mrežne povezave ter pripravo računalnikov za pouk) sami člani Andragoškega društva »Morje« - Univerze za tretje življenjsko obdobje Izola. Pri tem se je še zlasti potrudil Rudi Semelbauer, sicer »odgovoren« za modelarstvo in pohode, pomagali pa so mu Marjan Dolenc, Slavko Ferček in Aljoša ter Andrej Šumenjak. Vse je bilo postavljeno v dveh tednih, s prostovoljnim delom pa so prihranili vsaj tisoč evrov. Ob neuradni slovesnosti ob otvoritvi nove učilnice, je predsednica Andragoškega društva »Morje« Tatjana Kodarin izrazila upanje, da bo takšnih uspehov še več in da se bo število članov še povečalo, saj v razno raznih programih Društva-Tretje univerze lahko vsakdo najde kaj zanimivega, szj V 89. letu starosti je preminil Ernest Hrvatin 17.2.1925 -20.1.2014 V soboto 25.1.2014 smo se na izolskem pokopališču poslovili od moža, očeta, prijatelja. Ernest je v Izoli pustil neizbrisen pečat, kot dolgoletni Luški kapetan in nato kot aktiven upokojenec na družbenem, športnem in kulturnem področju. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu udeležili pogreba in ga tako pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka in sin Igor z družino. Izola, januar 2014 Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Samo daleč, daleč je. Mineva leto dni od smrti ponosnega Izolana, moža, očeta in dedka Milorada Matavulja 11.08.1938 -30.01.2013 Hvala vsem tistim, ki ste nam nudili podporo in se ga boste za vedno spominjali. Njegovi naj dražji Izola, januar 2014 Združenje borcev za vrednote NOB Izola Predzadnja Tudi na Dobravi kradejo motorje Neznani storilec je v Dobravi ukradel kolo s pomožnim motorjem znamke Piaggio, tip ZIP 25 4T, bele barve, in tako lastnika oškodoval za 1300 e ur. Sledi kazenska ovadba. Kraja v Domu upokojencev Neznani storilec je v domu upokojencev izvršil tatvino 60 eurov in tatvino 15 eurov gotovine. Zločin in kesanje Mladoletni storilec je pred Srednjo šolo v Izoli izvršil tatvino GSM Samsung Galaxy S3 modre barve in tako oškodoval lastnika za cca. 400 eur. Policisti so zbrali obvestila, storilec pa se je nato sam zglasil na Policijski postaji, kjer so mu ukraden telefon zasegli in ga vrnili lastniku. Sledi kazenska ovadba. Dobili so ga! Policisti so ustavili voznika in potnika na kolesu s pomožnim motorjem. Slednjemu so policisti zasegeli PVC zavitek s posušenimi rastlinskimi delci (2-3g), katere je imel v cigaretni škatlici. Poslani so bili na preliminarni test na krim. tehniko SKP, po rezultatu pa zoper mladoletnika sledi hitri postopek v zvezi kršitev ZPPPD. Opremlja si svoj vikend Neznani storilec je na Šaredu iz vikenda ukradel različne mesne izdelke, manjši hladilnik znamke Waeco in TV dekoder. Škoda znaša 1100 EUR. Sledi kazenska ovadba. Pripravlja se na Giro Neznani storilec je ukradel moško gorsko kolo Trek Mon-tare, št. okvirja WTU330L0936F sive barve. Škoda znaša 500 eur. Sledi kazenska ovadba. KmO©(M3C Novi oglasi so označeni polkrepko. fesraime PRODAMO - Zamenjam stanovanje v Ljubljani (Tacenska trojka) 53m2, z garažo 28m2 za podobno na slovenski obali. Prednost ima Izola, z mojim ali vašim doplačilom. Tel.: 040/327-127 - Prodamo pritlično 1,5 sobno stanovanje 41 m2 v večstanovanjski hiši. Dostop primeren za invalidski voziček. Stanovanje ima lasten parkirni prostor, zunanjo shrambo ter dvorišče v souporabi. Možna zamenjava za hišo potrebno obnove. Tel.: 040-865-200 NAJAMEMO - Štiričlanska družina najame v starem delu Izole dvosobno stanovanje. tel 040 503 177 - Najamem souporabo pisarne na Obali za eno osebo po ugodni ceni. Mora biti novejša ali obnovljena in v poslovnem območju. Dostop preko celega dne za mirno računalniško dejavnost. Tel.: 041455462 ODDAMO - Oddamo opremljeno 2 sobno stanovanje v livadah za daljše obdobje, vena 400 eur+stroški. tel 030 272908 - Oddam enosobno stanovanje za daljše ali krajše obdobje v centru Izole. Stanovanje je popolnoma opremljeno, tel 041 792 201 - Oddamo garsonjero v starem delu Izole za daljše obdobje. Tel. 040 931 511 - V centru Izole oddamo dvosobno opremljeno stanovanje za daljše obdobje. Informacije na tel. 051 202 961. - Dvosobno opremljeno stanovanje v Izoli oddam za daljše obdobje. Tel. 041 344 280 - Oddamo enosobno stanovanje za daljše obdobje. Tel: 05 641 72 24 - Za daljše obdobje oddam v najem pred kratkim obnovljeno dvosobno stanovanje v starem delu mesta (Koprska ulica). Informacije na 051 331 150. - Oddamo dvosobno stanovanje, v izmeri 35 m2, primerno za dve osebi, za daljše obdobje. Stanovanje je na mirni lokaciji v Dobravi. tel 041 845 940 - Prodan skoraj nov hladilnik s skrinjo znamke Bosh (187 x 60cm). tel 040 880 565 - Prodam brezhiben TV GORENJE TIP AK 53, 60 cm diagonal, cena: 60 EUR. Info na tel. 040-701285 - Štedilnik - 3 plinske kuhalne plošče, 1 plošča električna (skoraj nov), zamenjam za dobro ohranjen, samostoječi štedilnik s steklo keramičnimi ploščami (velikost 50cm x 60cm).Tel:030 385-854 - Kupujem pa manjši traktor po ugodni ceni lahko v okvari in to-mos kopačico 041234570 - Prodam čoln [stranka, letnik 1985, dolžine 5m, s sledečo opremo: izvenkrmni motor Suzuki, dvotaktni, 15 kM, letnik 2003, pomožni motor Tomos 4kM, letna in zimska tenda, blazine, krmne inox stopnice za v vodo, nosilec pomožnega motorja, obvezna oprema (vrvi, sidro, gabaritne luči). Čoln je registriran do leta 2018. Cena: 2.700 EUR. Kontakt: Miran, gsm 031 606 668 - Prodam pasaro, letnik 80, dolžina 4,15 m, registrirana do 5.5.15, dobro ohranjena in vzdrževana. Cena 700 eur. Info 041 736 592 - Prodam nov skuter. - 030 939 472 - Nujno prodam električni skuter Tomos Elite - 040 632 595 - Gostilna Istra išče kuharja s poznavanjem istrsko-mediteranske kuhinje in natakarja ali natakarico. tel 041 345 605 - Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483 - Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013 - Za hišna popravila in manjša mizarska dela lahko pokličete na 031 630 716 - NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel: 040 775 894 - Inštrukcije - matematika, fizika ali kemija za vse starosti ponujam pomoč pri osvajanju znanja za boljše ocene, izpite ali maturo. 041 345 634 - Ponujam zasajevanje, košnjo, obrezovanje, urejanje in vzdrževanje vrtov. PtlBSuaMm Konec preteklega leta smo na PU Koper dali velik poudarek kršitvam uporabe pirotehničnih izdelkov. Policisti so izdali dva plačilna naloga zaradi nedovoljene uporabe petard, uvedli dva hitra postopka in podali 10 obdolžilnih predlogov. Dvakrat so pisali tudi poročilo na Center za socialno delo. Obravnavali so lahke telesne poškodbe maladoletnika, ki je prižgal petardo Cobra, ta pa mu je takoj ob od-vrženju detonirala in ga poškodovala po rokah in obrazu. S pirotehničnimi sredstvi je bila povzročena tudi materialna škoda, in sicer: poškodovan je bil plastični zabojnik za smeti, en osebni avtomobil, dve stekli, poštni nabiralnik, fasada in umetna masa na igrišču. Obravnavali so vlom v trgovino, ko neznani storilec na steklo nastavil neznano pirotehnično sredstvo, ga aktiviral in tako razbil steklo, da je lahko stopil v notranjost. Policisti so zasegli 1080 prepovedanih pirotehničnih izdelkov - petard, eno pištolo za izstreljevanje raket z netilnimi naboji in 32 raket - petard 15 mm za izstreljevanje s pištolo. Izvedeno so bili tudi štirje skupni poosreni nadzori s tržno in požarno inšpekcijo.___________________________________________ teSB Policija je uspešna toliko, kolikor so z njenim delom zadovoljni ljudje. Zgolj statistični podatki o varnosti, tudi če so še tako ugodni, niso edini dokaz njene uspešnosti. Med ključne kazalce kakovosti in učinkovitosti dela policije zato sodijo tudi stališča prebivalcev o njenem delu. Zato vas vabimo, da med 6. in 31. januarjem izpolnite kratek anketni vprašalnik in nam pomagate še izboljšati kakovost našega dela! V slovenski policiji in ministrstvu za notranje zadeve se zavedamo, da lahko javnomnenjske raziskave bistveno izboljšajo razumevanje potreb in pričakovanj javnosti. Ugotovitve raziskav vzpodbujajo izboljšanje dela policije, kar krepi partnerski odnos med policijo in prebivalci. Vse to prispeva tudi k višji stopnji varnosti za vse prebivalce Slovenije. Dosedanji rezultati javnomnenjskih raziskav, od katerih je bila zadnja izvedena v letu 2009, so pokazali, da je raven zaupanja v slovensko policijo razmeroma visoka. Vendar pa izkazanega zaupanja ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega, temveč si moramo z učinkovitim delom in posluhom za potrebe ljudi prizadevati, da bi ga ohranili in celo izboljšali. V ta namen smo pripravili kratek anketi vprašalnik, do katerega lahko dostopate na spletni strani policije: Več v našem prispevku na naslednjem spletnem naslovu: http://www.policija.si/index.php/component/conteTit/article/35-sporocila-za-javnost/71305-vahljeni-da-izpolnite-anketo-o-zadovolj-stvu-z-delom-policije “Vozovnica" za pot v Šengen v takšnem vozilu je bila do 3500 eur, v njem pa je bilo 26 pribežnikov, ki so si želeli na boljše, torej k nam. In mi se pritožujemo? e GRILL +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7,00 € prava nedeljska KOSILA 7,5 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Trije zimski prizori Nadaljuje se obrezovanje dreves v Drevoredu 1. maja. In medtem, ko so v industrijski coni obrodile slive, smo si med padlimi topoli parka ob Dantejevi še zadnjič lahko ogledali znano “palmo s topola”. Nadaljujejo se napadi na panoje, ki opazarjajo na ustvarjalce in njihove ateljeje v Koprski ulici. Čeprav nas ta oblika obveščanja ne navdušuje nas še manj navdušuje vandalizem te vrste. Zoncolan je spet postal Izola v malem. Zaenkrat sicer samo ob vikendih, prihodnji teden, ko se začnejo počitnice pa se bo na to smučišče v sosednji Italiji zgrnilo več Izolanov kot na zbor krajanov o prostorskih načrtih.