Poštnina platana v gotovini. < M ,; Štev. 35. V Ljubljani, dne 20. decembra 1927. IX. leto. Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. ^ Cena posamezne št. 1*50 Din, „NAS GLAS* izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40 •— Polletna naročnina . . . . „ 20‘— Četrtletna naročnina. . . . „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. .... Oglasi po ceniku. ........... Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako sc ne priloži znamk. Dopise v latinici In clrllid sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adrcsiratl le na urednika. Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.467. Ob zaključku leta. Ob koncu leta smo. Uredništvo in uprava našega glasila sta storila vse, kar je bilo v njuni moči, da bi poglobila orga-»izačno idejo moralno in materialno. Zal, da se jima njuno prizadevanje ni po zaslugi oplodilo. Toda za uspehe in za neuspehe moramo odgovarjati solidarno. Ponovne prošnje uprave za pridobitev »ovih naročnikov so ostale z malimi izje-oiami neprečitane, želje uredništva, da bi ee krog sotrudnikov 'razširil, neizpolnjene. Novo leto nam mora dati drugačno bilanco. Število naročnikov se mora podvojiti, vsebina lista mora usekati brazde, kamor naj pade novo seme. Zakaj »Naš Glas« je zrcalo Zveze, ki se mora v njem odražati vse njeno hotenje in življenje. Uprava prilaga običajne nabiralne pole za nove naročnike, mi pa prosimo vse zveste naše prijatelje, da se jih s pridom POslužijo. Starim preizkušenim borcem pa °aj se pridružijo nove, sveže moči! Desetletnica »Našega Glasa« naj bi bila dostojna in manifestantna za glasilo, za njegovo lastnico in za vso njeno družino. V Ljubljani, 16. decembra 1927. 'Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Joža B e k š, Milan Paternoster, t. č. tajnik. t. č. načelnik. ®r. Fran Ogrin: Božične misli. Jasna zimska noč. Zvezde migljajo, ozi-se doli na bedne zemljane. V človečkih domovih zableste luči1, v srcih zagore Plameni ljubavi in premišljevanija; božično *revo žari v svečkah, ob njem bogata darila j« borna darilca. Po samotnih stezah in do-®°dih hiti verni kristjan proti cerkvi na hol-zvonovi vabijo, brneč v veličastni harmoniji. In v 'svetiščih se glasi, v srcih 'kipi, v zraku plove klic: Mir ljudem na zemlji, ki dobre volje! Da, mir ljudem! Po treb ne so ga države v medsebojnem hotenju, »'banju in delovanju, potrebna ie naša država, dase more utr-* * * b razvijati in napredovati. Toda, kako daleč za nami ostaja ta ideal! e ™uja svetovna vojna se je vodila po za-•äoni antanti zlasti' z gesli: osvoboditev in »»moopredelitev narodov, razorožitev in po-držav. In kaj vidimo danes po za-»tiučku te vojne? Ustanovilo se je pač in še vedno deluje Društvo narodov, ki naj bi pa-rilO', da si narodi in. države radi svojih sporov ne skočijo v lase in da se ti rešujejo mirnim potom po njem ali po razsodiščih. S tem Društvom narodov pa imamo — dasi mu ne odrekamo tudi pozitivnega dela v naznačenem smislu — prav žalostne izkušnje. Ono pač zgrabi in pomiri male mednarodne srboriteže — spominjamo na grško-bolgar-ski konflikt — toda napram politiki in območju kake velesile je Društvo narodov z obziri in predsodki trdo povezani orjak-slabič. Le tako — so sicer še drugi razlogi — je razumeti, da se pusti neko sredozemsko velesilo rovariti proti polit, stanju, ustvarjenemu po mirovnih pogodbah v srednji in vzhodnji Evropi; da se jo pusti nemoteno in nekaznovano ogrožati mir v Evropi in na Balkanu; da se jo pusti izigravati in hujskati zlasti balkanske narode drugega proti drugemu; da se jo pusti skratka izzivati in pripravljati novo' svetovno morijo. In ko sta sklenili Jugoslavija in Francija dne 11. nov. 1927 v obrambo svojih gospodarskih in življenjskih interesov, v obrambo svojega in evropskega miru, prijateljski pakt, kako vpitje in natolcevanje je zadonelo z zapada! Naravno! Vse spletkarenje, vse ogrožanje zlasti naše mlade države po' tej zapadni velesili je bilo v živo zadeto. In da dokaže, da ni ugnana, da si ne dä vzeti gospodarske in politične penetracije na Balkanu, je sklenila nekaj dni nato drugi tiranski pakt. Ta je po svoji vsebini tako agresiven in vojno-izzivalen, da je v zasmeh ženevski mirovni instituciji, ako bo registriran. Mednarodni mir se propagira in želi, sklicujejo se perijodične razorožitvene konference, a države se navzlic temu in paralelno s takim delom naprej — oborožujejo. Zato pa je ruski delegat Litvinov na letošnjem jesenskem razorožitvenem zasedanju krepko udaril po tej nemorali in dvoličnosti. In uspeh? Spomladi se bo naprej razoroževalo in pomirjevalo. Preidimo na mašo ljubo jugoslovansko domačijo! Ali vlada mir, bratstvo in spravljivost med narodi (plemeni)? Ali vlada mir, solidarnost in nesebičnost med njimi in raznimi stanovi? Nikakor! Nasprotno, mi vidimo med gospodarskimi in političnimi krogi tekmovalno prerivanje in nečedno poganjanje za svetne dobrine, za moč in oblast. Mi vidimo veliko neenakopravnost in se zgražamo nad izrabljanjem politične moči v zasebne namene in nad oškodovanjem državnih financ. Tako je prišlo, da se eni vesele in uživajo, a drugi trpe, delajo in plačujejo. Med trpečimi, v pomanjkanju in bedi se nahaja zlasti slovenski in deloma hrvaški državni nameščenec. To trpljenje se občuti tem huje, ker ni upanja na izboljšanje položaja v doglednem času. Koliko idealizma, koliko dobre volje in požrtvovalnosti med državljani so požrli nesrečni politični sistemi, ponavljajoči se od prevrata! Naj bi prinesla globoka božična in novoletna mistika pomirjenje in spoznanje narodom in državam, naj bi prinesla nam Jugoslovanom več skupne zavesti, več bratske ljubezni in več medsebojnega zaupanja, da zasije veselje in zadovoljnost v vse pokrajine! Zvonite, zvonovi božični, zvonite. Nam upe na boljšo bodočnost budite! Dr. Fran Stegenšek: K reviziji „Zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencev". (Po referatu na strokovnem svetu dne 18. decembra, 1927.) Razmotrivati hočemo o motivih, glavnih načelih in o- konstrukciji predlogov, ki jih je pred kratkem »Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani« sestavila po svojem pragmatičnem odseku ter jih predložila vsem merodajnim mestom. Najvažnejše pri stvari je vprašanje prejemkov. Temeljita in dosledna reforma prejemkov državnih nameščencev je tesno spojena • konsolidacijskim procesom naše države in • konsolidacijo, gospodarskih razmer sploh. Kakor vsi le predobro vemo, se do sedaj še ni posrečilo stlačiti niveau cen navzdol na niveau valutnega mnogokratnika in to — v našo tolažbo — tudi ne v državah, ki so v splošnem bolje situirane kakor 'je naša. Za enkrat smemo- biti zadovoljni, da ie naš dinar rešen z razburkanega morja inflacije ter da vsa znamenja kažejo na stabilizacijo naše valute in gospodarskih razmer. Cim prej in čim v večji meri se to posreči, v tim večjo korist bo to za državne nameščence. Med razne predpogoje konsolidacije gospodarskih razmer spada tudi znižanje državnih izdatkov. Kako se to doseže? Po realni strani z razumno ureditvijo državnih oblastev in uradov, po personalni strani pa s točno ugotovitvijo števila nameščencev, ki so potrebni za redno funkcijo niranje državnega aparata ter z njihovo popolno osiguranostjo v materijalnem oziru, in to — zlasti tudi v interesu države same s takim plačilnim zlstemom, ki stalno dvigi delavoljnost in faktično delovno kapaciteto njenega nameščenstva. Ne bo brez pomena, ako si v tem ozir« nekoliko bližje ogledamo izvlečke iz motiv- sega poročila k vladnem predlogu češkoslovaškega »Plačilnega zakona« z dne 24. junija 1926 štev. 103. zb. z m n. Tamkaj se namreč pravi: Redukcijska akcija, po kateri so vsled povojnih razmer segle skoro vse države, je prišla pri nas še-le v zadnji vrsti v poštev. Medtem ko se je v drugih državah zniževalo v velikem obsegu število državnih nameščencev še v dobi visokih gospodarskih številk in pri popolni neustaljenosti draginjskih razmer, se je pri nas redukcija vršila še-le po konsolidaciji gospodarskih razmer in valute. Nameščenci v drugih državah so dobili pri redukciji odpravnino, koje vrednost je mnogokrat padla v nekoliko dneh na minimum. Pri nas je dobil nameščenec, v kolikor ni bil trajno preskrbljen s pokojnino, odpravnino, koje vrednost ne pada, ampak se preje zvišuje. V drugih državah je bila redukcija izvajana zato, da bi se sanirale državne finance. Nameščenci, ki sv ostali v shižbi, niso imeli od redukcij nikakega haska aH pa le posredno. Pri nas država noče šte-dtti pri državnih nameščencih in hoče nameniti celi efekt redukcije zboljšanju prejemkov ostalih nameščencev, da, ne samo to, hoče tej svrhi nameniti' daleko višji del, kar je treba tembolj uvaževati pri siceršnji brezpogojni potrebi znižati državni proračun, Vlada se zaveda, da rešitev naloge, ki si jo je postavila, namreč dati državnim nameščencem tako ureditev njihovih prejemkov, ki je za nje pravična, ki pa obenem ustreza tudi zahtevam službe, državnih financ in narodnega gospodarstva, da ta naloga zahteva posebno pozornost in temeljito presojo kakor tudi vsestransko ocenitev vseh momentov in vprašanj, ki spadajo semkaj. Ne gre samo za rešitev vprašanja, ki je zelo važno za državno in narodno gospodarstvo, ampak tudi za to, da bi dosedanja komplicirana in pestra struktura državno-name-ščenskih vprašanj in vseh zelo številnih dosedanjih začasnih mer, bila nadomeščena z zistemom, ki bi garantiral potrebno enotnost dotičnih vidikov in njih uveljavljenje. Zaradi rešitve te tako težke in delikatne haloge pa je treba: I. razjasniti si sedanje stanje, njegove nedostatke in eventuelne dobre strani, II. seznaniti se podrobno s sličnimi ureditvami v drugih državah in III. na podlagi tako pridobljenih spoznanj določiti načela novega zistema. Ad I. Dosedanje stanje ureditve plačilnih razmer državnih nameščencev. Osnovne norme, urejajoče plače državnih nameščencev (uradnikov, sodnikov, državnih učiteljev in nastavljencev) so bile pred službeno pragmatiko in učiteljsko službeno pragmatiko podane z zakoni z dne 15. aprila 1873 drž. z. št. 47, 48 in 49, z dne 19. septembra 1898 št. 172 in 175 drž. zak. z dne 19. februarja 1907 št. 34, drž. zak. z dne 24. februarja 1907 št. 55, drž. zak. in z dne 25. septembra 1908 št. 204, drž. zak. Ti zakoni so pri uradnikih izhajali iz principa zistemizacije mest v gotovih činovnih razredih, to je priznavali so uradniku vedno plačo onega činovnega razreda, ki je pristojala mestu, ki ga je uradnik definitivno zastopal. Doseči plačo višjega činovnega razreda je bilo načeloma mogoče le s podelitvijo mesta, M je bilo zistemizirano v tem či-novnem razredu. Zistemizacija mest pa je bila izvedena po resortih in v resortu v posameznih službenih granah praviloma po upravnih okrožjih. Napredovalne razmere ne-le v različnih resortih, ampak tudi v enem in istem resortu in v eni in isti službeni grani, toda v različnih upravnih okrožjih so se pa tekom časa razvijale mnogokrat zelo različno in to bodisi zaradi čestokratne neenakomernosti zistemizacije, bodisi zaradi slu- čajnih razmer, kakor so se pač v tem ali onem personalnem staležu razvile okolnosti zgolj po igri slučaja. Medtem ko so v nekaterih resortih oziroma v upravnih okrožjih dosegli uradniki višja mesta in višje činov-ne razrede razmeroma še mladi, je v drugih resortih ozir. upravnih okrožjih oviralo napredovanje uradništva pomanjkanje prostih zistemiziranih mest, tako da je bilo tudi zelo sposobnim uradnikom onemogočeno doseči mesta višjih činovnih razredov in seveda tudi plače, ki bi odgovarjale njihovi službeni dobi in delovni kapaciteti. K temu se je še pridružilo, da so bila gotova službena mesta le premnogokrat kar po šablonsko uvrščena v eni in isti činovni razred brez ozira na njihovo individuelno važnost, kar je imelo za posledico neutemeljeno višje honoriranje uradnika z manjšo delavno kapaciteto na mestu razmeroma manj važnem kakor uradnika nižjega činovnega razreda, toda na odgovornem in važnem mestu. Ker so uradniki mogli biti imenovani samo na prosta ziste-mizirana mesta, število praviloma sploh ne-honoriranih čakateljev na uradniška mesta pa ni bilo v nikakem sorazmerju s številom zistemiziranih uradniških mest, so ostali ča-katelji na uradniška mesta neprimerno dolgo dobo v čakateljskem razmerju, čeprav je njihovo delo postalo tekom časa popolnoma ekvivalentno z uradniškim delom. (Nadaljevanje sledi.) Pommite noročnlno! Kako ie z novimi upokojenci. Dan na dan se čujejo pritožbe, kako nečuveno se postopa z novimi upokojenci. Osobito naglašajo, kako malo vesti in kolegijalnosti kažejo g. kolegi pri rešavanju pokojninskih prejemkov. Žalibog je resnica, da čakajo novi upokojenci mesece in mesece na svojo pokojnino, celo na akontacijo, vse to pa zbog indolence njihovih kolegov — državnih uradnikov. Le-ti uradniki mislijo, da nimajo nobenih dolžnosti in da niso nikomur odgovorni; le-ti brezvestneži si domišljajo, da dele milosti. Novemu upokojencu se sistira plača kar brzojavnim potom — nadalje se zanj nihče ne briga, če čaka tudi po več mesecev na akontacijo. Kar preko noči te upokoje, potem pa moraš potrošiti kar vso pokojnino, če hočeš doseči penzijo. Nihče ne bi verjel, če ni že izkusil sam, koliko pisanja, skakanja in letanja je potrebno, da se dokoplješ do penizije. Namesto, da bi se take zadeve reševale kot najnujnejše, kakor to propisuje uradniški zakon, se zavlačujejo pod vsemi mogočnimi izgovori v nedogled. Referentu je glavno, da ide na komisije, akt naj pa leži, a penizijonist naj živi od zraka. Nihče se ne ozira na propise uradniškega zakona, kot da ne bi bilo vsaj drugih; zavladal je popolen kaos. Neki F. F. popisuje v Zagreb. »N. Glasu«, kako se je njemu godilo, preden je dobil penzijo. Čakal je nanjo 10 mesecev. — Služil sem, pripoveduje, v podeželskem mestecu. V sept. Lani sem bil upokojen kar preko noči; brzojavno so mi sistiraliplačo.Po ur. zak. se mora uradniku ob upokojitvi regulirati tudi pokojnina. To bi bilo tem lažje, ker ima referent pri velikem županstvu vse listine v prepisu pri službenem listu. Pa sem dobil poziv, da predložim prošnjo za penzijo (ki je nisem prosil). Prošnji naj priložim vse listine v izvirniku in s 3-kratnim prepisom. Moral sem zavoljotega potovati desetkrat v Osjek, kajti vedno je kaj manjkalo: ali domovnica, voj. uverenje itd., na kar me pa prej nikdar niso opomnili; nekaj kratov tudi referenta nisem dobil v uradu, ker je bil poslu izven urada, drugega, ki bi kaj razumel, pa našel nisem. Če tudi se mi je zatrjevalo pri ministrstvu, da je veliko dokumentov nepotrebnih, sem si jih vendar vs6 pribavil. Po 4 mesecih sem dobil v roke »rešenje«. To »rešenje« je glavna kontrola f Beogradu potedila — čudo! — v enem me^ seču. Razveselil sem se in si čestital, da M vse v redu in skončano; sedaj sem pričak*-val samo še denarne nakaznice, kajti v Zagreb sem sporočil svoj natančni naslov t» zahtevano »Prijavo« sem tudi predložil. Toda kruto sem se prevaral: penzija sem prejel v juliju namesto v februarju letos, ko sem prejel pristanek glavne kontrole. Prepričan pa sem, da je ne bi niti sedal dobil, da nisem pospeševal rešitve s prošnjami, in tudi brzojavnim potom; prosil sem celo finančnega delegata za intervencijo. človek bi mislil, bogznaj kako težavna It bila ta rešitev, ker je bilo zanjo treba tollks časa. Evo, vsa modrost tega rešenja je biki ta-le: »Spis se ustupa financ, ravnateljstr« u Zagrebu u nadležno rešenje . . .« To je porazen dokaz naše slabe uprave in še slabše stanovske zavednosti. O B LAČ I LA tvrdke J. IVIcElČelc Ljubljana, Aleksa n čirov-a c. 13 so najboljša in najcenejša. Državnim nameščencem plačilne olajšave I Novi finančni zakon (za leto 1928-29). V sedanjem predlogu finančnega zakona je nekaj določb, 'ki jih objavljamo Do časopisih, K so nam na razpolago. Posmrtna pomoč. A. Min. fin. Čl. 27. Rešitve za .podporo t**1 smrti umrlih drž. uradnikov po čl. 124 čin. zak» za katere je predviden kredit pod »Penzije in ior validske podpore«, izda min. fin. po predlogu pristojnega .ministra. Šolstvo. Čl. 43. Čl. 69 zak. o srednjih šolah in čl. * uredbe S. N. Br. 8467 od 16. jim. 1921 ter izprc" membe S. N. Br. 2070 od 20. jul. 1927 se izpre-mene ter glase: Nameščenci srednjih šol so doli* imeti tedensko sledeče število obveznih učnih ur: a) ravnatelji pop. sr. in str. šol 3-^5, nepopolnih, 5—8 tedenskih ur; b) prof. sred. in strok, šol 20 ted. ur; prot« ki poučujejo samo jezike in matematiko po 1® ted. uč. ur; c) suplenti z nad 2 služb. !. 18 ted. uč. ur; č) 'kontraktualni prof., s upi., predmetni učitelji in vsi ostali kontr. nameščenci 22 ted. uč. d) suplenti po 2 služb, leti 15 ted. uč. uf' V slučaju potrebe morajo sprejeti tudi prek* maksimalnih ut honorarne ure in sicer; a) suplenti po 2 služb, leti 4 učne ure; to) ostali nameščenci po 6 uč. ur.; c) ravnatelji nepopolnih sred. šol 4 učne uf® tedensko. Uklnjenje univerz. Čl. 44. Ob sklepu tek. šol. leta 1927-28 00 sklepal min. svet, katere fakultete, v katere* času In na kateri način se ukinejo na univerz*® v Beogradu (vštevši pomožne fakultete v Subotici In Skoplju), Zagrebu in Ljubljani. Uvedba šolnine Min. nar. zdravja, čl. 49. Pri bipotekar» banki se ustanovi fond za zdravstveno za®č učencev. V to svrho se ustanove takse za z3ra_ stveno zaščito učencev in sicer v: osn. šoli 10 letno, v srednji in njim enaki 20 Din, na univerz" 30 Din semestralno. To takso ie dolžan P*a • vsak učenec pri vpisovanju. Šolska oblast m takoj oddati te takse hipotekarni banki. V veljavi ostanejo vse odločbe prejšnjega ^ zakona, ki tangiralo državne nameščence. odredbe glede selitvenih stroškov, K^e"e. 0f,,n