Iz Jugoslavije. — Poročevalci viijega šolskega sve- ta v petek, 12. septembra in v soboto, 13. septembra ae bodo sprejemali sirank, ker se vrši ta dan seja višjega šolskega sveta. — Opozai jamo naše zastopnike v šol. korporacijah. V časopisih so bili cbjavljenl pogoji za sprejern v trg. šolo v Novem mestu. V prvi letnik se bodo sprejeli učenci, »ki so saj z zadostnim uspehoin dovršili četrti razred kake srednje šole aii popolno meščansko šolo.« V pripravijalni razitd se bodo pa sprejeli učenci in učcnke, ki so izpolnili 13 leto, ter imajo ugodno izpričevalo dovršene ljudske šole. Poiemtakem velja en pripiavljalni razred trgovske šole toliko, kakor štirje razredi srednje ali meščanske šole. Eaako čudne predpise smo čitali zadnjič za sprejern v trgovski tečaj na liceju v Ljubljani. Zalitevajo sub a. — 8 razredov kake ljudske šole in sub c. — 2 letnika učiteljišča. Vellka nesmisel je to. Naši zastopiniki pa r.aj poskrbe, da se slične krivice odpravijo. Posebno, da se 2 letnikov učiteljišča ne bo stavilo v eaako vrsto z 8 razredi ljudske šole. — Enako čudno se glasi razpis vodstva drž. učiteljiča v Velikovcu. Isto prihaja zopet na dan s pripravljalnimi razredi za učiteljišča, dasi se ustanovi tam tudi meščnska šola. Eao leto priravljalnice naj nadomesti tri ali štiri leta aieščanske šole! Opozarjamo tozadevno na resolucije koroškega učiteljstva. — >-Kdo je kriv?« Z ozirom na notico v »Našem glasu« od 1. septembra 1.1. podajemo v dokaz aekaj slučajev. — Učite— !jica s štirimi otroci je vložila že v prvi polovici julija vse podatke za nakaziio plače. Hodila je od urada do urada in urgiiala izplačilo za mesec avgust. Prišel je prvi september! Piejeti bi raoraia plačo že za september, a je še za avgust ai prcjela Zopet tekanje od urada do urada. »Borno!, bomo', borao! — čimprej bo mogočeN Akti pa romajo od viš. šol. sveta do finančnega ravaateljstva in od tam nazaj. Kako bo preživljala sebe in družino že y drugem niesecu brez plače, o tem »avstrijski« birokrati ne premišljujejo, saj oni ne trpe pri tem. — Drugi slučaj: Viš. $ol. svet nakaže draginjsko doklado z utemeljitvijo, po katerih določilih se iraa nakazati. Akt gre v finačni oddelek, ki črta vso doklado. »Višji šolski svet Vam jo je priznal, mi Vam jo pa ne!« Naj se vsaj poprej uradi med seboj sporazumejo, da ne bodo straake trpele! In akt roma zopet od ene oblasti do druge že drugi mesec in ni nakazila ne za plačo in ne za draginjsko doklado. Vsa urgiranja ne pospešijo rešitve zadeve. Stranka pa trpi gmotno škodo. — Tretji slučaj: Učiteljica je bila premeščeaa in dobila hkrati dopust že febnuirja meseca. Plačo bi niorala prejemati naprej. A hkratu z dopnstoin ji je bila nenadno ustavljena tudi plača in se ji ni niti do septembra posrečilo, da bi ji bila nakazatia; vkliub temii, da ji po vsej pravici pripade. — Zakoni so dvoji: eai so juridični, drugi so človeški! Več srca _ ljudmi, pa bo odpiavljen birokratizeai in bo naša uprava bolj deniokratioaa kakor je sedaj. Kdo je kriv? Kriv je sisteia in oni, ki aosijo ta sistem — t. j. so gotovi uradniki in njihovo ozkosrčno aiišljeaje. Nikakor ni aaš natnen delati krivice ali obsojati uradniški staa kot tak; pač pa je v interesu aaše stvari opozoiiti uradništvo, naj sanio začne boj^proti teiau sistemu v UKidih ia naj ga iztrebi iz naših uradov. hnen se aam ne zdi umestao prinašati, kakor nas pozivlje »Naš Gias« ia po pravici povedaao, tudi ni zaenkrat sc čas, da bi izsledili, kdo sedi na aktih ia lovi pike. Kako se odteguje doiiodke, je posebno pogiavje. Ce bo potrebao, pa tudi to aapraviiao! Prc-ojajte stvar s človeškega stališča in dajte ljudem vsaj pravočasno plačo, ki jim gre! lo aaj veija našim oblastvom. Daaes ailiče aoče biti odgovoren in zvrača kiivdo ea urad aa drugega. Pioč torej s takiiai slučaji, ki so v škodo in ne piiaašajo ugleda državi in goje pii 'judeli aezaupaaje do uprave. Ozkosrčnost sega celo tako daleč, da odtrguje finaučna oblast uradištvu ceio doklade ia dohodke, ki so jili uživali in so jm bili prizaaai ud avstrijske uprave. To naj pospešuje aavduseaje iu livalo državae uprave, ki jun adtrga pol dohodkov ? Z rnirao vestjo pa tudi trdimo, da to Ie zaradi ozkosrčaega toiaiačeaja predpisov ia zakoaa od višjega uradništva. Kakor hitro bo zadeva zrelejša, podaiao tudi o teh slučajili podrobaejša pojasnila, da dokažeaio tudi poglnvje o ozkosrčnem odščipavanju in prikrajševanju učiteljstva in ¦ajega dohodkov. — Štajerski upokojeni slovenski šolski voditeiji in nadučitelji za pravico pokojnine. Ako bi se upokojenim šolskiin vodjem do 31. dec. 1918 od deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani pokojnlna za voUstvo dodatao ne pripoznala, tedaj bi se ž njimi ravnalo ravaotako poniževalno in zaaičljivo, kakor je nemški dež. odbor ln dež. šolski svet v Gradcu postopal v začetku šolske nreosnove, leta 1867 itd. z vsemi učitelji. Da so z denarjem še bolj skoparili, izmislili so si takrat tudi tako imenovane »podučitelje«, s sramotno letao plačo 330, gld (660 K) po zrelostai izkušnji, in 440 gld (880 K) po usposobljeriostneai izpitu. Pa ti nesrečneži povrhu niso prejemali niti starostne doklade. Le učitelji so dobivali petletnice po 50 gld (100 K), ki so jih pa tudi lahko izgubili za/adi kake ovadbe, zlasti po nemčurskem okrajnem šol. nadzorniku Ambrožiču, očetu celjskega dr. Ambroschitza. Do ieta 1890 niso imeli tudi na enorazredaicah aikake odškodnine za šolsko vodstvo; po tem času se jirn je pa priznalo 40 gld (80 K). Od dveh razredov naprej so dobivali po 50 in več gld (100 K) že v začetku. Ta sramotna doba je trajala 32. crnih let« do 1. 1899, kar spada v bridek spomin in v aečast na Nemce! — Takrat pa se je vse štajersko šolsko osobje dvignilo in napravilo občo pritožbo na deZ. odbor, na kar se je izdatno zboljšalo stanje; odstranili so tudi sramotno ime »podučiteljev«. Dva voditelja te pritožbe, tlorvatek ia Kiler, sta bila za to hudo kaznovana s »prestavo<s četudi sta postavno in korektno postopala. — Dae 14. febraarja 1919 so se zboljšale od nove slovenske vlade v Ljubljanf učiteljcm zaradi draginje plače, pa daleč tako ne upokojencern izpred koaca leta 1918; najmanje se je pa odškodovalo šoli.kim voditeljem s trudom odsluženo delo. Niliče menda ni prejel popoinih »obljubJenili« 50 l/c poviška po svoji prejšnji pla-i, začenši od 1. zanuarja 1919, ker se je ^ledalo samo na leta, ne pa tudi na visokost pokojnine, zlasti ne za šolsko vodstvo. Samo edea slučaj v dokaz: Od leta vl899« so bili trije osnovani plačilni razredi po 1400, 1200 in 1000 K. Oni, ki je bil po 20 def. lctih na enorazrednici v I. razredu po 1400 K upokojen, je iaiel iudi 4 petletnice po 200 K, torej 800 K, potem 2 desetletnici tudi po 200 K, to jc 400 K, in 150 K opravilne doklade. — Na večrazredaicah je bila višja doklada. — Skuj.aj je torej 2750 K. To da prvih 10 let po 40 % in drugih 10 let le po 2 % 1650 K pokojnine. — Dve začasai leti še uračunjeni niste. — ¦ Ako se k temu prlšteje o b 1 j i! b 1 j e n i h 50 % od te svoie, io je 825 K. znese skupaj 2475 K, a nakazano je le, od 16 do 20 let, 2000 K, t o r e j 4 7 5 K ra a a j ! Ce pa vzamemo narnesto 1., drugi plač. razred po 1200 K, dočiiti clrugo trcje ostaae, je razlike 295 K. Prl ¦retjem in zadnjem plač. razredu, z 1000 krom, je znižano za 115 K. Tako je pri vseh jvcstavkah do 35 ali več let in 5100 kron vednc večja razlika in izguba. Ker pa ciež. vlada tega sedaj gotovo nc bo več pi eračunala in popravljala, zato naj naredbo od 18. julija 1919 za vpo-kojetice, pos'.f no še za šolske vodje v tolikp izpolni, ua bo 50 % točno izplačala. Tu tembolj, kcr se npokojencem obeta inno- deco mora. gokrat manJSa mesečna doklada nego aktivnim učiteljem, kakor da bi plačevall vpokojenci živež M. za toliko ceneje. Niknov ne pričakujemo ponovitve nehvaležnih «32 let«, ko je Nemec z učiteljem ravaal po preg_voru: »Mohr, du liast deine PiHcht und Schuldigkeit getan, jetzt gelf uiid schvveig.« — Podpirajiiso ubogo, učečo se n»ladino! Naša država potrebuje na vseh poljih veliko šolanih ljudi; toda nešteto mladih Ijudi je. ki bi radi šli v šole, pa niinajo sredstev. Zato je deželna vlada uvedla posefano podporno akcijo, ki je zamišljeaa sledeče: 1. v vsaki občini se osnuje »občinski podporni odbor«; na čelti mu je župan, v odboru pa župnik, nadučltelj in drugi zastopniki občine; odbor nabira prispevke in ima vsak mesec vsaj enkrat sojo; 2. vsi občinski podpomi odbori enega okrajnega glavastva se združijo v vsak obč. podp. odbor po enega zastop. okrajni podporni odbor, v kateri pošlje nika; 3. pri povvr.-.-t^tvt! za uk in Do_'Očastje se osnuje osrednji podporni odbor. Ob-inski podp. odbori pošljejo nabrane zncske slednjemn. Dijaki vlagajo prošnje pri obč. podp. odborih, ki jih pretresejo in vpošljejo v daljni pretres okr. podp. odborom, ki jih pa koncno predložijo osr. odboru. Prispevki so določeni: ustanove po 1000 K, letni prispevki po 20 K in darila. Vsak naj podpira z vsemi močmi to akcljc; zakaj tu naloženi denar bo donašal doraovini stotere obresti. — šolo zopet šolt Takoj s početkom Narodtie vlade so se dala šolska poslopja vsem strankam za razne prireditve na razpolago. Ponekod so izrabljali to prostost, prirejali po šolah veselice, povzročali škodo na šolskih poslopjih tako, da so se množile pritožbe o_ d:ie do dne. Zaradi tega jc iz peda#oških. higijeniških in politiških ozirov gledc uporabe soskih poslopij sklentla deželna vlada v seji dne 26. avgusta: Šolska poslopja se smejo oddati _a izven•"-olske prireditve samo za učne namene, telovadnice le za telovadbo, vendar se v slučaju, da so dani ti pogoji, uporaba ne srne odreči nobeni straiiki proti zagotovitvi piačila vsake škoi-e ter proti založitvi '•troškov za snaženje in eventuelno uporabo luči « — Začetek šolskega leta 1919 20. Po odredbi poverjeaika za uk in bogočastje se začne šolsko leto 1919/20 z vpisovanjcm dne 22. scptembra 1919. Ta začetek velja za vse javne ia zasebne srednje šole in za vse ljudske šole, ki so na kraju srednjih, oziroma meščaii-kih šol. Ostale ljudske šole začno šolsko leto v normakiem terminu. —_ole za gozdar.ke uradnike in paznike. Kristan, minister za gozdarstvo in riidarstvo, je ustanovil dve šoli za gozdarsko pazniško osobje, in sicer eno v SkopIju in eno v Aleksaicu. V Sloveniji se otvori dveletiia gozdarska šola za Rozdarje. Enaka šola se otvori tudi v Bosni. — Na obeh Ijubljanskih glmnazijah, to je na humanistični gimnaziji v Tomanovi ulici in na realni pcimnaziji na Poljanski cesti, se prične šolsko leto 1919-20 dne 22. septembra t. 1. z vpisovanjem v I. razred. V II.-IV. razred se bodo vpisovali učenci dne 25., v V.-VIII. razred dne 26. septembra. Sprejem-ni izpiti v ll.-VIII. razred pa 24. septembra. Otvoritvena maša bo dne 27., redtii pouk se prične v ponedeljek, dne 29. septembra. -- Tovarišem abittirijentom mariborskega učiteljišča 1894. Podpisana naznanjava, da so se najini okrožnici odzvali vsi tovariši razen dveh, ki se pa najbrže še odzoveta. Večina je za sestanek dne 17. septembra, ker pridejo takrat mnogi radi začetka šolskega leta z otroci v Maribor. Sestanemo se ob 6. uri zvečer v malem salonu restavracije »Maribor« na Orajskem trjai štev. 1. Prihodnji dan, 18. septenibra. »zletimo« ob lepm vreinenu v obmejni ^t. Ilj, v slučaju slabega vremena pa ostanemo v Mariboru. Tovariši! Pričakujeva, da se ob petindvajsetletnici zberemo vsi, ker nam je dvajsetletnico preprečila vojna. Na veselo snidenje 17. septembra! Ivan Koropcc. L.iutomer. Anton Bnmien, Tezno pii Mariboru. AbiturHeti marib. učiteljišča Iz leta 1889 obhajajo svojo 301ctnico 21. septenibra t. 1. v Mariboru. Scstanek ob 19. uri v gostilni »Maribor«, Vitrinjska ul. Naslednji dan poset grobov pokojnih naših profcsorjcv in izlet po dogovoru. Radi prenočišč se je prijavil pismeno na naslov; Miško Cizel, Maiibor, Pobrcška cesta 12. — Rtidarska šola v Celju. Minister za rudarstvo in gozdarstvo Ant. Kristan je izdal dekret, s kojim se pravomočno ustanavlja dveletna šola v Celju. — Učiii načrt za učiteljišča. Ministrstvo za prosveto je izdelalo učai načrt za vse učiteljske pripravnice. Ta načrt bo veljal za vse šole naše kraljevine, dokler se ne uvede definitivai učrii zakonski načrt. — Nove draginjske doklade učiteljstva Uudskib in ineščanskih šoi je de- želno kajigovodstvo odmerilo in nakazalo tako, da so jih prejeli 1. septembra 1919 s plačo vred vsi tisti aktivni učitelji, za katere ">o šolska vodstva predložila razkazkazaice do 22. avgusta. Sodi se, da je več kakor tri četrtine učiteljev že prejelo nove dokladc; ostali jih pa dobc v prvi polovici nieseca septembra. — Tudi vpokojencem in učiteljskim vdovara se že aakazujejo, tako da bodo v kratkem vsetn odmerjee in izphičane. — Kdor se čuti prikraišanega, naj se pritoži na višji šolski svet, ki pa opozarja, da se morajo vsled nekaterih stroRih določb ministrske naredbe z dne 18. julija 1919 št. 575 vrši^i nataačnejše poizvedbe. ako podatk.i v prijavah niso bili dosti jasni. — Nov učni načrt za deieliio deško me-čansko šolo. Učni predmet I. r. II. r. Il.r. Verouk 2 2 2 Slovenščina 5 3 3 Srbohrvaščina .... 1 1 1 Zemljepis , 3 2 2 Zgodovina — 2 2 Prirodopis 3 2 2 Prirodoslovie .... — 3 2 Kemija — — 2 Računanje z enostavnim knjigovodstvom ... 4 3 3 Algebra — — 1 Geometrija 2 2 1 Geometrijsko risanje . . — 3 3 Prostoročno lisanje . . 6 3 .3 Lepopis 1 1 — Petje 1 1 1 Telovadba 2 2 2 Ves teden skupaj . . 30 30 30 Nov norm-lni učni načrt /.*> desko fn dekllške meščariSHe šole v Sluveniji. deške dekliške Učni predraet |f „ f ,„, u „ f _ r Verouk 222 2 22 Slovenšcina .... 4 4 4 444 Srbohrvaščina ... 1 1 1 111 Zemljepis zgodovina 3 3 4 3 3 4 Prirodopis 2 2 2 2 2 2 Prirodoslovje ... 2 3 2 222 Računanje z enostav- nim knjigovodatvom 4 4 4 3 3 3 Geometrija in ge- oraetrijsko risanje .333 111 Prostoročno risanje .445 333 Lepopis 11- 11-Petje 111 111 Telovadba 2 2 2 2 2 2 Ženska ročna dela . - - - 4 4 4 Ves teden skupaj . 29 30 30 29 29 29 Francoščina .... 3 3 3 333 Nemščina 3 3 3 3 3 3 Laičina 333 333 Slovenski tesnopis .-11 - 1 1 Strojno pisanje . trimtairu similii pa 1 uro u t__eo. Klavir 222 222 Gosli 22 2 222 Deška ročna dela . — Srednia tehnična šola. V miiiistrstvu za trgovino in industrijo ie bilo skknjeno, da se v Beogradu otvori srednja tehaička šola, kjer se bodo izobraževali strokovni potnožm tehniki. Ta Sola sc 0tvori. kakor hitro se dobi za njo primeren prostor. — Dijaški doin v Ptuju. Starši, ki ž.lijo dati svoje siaove v zavod, naj sc čiin prej javijo, da dobijo pravočasno obvestihj 0 sprejenui in gojenčevi številki, s katero morajo biti označeni vsi gojenccvi predmeti, zlasti perilo. Vpis v gimnazijo (od 1—3 razr. je realna gimnazija), pripravljalni razred trgovske šole, v meščansko in event. v ljudsko šolo oskrbi vodstvo dijaškega doma, ako se nm vpošlje zadaje 'zpričevalo, krstni list in izpričevalo 0 icepljenih kozah. — Mladika v Ptuju. Gojenke intcrnata Jahko obiskujejo gimnazijo, ki je od 1—3 razr. reataa, meščansko šolo, gospodinjisko šolo (starost 16 let) in višjo dekliško Solo. Prijave se naj takoj pošljejo na vodsstvo Mladike v Ptuju. — Ljudska vseučHH&a. Veliko število kulturnih delavcev iz vseh dežel je začelo akcijo, da se organizirajo Ijudska vscaičilišča po vzorcu narodnih unlverz v Alaeriki. Najprej se bosta otvorHa dve vseiičtliSči, ki ju bodo vodill priznam strokovnjaki v Zagrebu in Belgradu. Poleg predavanj 0 socijalističneni problemu bodo posvečala ta vseučilišča veliko pozornost iiterarneinu izobraževanju ljudstva. — Osnovne šole v južni Srbiji. Del novega kredila desetih milijornov dinarjev se bo porabil takoj po odobrenju za ustanovitev osnovnih šol in nanieščeje učiteIjev _a osnovne šole v južni Srbiji in v krajih, kjer šol sploh ni. — Poročil se je v Mariboru tov. Alojz Bučar, učitelj na Zidanem mostu, s tovarišico Aneto Gersetič, učiteljico istotam. Obilo sreče! — Zagrebško vseučllišče. Regent je podpisal ukaz, s katerim se odreja na za- grebškem v&eučiiišču ureditev iakuite:e za gt>.podarsvo in gozoarstvo. Pudpisaa je uKaz, s kateran se mvarja visoka vetčriiui-ka -i-ia v Zagiebu. — i/eška inešcan&ka šola v Mitriboiu. iNaUacacj-iiii puuatkuv o aoveiu stroju uesKc iiicicaa-ke iule _e aaaaiau. _uJa 00 uucia skoiaj gotovo temeije sloveuske laziuue z aeaiskara vzporecuucaim. laia iuui cetru razred. Naval zuaaajiii učencev bo, kakor v_e kaže, veiik. vzprejeua 00 ie toa_o gojecev, kolikor oo na razpoiagu prostura - pripombo, da piacajo zuaaji uceaa prispevek za ucila v zaesku ou K. -Tispevek je pred vpisom piacati pn aie.taeia .ulsketa svetu, ki ga pa m. podlagi utea.ijtac prošnje laiiko odpusti. Vpisovčiuje jc v sol-ki po-vetovaaaci tkie 10., 1/. la pu pottcbi tudi 18. kaa_vca t. 1. Kadi nmaaCaega vpisova_ja je potrebno, ua pnntie vsak učenec & seboj aadaje izpncevaio, krsti list, dojnovaico in izpriieViUu 0 cepijeni kozaii. Pričetek šole ie v poacdeljek, dae 12. kaaavca t. L Iz mestuetfa šolskega sveu v LiubiiaoL O reuiii scji aiestacga .olskega iivcta, ki se itj vršila dae _6. avgusta 19iy, _mo prejeli nu_topuo poroCilo: Predsedaik proglusi sklcpčnost in otvori sejo. Zapi_nikar i>glai.i bistveae kureacije ia pove, kaku so biic rešcae, kar se vzaiac aa znxije. Zupisaik zadnje (.tziedne) seje, ki se jc vršila dae 23. 111 nadaljevakt dae 25. juaija 1919. se odobri brez ugovura. \ cč piušcnj za dovolitev dališib dopustov uciteljst\u _e skiene predložiti višjemu šolske-mu svetu, katereiuu se staviio priiacnii nasveti. Več tozadeviah odredb predsedstva se nakaadao odobri. S šolskim lecom 1919,1920 se otvorijo v Ljubljaiai štiri javae meščaiiske _ole in sicer dve deški iii dve dekiiški, jedna deška in iedaa dekli_ka v mestu, jcdna deška ia jedna dekliška v Spodaji Siški. Mesma deška meščanbka šola bo aastanjena v šalskem poslopju na Prulali, mestua dekliška aieščaaska šola pa y šolskein poslopju i. dekliške šoie pri Sv. Jakobu, obe šišenski iiieščnnski _oli pa v šišenskem šolskein posiupju. Za oraenjene šole je bilo razpisanih dvoje mest ravnateljev in dvoje mest ravnateljic ter 7 mest strokovnih u-iteijev in pa 11 mest strokovaih učiteljic. Razpravljalo se je o proinjali za podelitev oiaenjenih službenih iaest m podali so se zanje uradni predlogi višjerau šolskemu svetu. Istotako se je podal uradni predlog za podeli.ev nanovo sistemizirane službe sta^lnega učitelja na trirazredni pomožni šoli, katera se premesti pod sedanjim vodstvom na II. mestno deško -olo. Višji šolski svet se naproša v privoiitev, da se obe manjšinski šoli spojita pod skubnim vodstvom. Občinski svet aaj zviša šoiske dotacije z ozirom na obstoječo draginjo pri šolskih izdelkih za 100% in naj odpravi na Ijndskih šolah šolniiio, ker je njih obi.k in pouk obvezen. Ker ni bilo slučajnih nasvetov in vprašaoj, zaključi potein predsednik sejo. — Slovensko vseučilišče v Ljubliani. Reget Aleksandei je podpisal ukaz, s katerim stopi v veljavo zakoa 0 ustaiiovitvi vseučilišča v Ljubljani in s katerim se imeaujejo prvi proiesorji na vseučilišču, ki imajo obenera tudi nalogo, da stavijo predloge glede nadaljnih imenovanj. — Imenovani so za redne profesorje: Na pravni fakulteti: dr. lvan Zolger, bivši minister in redai profesor aa vseučilišču na Dimaju; dr. L. Pitanic, izredni profesor na vseučiIi5ču v Crnovicah; dr. Bogumil Vošnjak, ¦docent na vseučilišču v Zagrebu i:i dr. Ivaii Zmavc, bibliotekar I. raz. na vseučilišču v Pragi; na modroslovni fakulteti: dr. Josip Plemelj, redni profesor na vseučilisču v Crnovicah; dr Rajko Nachtigall, redni profesor na vseučilišču v Gradcu; dr. Frati Ramovš, docent na vseučilišču v Gradcu in dr. Prijatelj, kustos na dvorni biblioteki na Dunaju; na tehnični fakulteti: prof. dr. Rili. Zupanič, docent na tehnični visoki šoli na Dunaju; dr. Karel Hinterlechner, šef geolog. državnega zavoda na iDunaju; prof. dr. Maks Samec oa Dunaju •ter mg. dr. MUan Vidmar; na bogoslovni fakulteti: dr. Ivan E. Zore, dr. Aleš Ušeničnik in dr. Fr. Ušeničnik, vsi trije doslej profesorji na bogoslovnetn učiHšču v LjubJiani. _ — Neioški mestni učitelji. »Nova Doba« prinaia: l^aševanie Nemca učitelja Wolfa v mestiii sirotišnici me je opozorilo na dejstvo, da so po prevzetju mestnih Jjudskih šol ostali še štirje nemški učiteljl oz. učiteljice aa mestni ljudski šoli; to so Wolf, Kodella, kateremu so letos aprila konfiscirali erarno blago, in učiteljici Jessenko in WogK. Jessenko je mnogo let poučevala na slovenskih Solah in je znala slovenski, v Celju pa je slovenski pozabila. Gospodična Wogg pa slovenski doslej ni znala in se tudi jezika naučila ne bo. Mar misli mestni šolski svet ta prelepi ostaiiek izza prejšnje dobe vporabiti na nemških paralelnih razredih, ravno na štirih, kater« je 7. zadnji seji slenil obdržati? Ne, to pa odločno ne! Nenisko deco morajo vzgajati siovenski uCneiji, za Nemce pa sploli vporabe ni. Kaj še preuiišijuie soi&Ka oDiasti' Mestao ljudsko šolo iioceino imeti čisto od zunaj ui zuutraj. biovenski davkopiaCevalci ne apaao, ua se ueca morebiii poučuje po ucileijicalt, ki uusiijo o nas suvrazno, nas zasnieaujejo in so eksponentj nasiti sovražaikov. ua š.iske oDiasti za. atevaino ocisceaja 111 vpo_tevanjii aaših upraviccnili zeij. cuuualje se te aenisk-j ucae moci zadizuje, teia težje se jili 00 oasluvilo. — V _marju pri jeišab je krajni šoiski svet izvuai _vojaa nacejjiiKom salsk.eg4 voujo ii.ako _umi°a. bklual ie tudi v isu, _eji zdiuzm saiaibKi po _poun ueijeai sn- niazreuiuci v *šesi.ra_ieunico s paiaiciKaj^j in uvesu acrazueijca dupoldaji->ki puuk tei je udoDia proiacua m uiugu, Kai* je soisKi vodja pieuiagui. iuku _e je vouji, m je ^eic la mcscc 10 pubua, iZKazalo ac ic za_iu_cnu zaupttnjc, laaivec tudi pnuka, uu osveži, laodciiazua suiaiSko okusieatiu soistvo. .. - .. ...^-^ — _"uuk tux -rcO-jiu iolati _a .usa&u jc skrajiiu otczkocea, ker *>u v _oisku* /Krauuan šc vcdao ausiaajeiu iiitacuski ju jugosiovaiiski \ojara. i\a kcm jc vuja-itvo '/prazilo v_c oucaiskc solskc zgradDc; .itira. Noviiic«- zaaicvaju, naj ->e lo acaiuaoina zgudi tuui aa _u_aku. — _>eseuiio _a_u_a v ijuuUuu2>Keut vseuči-icu, Ki .0 _u uojuviie ^iuzuenc inuvaie kraijesiva _r_a, nrvuta i -ioveaaui. 10. avgusia or. ao, _c guiii: u aae ajciuvog vcacanstva tctra 1. po maosu t>o_joj 1 voiji narodnoj Kiaija _roa, invuia i Sioveaaca Mi Aieksaiioar aa-icaiak presiou progtašujeaio i oDjuvijemo _vim_. 1 svakoine, da je pnvicaicao iNarooao iTeusiavrastvo sazvaiiiu, ukazuai ou **4. icuruaru 1919. godiae za i.aiart lyi9 gouinc u prcsioaom giadu beogradu, aa LAi redovnuai sesianku drzaaoai 1/. jula 1919 g<j<l. lešilo i da smo potvruiU 1 potvruuieino zakou o univerzite;u Maijestva išrba, Mrvata i -iovfuaca u L)u_jja__, kuji^ia-i: ulaa 1. U Ljubljaiii se osaiva Uaiverziict Kialjestva t>iim, .lrvata i bloveiuaca, koji ima pet iakulteta: teološki, pravaicki, niusoiski tehničkl 1 iaeuicui__i. Medicuiski lakultet iinace samo dve prve pripravue godine. Clea _. _vi če se iakulteti otvoriii u početku školske 1919-2U goidne i to ieuioški, iikjsoiski sa pi vom godinom. Ulan 3. Dok ne bude ksradjen specijalni zakon i uredbe, Univerzitet u Ljnbljani če _e upraviiati u svemu po zakonu i aredba 0 Univerzitetu Kraijestva Srba Hrvata i Slovenaca u Beogradu. Clan 4. Uvaj zakon stupa u život kad ga Kralj potpiše, a oboveznu snagu dobija kad se obnaroduje. 23. jula 1919 godiae. Beograd Aleksaadar s. r. (Slede podpisi ministrov). — Pomorske šole. Mitiister za vojno in mornarico *ipi>i'i>ca, tia se _aone v najkrajšem času pouk aa poraorskih šoJali v Bakru in Dubrovniku. V šole se bodo sprc jemali vsi državljaai kraljevine SHS. — Medicinska iakulteta v LjuMjani. Na medicinski iakulteti ijubljatiskega vseučilišča so imenovani za profesorje doceata primarij dr. Bottei i in dr. Šerko ter pro sektor dr. Plečaik. — Strokovno šolstvo v Srbiji. Kakor hitro so se razmere v Srbiji za iiilo uredile, je miinistr&tvo za trgovino in indusirijo obnovilo v stari Srbiji in Macedouiji aad petdeset rokudelskih šol. Jeseni začno s poukom tudi vse ostale rokodelske šoli široni Srbije. — Na trgovinskem ministrstvu se je osoval poseben odbor za strokovno šolstvo, v katerem so vseučiliški profesorji, zastopniki in tajniki trgovskih in obrtnih zboniic ter zastopnice ZenskeKa Društva, ki ima za žensko strokovno šolstvo velike zasluge. Odbor je sklenil delati po naslednjem programu: Najprej se osnujejo splošne (večerne in aedeljske) šole, ki naj dajo vajencem tenveljno znanje iz račuice, srbskega jezika, knjigovodstva, korespondeace itd. Nato se osnujejo strokovne obrtne šole v zvezi z državiiimi in velikimi zasebainii iadustriiskimi podjetji, po zgledu vojno-tehničnega zavoda. Poleg tega se v svrho izpopohiitve strokovnega _naaja v jeseni uvedejo tečaji za že izučer\e delavce: krojače, čevljarje, stavbenike itd. Kot krona in središče vsega se osnuje hidustrijski muzej s šolami in tečaji. Razen tega dobe znatne državne subvencije sole Zenskega društva. Za trgovinsko iz¦obrazbo skrbi poleg trg. šole prof. Todoroviča šola »Belgrajske trgovske omla•cline«. ki ima za preporod in povzdigo tr34'ovskega stanu v Srbiji največje zas^uge, in končrio trgovska akademija. — Nova učna knjlga. Poverjeništvo za uk in bogočastje je odobrilo z razplsom z dne 22. julija 1919, št. 2611 (za sred¦nje, mešcanske, trgovske, obrtne in ljudsk^ Jole -¦ od 5. šolskega leta naprej — z riemškim učnim jezikom) knjigo »Lehri>uch der slovenischen Sprache, von dr. P. M. Strmšek«. Naroča se pri založniku Ailku Weixlu v Mariboru. — Preustroj meščanskih šol v Sloveniji. Poverjenik za uk in bogočastje je , Jcbril z razpisom, dne 21. avgusta 1919 št. 3737 vse predloge glede na začasai preastroj meščanskih šol sklenjene v seji višjega šolskega sveta z dne 17. julija 1919. Predlogi se glase: I. predmeti sloveaskih mečanskih šol so: a) obvezni: verouk, slovenščina s poslovnimi spisi, srbohrvaščina, zemljepis in zgodovina s posebnim ozirom na kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in njega ustavo, prirodopis, prirodoslovje, računanje z eaostavaiia knjigovodstvom, geometrija in geometrijsko risanje, prostoročno risanje, lepoi>is, petje, ženska ročna dela, telovadba za dečke in deklice. b) Neobvezni predaieti po potrebi z dovolitvijo višjega šolskega sveta: živi jeziki, kakor franco-eina, nemščina, laščina, slovenski tesnopis, sirojno pisanje, gosli, klavir, deška rocaa uela. 11. V krajih, kjer ai posebaih deških iti dekliških meščanskih soi, se smejo dečki :a dekiice skupao poučevaci. ill. V preiiodai dubi se poucuje po aurmalnem učaeai naertu, ki ga pnobCujemo na drugem aiestu. IV. Za dubo prelioda se oodrzi poieg nonnalnili laeščanskih šol še deželna aeska meščanska šola v Celju (organski statut po sklepu deželnega zbora štajerskoga z dne 25. aprila 1_99), iu sicer z lazaieraai prikrojenim ueaiai načrtoai, ki ga tudi prinašamo aa drugem mestu. K teiau se pripomiaja, da mora država, ki je aasicdaica deželiie upravev bivši vojvutiiai štajerski, prevzcti vse stroške za to šoio, torej mora tudi aositi stioike _a stvarae potreb.ciae. v 1. Meščajiska šola je i_borna _ola. VI. V i. razred meščaaske šole se spiejeraajo ačenci (učenke), ki -so dovišili s splošao povoljaiia uspehoai o. -oisito ieto na javni ljudski šuii, ali na zasebai šoii, ki pa iina pravico javnosu. VII. Za ueeuce (učenke), ki dovrše v niestih, kjci so meščaaske šole 5. šoiski razrcd le z zadostaim ali aezadostniiu uspclioia, se ustanovi 6. razied kot takozvani skiepni razred, ki počakajo v ajem otroci zakonite starosti, da laliko dobe odpustnice. Gicde na toeko II. pripomiaja poverjenik za uk ia bogočastje, da je v slučaju potrebue koedukacije, skrbeti za vse pogoje, pud katerimi bi se aiogla koedukacija v meščanskili šolah dovoljevati, da ne nastopajo kvarijivi pojavi glede aravaosti ueeneev ia učeak. Giede na obvezae predmeie v deških mesčaiiskili šoiah naroca, da aaj se uvedejo v dogledaera časa tudi deška ročaa dela kot obvezea predaiet. Učitelji, ki bi se hoteli izuriti v tej stioki, se bodo po aiožaosti graotao poupirali. Dalje odreja, da se naj ljudske iii meščanske sole v saiislu S 18 ljudskošolskega zakuna z dae 14. inaja 1869 ločijo in naj se v ta namen razpiše v poedinem sdučaju služba nadučitelja za ljudsko- ia služba ravaatelja za raeščansko šolo. — Vpisovanje v dveletno deško trgovsko šolo in pripravlialni tečaj v Ceiju ter y dveletno dekliško trgovsko šolo za šolsko leto 1919-20 se vrši 16. in 17. septembra od 9. do 12. ter od 15. do 17. urc. Na deški trgovski šoii se sprejemajo: V pnpravljaliii Jetnik ucenci, ki so dopoJaili 13. leto ali ga bouo še dopoLniii tekoai šolskega leta sprejema: v J. letnik učence, ki so: a) dopolnili 14. ieto ali ga pa bodo še uopolnili tekom šoiskega leta sprejema in so b) vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednjc šole aii c; uspešno prestali posebao sprejemno izkušnjo; v Jl. letaik učeaci, k so dovršili z vsaj zadostnim uspehom I. letnik Mestne trgovske šole y Celju ali kakega drugega tuzemskega javnega zavoda zasnovanega Nna enki podlagi. Na dekliški trgovski šolixse sprejemajo deklice v 1. in II. letnik poU iscimi pogoji, ki veljajo za sprejem v deška letntka. Vstopnina znaša 5 K, prisPevek za učila 16 K. K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vsa nadaljna pojasnla daje ravnatcljstvo zavoda. -- Delo pevskega zbora »Gl. Matice« v prihodnji seziji. Kakor čujemo od ravnatelja g. M. Hubada bo imel študirati pevski zbor y prihodnji seziji mnogo zanimivih novosti. Izvajati bo treba: Prenirl: Jugo&lovanska himna; Solčna pesem sv. Frančiška (z orkestrom); Pavčič: Cerdeče rože zapade saeg (delo posvečeno pevskeinu zboru >;G1. Matice« in njega kom. vodji); Adamič: Bela breza se zdramila; Ecce dolov; Pusto je...; Lajovic: Črna lutrija; Pomladni spev; dalje novi, še nePozjiani rukoveti srbskih narodnih pesmi; Pesini; več hrvastkih in drugih skladb iz slovenske, hrvatske, srbske, češke in poljske literature itd. Vsi naši ljubi znanci stari in novi pevci na krov! Poveljaik na5e Žete čaka! Priglasi naj vsak svoj pristop odboru pev. zbora Gl. Matice, kar po doDi&nici še do 15. septembra, da sestavimo ttio^o^en zbor za nastope izven Slovenije in začnemo takoj z delom. Začetek sezije naznanimo pravočasno. Pevski pozdrav! Odbor. — Na poinoč oropaneinu siovenskeuai učiteliStvu na KorošKcuil — /aano je, Kako so ropale aemške toipe po Koroskcia, ko so se niorale uniaicniti aase čete pied nemsko premočjo. Oropaa so siuvea.kega ucitelja, uuiiovnika m kmeta. iako je odaesla slovenskeinu uciteijstvu iieaiška sodrga vse ia kar niso oropaa jieai.ki boljševiski vojaki so uaicili doiaacna-aemčurji. Rekio se je takrat, da doui vsak oropani Siovenec sK.odo povrajeau, ker bo morala storjeno škodo piacati nembica deželaa viada. Ni nii zaano, kdo bo plačal, a to je gotovo, da mora nekdo škodo povrniti, aii Nemška Avstrija ali pa nai>a dižava. Kačune smo prediožili cenilui komisiji, ki posluje na Koroškem in Ai si je saaia ponajveč ogledala in oceaila storjeau škodo. Kakor Cujerao, namerava vlada povrnti oiopacem od 10—40 c/c oropaac vrednosti v denaiju in še tu je merouajaa le ceniiaa komisija, ki odloCa sanio po bvoji prcvidnosti, koliko se odmeri posamezaemu na prediožeai račun. bioveasko uciteljstvo aa Koroškem pa aiiaa posebaega zaupanja do ceaiiae koiaisije. iSeoiaejeni gospodar te komi-ije je komisar i'ulajako, ki podeljuje tudi nadzorništvo iii sekvestre aad posestvom naši državi -ovražnih državljaaov. ~ Ljubliaiiski ciani S. S. M. dobc kajige za leto 1916—18 pxi poverjeaiku Jakubu Diiaaiku na 1. ni. šoli. — iVuaiiiiia v rtuiu, Siovenija. lo jc aiteniai za dekiice ^devojke), ki audi gojOakaiu siaaovaiaje in luaao, vestao nadzorsivo ia razauvrstao lzobiazoo, kakor je razvidno iz naia poslanega probpekta. Oojeake laliko uDiskujejo giamazijo, lacščansko šoio, gospodinjsko šolo ia višjo dekiiško šolo (ietos 1 razred) učijo se giasbe, modernih jezikov, zdravstva, vzgojesiovstva icu. izjemoma se sprcjeinajo tudi učenke biovenske ali nemške ijudske šole. Prijave sprejema ia vsa pojasnila daje vodstvo Miadike, Ptuj, Slovenija. — - jugoslovanski kreditni zavod, r. z. z o. z. v LjuDljani se je ustanovil letos meseca maja m začne te dai poslovati. Udeležen je slovenski in hrvatski kapital. Trgovina ia obrt se bodeta po skiepu iiiiru čvrsto razvijala. Da poaiore tudi maleaiu trgovcu in obrcniku do cenega kicdita ter ga podpira pri dobavi potrebščia, se je osaoval Jugosiovaaski kreditni zavod. V samopomoči je uspeh in aapreaek. Osaaiosvojiti se lnoramo tujega kapitala ter zabianiti židovskeaiu kapitalu, da se ne ugii-zdi pri aas. Ediao sredstvo zuto pa je saiaopoaioč. Pozdravljarao nov cioaiači zavod ter aiu želirao obilo uspeha. — Vabimo vse Slovence in Slovenke, da pristopijo kot člani k »Glasbeni Matici«. Celoletna članarina znaša K 12* Kulturna in narodna dolžnost vsakega -ioveoica je, da postane član »Glasbeae Matice«, posebao v tem času, ko se je pod iijenim okriljem ustanovil slov. konservatorij. — Dijaški dom v Ptuju, Slovenija. pobili saio prospekt, iz katerega je razvidao, da nudi ta zavod gojencern vse, kar je potrebno za njih telesai ia šolski napredek. Sprejemajo se dijaki za gimaazijo, deško aieščansko šoio, (letos 1 in event. 2 razred) in izjemoma tudi 4 in 5 razred ljudske šole. Prijave Si)rejema in aatančnejša pojasnila daje vodstvo dijaškega doma v Ptuju, Slovenija. — Škodljivost alkoholnih pijač je dckazana. Posebno škodljive so pa v poletnem času, ker vročina napravlja veliko žejo in se ta z alkoholnimi pijačami ne da potolažiti, nasprotno postaja vedno liujša. Zejo hlade le hladilne, brezalkoholne pijače — v prvi vrsti voda in raleko, potem pa tudi malinovec, limonada in sok od kuhanega sadja, zlasti od krhljev. Kdor pa hoče žejo vedao z vinom ali žganjem gasiti, postane gotovo pijanec hj ta se navadno spreobrne šele, ko se v jamo zvrne, kar se rado prerano zgodi.