Posamezna številka 10 vinarjev. siev. 271. ¥ mm v telrtt 26. novemura 1914 Leio XLU Velja po pošti: Sa salo lato napre] . •a ei meseo „ ca Hemčljo oeloletno ia ostalo Inozemstvo K 26--„ 2-20 „ 20--„ 35-- dom: K 24*— V LJubljani na Sa selo leto naprej . sa meceo „ . . „ 2 — V iprifi prejemin mesečno „ 1*70 & Sobotna izdaja: — sa eelo leto........ 7-— sa Hemčljo oeloletno . „ 9-— s satalo Inozemstvo. „ 12'— r SSIKSSHSSS 'fhl' mk .(4R' t.j ■H <■ ! ,, j. 'M''.'1 m [ft ; i t 'i: ' v 1 j; V 'Vf,- • \ \ ' V; ' kj Baoatolpna petitvrata (72 ma): sa enkrat .... p« 18 * za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popist. PiriJu lauili. amiuaftiu nt: eaoatolpna peUtmta po 2J via. > Poslano: ^ enostolpna petitvrsta po 40 via Isha|a vsak dan, lzvzemil ■•> delje ln praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozil rei gcr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. B/IIL Bokoplsl se ne vračajo; nelrankirana plBma ae ne cs sprejemajo. — Uredniškega teleiona stev. 74. = list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi olloi št B. — Raču poštne branllnloe avstrijske it 24.797, ogTske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona it 188. Uspehi na Rosko-Poliskem. Na Rusko Poljskem so nemške čete izvojevale važen strategičen uspeh. Nemški letalci so pravočasno sporočili, da prodirajo nove močne ruske sile iz Varšave in tako je mogel general Hindenburg ukreniti protiodredbe. Svoje čete je držal najprej v defenzivi. Ruski napad je bil ob nemški fronti zlomljen, pri čemur so imeli Rusi težke izgube. Nemci so v posesti za nadaljni razvoj operacij zelo važnih postojank ob reki Bzuri do ozemlja vzhodno od Lodza. Lovič, ki se omenja v današnjem nemškem uradnem poročilu, leži ob reki Bzuri 65 km zahodno od Varšave. Stry-kow leži jugozahodno od Loviča, Brzeziny pa vzhodno od Lodza. Rusi so upali, da bodo mogli prodreti nemško desno krilo. Bojna črta je imela obliko topega proti vzhodu odprtega kota. Včeraj izvojevani nemški uspehi nam dajo upanje, da bo tudi nadaljnji razvoj bitke za zaveznike ugoden. Tudi ruski napadi vzhodno od Čenstohova, kjer so zbrane avstrijsko-nemške čete, so bili odbiti z velikimi ruskimi izgubami. Južno krilo bojne črte je tudi včeraj napredovalo. Zelo pomembno je tudi veliko število ruskih ujetnikov, ki znaša dosedaj 29.000 mož. Važen je tudi velik plen strojnih pušk, tega izredno učinkujočega modernega orožja. Graški listi poročajo o položaju v Karpatih, kjer so Rusi na dolgi črt* pričeli z ofenzivo, da je v splošnem neizpremenjen. Rusi so svojo pr"o ofenzivo prenesli iz severozahoda proti vzhodu, Dosedaj so prodrli le nekaj kilometrov. Od naše strani se je potrebno ukrenilo. Naše čete so z municijo, zimsko obleko in živili zadostno preskrbljene. Obmejna mesta so zasedena od čet. Prebivalstvo je mirno, železniški promet se skoro brez izjeme vrši redno. Przemysl se hrabro brani, veže nase močne ruske čete in jim zadaja velike izgube. S poljskega bojišča prihajajo ugodna poročila. Dogodki v Karpatih se splošno pričakujejo z mirnostjo in z zaupanjem v zmago. Na posameznih točkah so bili Rusi že potisnjeni nazaj. NAŠE ČETE V BOJIH NA RUSKO-POLJSKEM DOSLEJ UJELE 29.000 RUSOV IN ZAPLENILE 49 STROJNIH PUŠK. Dunaj, 25. novembra, (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Silovite borbe na Rusko-Poljskem se nadaljujejo. Naše čete so doslej ujele v tej bitki 29.000 Rusov in zaplenile 49 strojnih pušk kakor tudi veliko drugega vojnega materijala, Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalni major. NEMCI ZMAGOZAVESTNI. Berolin, 25. novembra. (Uradno.) V Vzhodni Prusiji so naše čete odbile vse ruske napade. Izjalovila se je ruska ofenziva, pod-vzeta iz smeri od Varšave v okolici Lo-wicz—Strykow—Brzeziny. Tudi v okolici vzhodno od Czenstochowa so bili pred našo fronto zlomljeni vsi ruski napadi. Najvišje vodstvo armade. XXX Berolin. »Berliner Tageblatt« izjavlja: Vojska se ne bo končala, dokler ne bodo Rusi popolnoma premagani, in se ne sme prej končati. Stockholm. Berolinski poročevalec lista »Dagblad« je govoril z nekim odličnim članom nemškega višjega poveljstva, ki je izjavil, da z največjim zaupanjem pričakujejo nove zmage na severnem bojišču. Ker se je posrečilo Nemcem, da so rusko desno krilo popolnoma porazili, upajo tudi, da se Nemcem posreči, da pribore na jugozahodu hitre in velike uspehe. URADNO RUSKO POROČILO. Peterburg, 26. novembra. Uradno se poroča z dne 24. novembra: Boj med Vislo in Warto, ki je na severu dobil značaj izredne trdovratnosti, se nadaljuje. Dne 22. novembra smo povsod odbili silovite nemške napade. Iz Weljune (jugovzhodno od Kališa) so se pojavile močne sovražne bojne sile, ki so imele namen obiti levo rusko krilo. Na črti Čenstohova—Krakov ni nobene znatne izpremernbe. V bojih dne 23, novembra smo ujeli nad 5000 Avstrijcev (?). NAŠI USPEHI NA JUŽNEM KRILU. Berolin, 25. novembra, O uspehu avstrijske armade pri Čenstohowu piše vojaški sotrudnik lista »Lokalanzeiger«: Nemško poročilo istega dne je bilo že tako sestavljeno, da je bilo opažati pri težkih, dosedaj neodločenih bojih na celi bojni črti na Rusko Poljskem gotov uspeh na južnem nemško-avstrijskem krilu. Ta vtis popolnoma potrjuje avstrijsko poročilo. Ker gre tu za močno gorato ozemlje, se vidi, da je južno krilo izvojevalo uspeh pod najtežjimi okoliščinami. Ruskemu levemu krilu je bilo na tem, da na vsak način vzdrži gorate postojanke pri Wolbromu in Pilici, da ne bi bilo potisnjeno nazaj in razbito. Zato je uspeh večji kakor se prvi hip vidi iz besedila avstrijskega poročila. OPERACIJE NA RUSKO POLJSKEM SE VRŠE PO DOLOČENEM NAČRTU. Budimpešta, 26. novembra. »Az Est« poroča s severnega, bojišča, da se operacije na Rusko Poljskem nadaljujejo po določenem načrtu. POLOŽAJ NA RUSKEM POLJSKEM. Milan. Petrograjski dopisnik »Corriere della Sera« noroča, da petrograjski vojaški krogi letos ne pričakujejo nove ofenzive Hindenburgove armade. Med svojim taktičnim umikanjem so Nemci porušili vse ceste, železnice brzojave in mostove. Prodiranje v sedanjem letnem času bi zadelo na velike ovire. ZIMA NA RUSKEM POJSKEM. Berolin. »Berlingske Tidende« objavlja iz Londona brzojavko, da so zavzeli boji na Poljskem zdaj v nasprotju z boji v Franciji in v Belgiji značaj bitke na odprtem bojnem polju. Zima je povzročila, da pokriva prej mokro zemljo že precej debela ledena plast, ki zelo otežkočuje, da bi se mogli hitro kopati strelski jarki in druge utrdbe. ZIMSKA VOJSKA PROTI RUSIJI. Stotnik V. Hueber piše, kakor poročajo cenzurirani graški listi, o zimski vojski proti Rusiji, da je za vojsko zima najugodnejši čas. Mraz povzroča suha tla. Kdor je še pred kratkim videl kako gali-ško cesto, na kateri so se ljudje in živina pogrezali do kolen, umeva, da pozdravljajo vojaki osušene ceste in so zato marši olajšani. Mraz tudi zatere nevarnosti kužnih bolezni. Vsled zmrznjene zemlje se tudi težje izkopujejo strelski jarki in utrdbe. PROMET NA SANEH. Bern, 25. novembra. Po poročilih iz Peterburga za sedaj radi snega ni misliti na popravo od Nemcev porušenih varšavskih železniških prog. Rusi so sedaj med Varšavo in Lodzom vpeljali promet na saneh. XXX KAKO JE V PRZEMYSLU. Neki potnik, ki je krog 10. novembra zapustil Przemysl, pripoveduje v dunajskih listih: Trdnjava je bogato založena z živili. Na tovornem kolodvoru je natlačeno polno vlakov z moko in prepečencem, ki so zadnje dni dospeli čez Chyrow. Redki so le predmeti razkošja in draga nekatera živila. Tako stane 1 liter mleka 1 K, 1 kg surovega masla 7 K, 1 kg salam 8 K, 1 liter ruma ali žganja 9 K, 1 škatlica vžigalic 1 K, 1 škatla čokolade 9 K. Od treh vagonov piva, ki so dospeli pred mojim odhodom, najbrže že davno ni več nobene kaplje. X X >x RUSI SO SE MORALI PRI KRAKOVU UMAKNITI. Krakovska »Nowa Reforma« piše z dne 21. t. m.: Že od rahega jutra se ču-je streljanje topov. Po glasu se lahko spozna, katere vrste top strelja. Danes streljajo naši težki možnarji 30.5 cm kalibra. Od časa do časa zagrmi oni ogromni top, ki je znan vsled svojega matematičnega delovanja. »Gazeta Krakovvska« z dne 21. t. m, piše: Silno gromenje topov, ki ga slišijo posebno danes od pol 7. ure zjutraj Krakovčani, dokazuje, da se bije pri Krakovu bitka z vso silovitostjo. Potek te bitke je za zvezni armadi zmagovit. Kakor izvemo, se je danes začel sovražnik umikati proti severu in severt-vzhodu od Krakova. Neki ruski častnik, ki je bil ujet pri Krakovu, se je izjavil napram nekemu našemu sotrud-niku, da so bili Rusi prisiljeni umakniti se v glavnem radi ognja naše težke artiljerije, ki je bil tako grozen, da spričo njega ni moglo ni obstati. V trenutku, ko sem bil s svojim oddelkom ujet, je pripovedoval častnik, sem videl, da so avstro-ogrske čete že začele zasledovati Ruse. Na podlagi tega, kar sem videl, sodim, da se bitka pri Krakovu bliža svojemu koncu. PREPREČENA RUSKA OFENZIVA NA POZNANJSKEM IN PBI KRAKOVU. Milan. Graški cenzurirani listi izvajajo: »Corriere« poroča iz Petrogra-da, da vojaški kritiki soglasno sodijo, da so preprečili Nemci rusko ofenzivo na Poznanjskem in pri Krakovu. Ilin-denburgova armada stoji ob krilu ruskega središča, vsled česar se je izjalovil ruski načrt o obkolitvi Krakova. Rusi se zato tudi ne morejo približati Nemčiji. RUSI SE NE UPAJO RESNO NAPASTI KRAKOV. Graški listi poročajo iz Dunaja: Neki iz Krakova pravkar došli poljski poslanec obvešča: Rusi se ne upajo, da bi razvili v smeri proti Krakovu resen napad. Rusi so zato že zasedeno Bochnijo zopet zapustili. V Krakovu se tudi govori, da so se Rusi umaknili tudi iz Tarnova. EVAKUACIJSKA KONTROLA V KRAKOVU. Krakovski »Czas« poroča z dne 24. novembra: 2e par dni izvršuje tukajšnje policijsko ravnateljstvo jako strogo in vestno nadzorstvo nad izprazne-njem mesta. Ravnateljski uradniki hodijo skupaj z redarskimi agenti in vojaštvom po stanovanjih in preiskujejo, da li so vse osebe, ki niso dovolj preskrbljene z živili in kurivom, zapustile mesto. Ako kje kako nepreskrbljeno osebo zasačijo, jo nemudoma odstranijo. In zanimivo je videti, koliko revnega prebivalstva se še skriva v mestu. Da je mogoče vse te izslediti, se je uve- (Izvirno poročilo »Slovencu«. Rim, 22. novembra 1914, Velikanske množice ljudstva najrazličnejših stanov so polnile danes popoldne baziliko sv. Petra. Ob 3, uri je bila mogočna cerkev skoro napolnjena, šum mnogo tisočev je obdajal grob sv. Petra. Nad °Žrajo pred konfesijo je bil zgra;en visok oder z baldahinom nad navadnim škofovskim prestolom. Vse je pričakovalo sv, očeta Benedikta XV., ki je hotel predvsem kot rimski škof priti med vernike svoje škofije in jim po zgledu svojega prednika ljubeznjivega Pija X. užgati srce v ljubezni do sv. vere in do apostolske stolice. Ob pol štirih se je oglasil raz visoke notranje lože nad vhodom v bazilike srebrni glas trobent. Šum pričakovanja in veselja je šinil v množico in narastel takoj v silno navdušenje. Sv. očeta so prinesli iz stranske kapele. Telesna straža sv, očeta je obdajala prestol, ki se je pomikal po sredi cerkve, viden vsej množici. Ni mogoče popisati živl enja, l.i je vladalo v teh trenutkih cerkvi. Vseh oči so obrnjene v sv. očeta, •z vseh src je vrelo eno čustvo ljubezni do sv. očeta, bazilika ie odmevala navdušenih klicev: Eviva il papa! (Neznatne zunanjosti je Benedikt XV., a vendar —) »Ti si Peter in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva .,.« Vera v te besede se je pokazala z mogočno silo. — Kako velika tolažba v teh težkih dneh svetovne vojske, ki tako žalosti očetovsko srce papeževo, so gotovo ti odkritosrčni dokazi udanosti in ljubezni in zraven zavest, da se z njimi družijo miliioni po vsem katoliškem svetu. — Očetovsko oko sv. očeta se je oziralo po množici in desnica ie delila na vse strani blagoslov. Pred konfesijo se je izprevod ustavil, sv, oče je šel na oder, kjer ga Je pozdravil generalni vikar kardinal Pompili v daljšem nagovoru. Nato je sv. oče vstal in odet s štolo začel zbranemu ljud-stvu pridigovati. Z močnim glasom, globokim čustvom je prosil svoje Rimljane naj se ravnajo po zgledu svojih prednikov, katerih živo vero hvali sv. Pavel. Tihota je vladala po cerkvi med pridigo, vse je željno sprejemalo besede liublienega sv. očeta. Na koncu pridige je blagoslovil vse zbrane množice. Ko je končal, se je oglasil Te Deum, sv. oče je namreč včeraj praznoval 60 letnico svojega rojstvo in danes praznuje spomin na imenovanje za škofa. Vsa neštevilna množica ie odpevsva; bilo je mogočno ljudsko petje. »Prosimo Te, pridi na pomoč svojim služabnikom, ki si jih odrešil s svojo dragoceno krvjo!« Pred sv. očeta so položili olazino, pokleknil je, obrnjen proti množici, je klečal tu s sklenjenimi rokami, s pogledom navzgor uprtim prosil je pomoči iz neba. Zopet so se oglasile trobente, množica je zavalovila v navdušenju, sv. očeta so dvignili, zopet je blagoslavljal na vse strani množico, ki se je obračala za njim in ga spremljala s pogledi polnimi otroške vdanosti, dokler ni prestol izginil za vrati ki vodi'o v Vatikan. Slike iz vojne. V bojnih jarkih. Nekje pod Varšavo so se bili ruski in nemški vojaki tako približali v bojnih jarkih, da je bilo slišati govorjenje od ene strani na drugo. Ko je že dolgo divjal boj, je za nekoliko časa utihnilo gromenje topov, Tedaj je Poljak, ki je ležal v nemškem jarku in že preje opazil, da se v ruskih rovih njemu nasproti skriva njemu nekam znani vojak, naglo zaklical v ono smer: »Niech bedzie pochwalony!« — Z ruske strani se je glasil odgovor: »Na vvieki wiekow! Kaj pa je?« -— »Nimate cigaret?« — »Se bodo dobile. Kaj pa užiga-lice?« — »Teh je dosti. Pozor!« — In po zraku sta Jeteli namesto sovražnih kro- gel dve škatlici, ena s cigaretami, druga pa z užigalicami v nasprrtne rove. Vojaka sta si zažgala in se začela med seboj pogovarjati. Izkazalo se je, da sta nasprotnika — bratranca, sinova dveh sester. Ena je ostala doma v Inovroclav:, druga se je pa omožila čez mejo v Rusko Poljsko. — Obeh sester sinova sta se spoznala na bojišču kakor sovražnika. Rešilna knjižica. G, Weiss, dežel, brambovec iz vasi Verebely na Ogrskem, je bil v ognju pri Lublinu. Bil je zadet od krogle ter bi bil gotovo padel, če ne bi bil imel v jopiču molitvene knjižice, ki mu jo je ob slovesu dala njegova skrbna žena. Moč krogle se je ob udarcu na knjižico strla — in to je rešilo Weissa. Šla je na »kozake«. »Gazeta Opolska« poroča zanimiv dogodek: V Gnezdnu se jn onidan raznesla vznemirljiva govorica, aa so v Želaskem gozdu, oddaljenem nekaj kilometrov — kozaki. Čisto naravno bi od tam vsak hip lahko pridrvili v mesto. A ura je minula za uro, pa kozakov lc še ni bilo videti, in tako se je vračal pogum in zaupanje. S tistimi »kozaki« pa jc bilo takole: Revna deklica je nabirala v gozdu jurčke. Zasačil jo je logar, in ker ni imela dovoljenja, jo je hotel iz gozda izgnati — v jeziku, deklici nerazumljivem. Deklica je prosila poljska* dla nočna kontrola stanovanj. Dogodilo se je, da so se odstranjene osebe splazile skozi trdnjavsko črto in se vrnile v mesto. Te osebe so našli in aretirali; strogo jih bodo kaznovali in iznova odpravili iz mesta. Samo pri današnjem pregledovanju so našli več sto oseb brez živeža. Revizija stanovanj se bo vršila vse dotlej, dokler se ne odpravijo iz mesta vsi nepreskrbljeni ljudje, ki se mnogokrat preživljajo s prosjačenjem. XXX RUSKI VPAD NA OGRSKO. Graški listi poročajo o vpadu Rusov na Ogrsko, da so se v manjši meri posluževali prelazov in lahko prehodnih potov, kot pa gosto porašenih višin, kjer so upali, da bodo neopaženo prodirali. Najbrže so jih vodili vodniki, ki natančno poznajo te kraje. Grašli listi noročajo iz Budimpešte: V Karpatih se Rusi že umikajo. Najprej so prišli iz Lupkovva v Galiciji in so pred Vidramy na Ogrskem zadeli na naše čete. (Lupkow leži ob železnici, ki pelje južno od Sanona čez Karpate, Vidrany je pa zahodno od Lupkowa na ogrski strani) Prebivalstvo teh krajev se je že prej na oblastveni mig-ljej v največjem redu preselilo v notranjost dežele in biva sedaj v Nagy-Mi-haly, južno od Vidrany. Iz ogroženih krajev došli potniki pripovedujejo, da so Rusi že prisiljeni, da se umikajo. Večji ruski armadni oddelek so baje naše čete popolnoma obkolile in ga prisilile, da se je udal. V komitat Ung so vpadli le manjši ruski oddelki, ki so bili prepodeni in vrženi nazaj čez mejo. Enaka usoda je zadela ruske čete, ki so vpadle v severni del komitata Zemplen. >Pester Lloyd« poroča z dne 25. novembra: Poročilo, da so v komitat Ung udrle ruske čete že vržene nazaj, se danes na podlagi došlih uradnih poročil tamo-šnjih oblasti potrjuje. V kornitatu Zemplen operacije proti vpadlim ruskim četam uspešno napredujejo. V dosedanjih bojih so bili Rusi povsod premagani in prisiljeni, da so se umaknili. Iz okoliščine, da je bilo na državni železniški progi omenjenega komitata prometno in uradno osobje, ki je včeraj in predvčerajšnjim zapustilo nekaj postaj, danes poklicano na svoja mesta, se sklepa, da se Rusi tudi iz komitata Zemplen umikajo. XXX V ČRNOVICAH ZAPRTE VSE GOSTILNE. Černovice. Mestni poveljnik je povodom prebiranja črnovojnikov, dokler prebiranje traja, prepovedal točiti vpijančljive pijače in je ukazal zapreti vse gostilne v mestu in v predmestjih. XXX ODLIKOVANJE UKRAJINSKIH SIČEV. Ukrajinsko »Dilo« piše: Večji del naših strelcev je v Karpatih na gališki »Oh, gospod, ko je tukaj toliko kozakov!« Nemški uradnik, ki ni znal imen gob v poljskem jeziku, se je ustrašil besede »kozak« in izginil nemudoma. Deklica pa je dalje v božjem miru nabirala »kozake« in polnila košaro. Uradno poizvedovanje po kozakih je pa bilo popolnoma brezuspešno. Železni križ za nekega irancoskega častnika. Ganljiv dogodek se je odigral po nekem boju zadnjih zelo silovitih nočnih bitk za Ypern, ki ga priobčujejo francoski listi po pripovedovanju nekega vojaka sledeče: »Noč je izginjala, pričelo se je svitati in mi smo mogli videti pokrajino, kjer smo se borili. Brez dvoma so prišli po bitki Nemci nazaj, da odneso svoje tovariše. Pokrajina je bila prazna, nikjer se ni moglo videti nobenega mrliča ne ranjenca, samo en edini ranjenec je ležal na pol pota med obema strelskima jarkoma v toči krogel. Naši ljudje so še vedno streljali, ali nobeden ni pomeril na nesrečneža. Naenkrat vidimo nekega moža iti iz nemškega strelskega jarka proti ranjencu, kateremu je hotel očividno pomagati. Naša salva ga je podrla. »Ogenj ustaviti!« je končno zapovedal naš stotnik. Mi smo slušali in na naše največje začudenje je zapustil naš častnik jarek. Ena nemška krogla ga je zadela ali on se je vzdržal z nenavadno močjo in korakal s trdnim korakom k nemškemu jarku. Iz obeh jarkov je sledilo temu dejanju živahno odobravanje in skoro eno uro ni od nobene strani padel noben strel. Naš častnik je šel k ranjencu, čeprav je bil sam ranjen, ga vzdignil, podpiral in vodil k nemškim jarkom, kjer ga je na nekem majhnem kupu zemlje varno položil, kakor bi bil (loma in krenil k nam nazaj. Ali ni se vrnil brez plačila. Neki strani. Udeležili so se bitk z Rusi in se odlikovali po hrabrosti in vztrajnosti v vojnih trudih. Dne 10. novembra t. 1. so bile razdeljene hrabrostne svetinje. To se je zgodilo na slovesen način. Stotnije so se postavile v vrste na trgu. Opoldne so prišli: general Fleischman, stotnik generalnega štaba Kozternik in stotnik ukrajinskih Sičev Ivan Kosak, prideljen štabu 129. brigade. Dalo se je povelje »Pozor! Desno, levo glej!« Načelnik Sičev je podal generalni raport. General pregleda vrste hrabrih strelcev, se obrne do njih in spregovori v nemščini nekako sledeče: Ukrajinci! Vi se odločno, dostojno in hrabro borite s sovražnikom in ste v tem doprinesli mnogo dokazov. Poudariti je to, da so nastopile v vaših vrstah tudi dekleta in dokazale, da hrabrost ni samo last moškemu. One so se odlikovale z nenavadnim pogumom in dale primer, kako je treba ljubiti svojo domovino. Prvič imam si-ečo, da odlikujem s hrabrostno svetinjo ženske in veseli me, da na vaših prsih zablišči znak odlike, kakršnega so doslej mogli dobiti samo moški vojaki. Na poziv generala so stopile nato naprej Sofija Galječk o, Helena S t e p a n i v n a ter strelca Z e n o n N o s k a v s k i in Jakob - Str i k -m a n č i k. General jim jc pripel hrabrostne svetinje. »Slava« klici na cesarja so nato zaključili lepo slovesnost. POVELJNIK PRVEGA POLKA POLJSKIH LEGIJ. Jožef Pilsudski je na podlagi lastnoročnega povelja Njegove cesarske visokosti nadvojvode Friderika postal brigadir legije. XXX ODGOVOR NAŠEGA ARMADNEGA POVELJSTVA NA RUSKO HUJSKANJE SLOVANSKIH VOJAKOV. Cenzurirani graški listi priobčujejo iz Tešina. Z ruske strani so poizkušali širiti tiskan oklic med slovanske vojake in med slovansko prebivalstvo. Veleizdajalska vsebina tega oklica je povzročila, da so oblasti uvedle najstrožje zasledovanje. Proti vsakemu, ki razširja te oklice ali ki jih tudi le pri sebi nosi, se uvede preiskava radi veleizdajalstva ali radi osumljenega veleizdajalstva. Vojaški poveljniki so z ozirom na ta oklic izdali četam, ki prihajajo v poštev sledeče povelje: Sovražnik je poizkušal najbrže zato, ker je spoznal rusko slabost nasproti zveznim avstro-ogrskim in nemškim armadam, razširjati neki oklic Slovanom (»Vyzwa k' Slovanum«). V temu oklicu se drzne tisti sovražnik, katerega opustošenja smo v slovanskem ozemlju videli z lastnimi očmi, ki je ropal in plenil, skrunil slovanska dekleta in žene, govoriti avstrijskim Slovanom o bodoči svobodi in slavi osvobojenih Slovanov in pozivati avstro-ogrske vojake, da naj prelomijo zvestobo! Pravi odgovor boste dali na oklic temu sovražniku spominjajoč se našega sivolasega, dobrega cesarja, svojih staršev, bratov in sestra, ki gledajo s ponosom in z občudovanjem na vas. nemški častnik skoči iz jarka, odtrga raz svoje suknje železni križ ter ga pripne na prsi našemu junaku. Nato so iz obeh jarkov zaorili gromoviti bravo-klici. Počasi je prišel naš stotnik nazaj in od naših živahno pozdravljen se je zgrudil utrujen in nezavesten v naše naročje. Nemci pa so nas pustili nekaj časa pri miru, da smo ga vzdignili in mu pomagali. Nato pa se je vroč boj zopet iznova pričel. Poplačana usmlljenost. Naslednje se je zgodilo mecl vojaki, ki stoje v bojih proti Srbom: En mož je padel. Zapustil je vdovo in več otrok brez premoženja. Njegovi tovariši pri kompaniji, sami resni, dobri Hrvatje, so začeli medseboj nabirati za zapuščene sirote. Neki njih podčastnik bi dal rad eno krono, toda ni imel drobiža; samo en papirnat bankovec za dvajset kron. Drug tovariš mu je hotel posoditi eno krono, kar je pa podčastnik odklonil, češ da hoče darovati za sirote iz svojega. S trudom je našel tovariša, ki mu je izmenjal dvajšetkronski bankovec. Eno krono je daroval za sirote, ostalih 19 kron pa je ta podčastnik shranil v vrečico in jo obesil pod obleko krog vratu. Ko je podčastnik malo minut pozneje odšel na svoje mesto, ga je zadela prva krogla, ki je priletela od sovražne strani. Toda glej: krogla je zadela v vrečico, v kateri jo imel drobiž z 19 kronami. Vse krone, mecl njimi en petkronski tolar, so bile skrivljene, podčastniku pa se ni nič zgodilo. Kako je bil sedaj ta vrli mož vesel, da je iz usmiljenja zmenjal dvajset kronski bankovec. Vseh 19 kron hoče nesti domov kot spomin svojim otrokom. — Tako je Bng čudovito poplačal usmilfeno srce. NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ TUDI § RAZOČARAN. »Ujsag« objavlja vsebino izjave, ki jo je podal veliki knez Nikolaj Nikolajevič in ki je baje izšla v ruskih listih. Ruski naj-višji poveljnik je izjavil: Ni moja navada, da bi izražal svoje mnenje potom časopisja, zdaj se pa veselim prilike, da odgovorim na vprašanja, ki se nahajajo na obrazih Rusov. Vsa Rusija je mislila, da se bo ruska armada že v nekaterih tednih nahajala v Berolinu in na Dunaju. Ne zani-kavam, da sem tudi jaz in da je ves generalni štab tako mislil, samo dan, ko bi vkorakali v sovražnikova glavna mesta, smo pozneje zastavili v svojih cenitvah. Podcenjevali smo avstro-ogrsko armado in preveč smo zaupali raznim narodom monarhije in na nasprotstvo med Avstrijo in Ogrsko. Navedeni upi so se razblinili. Ogrski vojaki so nas ravnotako presenetili, kakor svojčas Japonci. Trdno smo bili prepričani, da so vedno zasledovali mirno politiko. Glede na Nemčijo smo dobro računali, a varali smo se glede na moč zaveznikov. XXX CAR IN POLJAKI. »Naprzod« priobčuje naslednje poročilo iz Ruske Poljske, Zadnje čase so se širile govorice, da se namerava dati car v Varšavi kronati za poljskega kralja in da je izdal na Poljake nov manifest, v katerem zagotavlja avtonomijo za poljsko kraljestvo in eventualno osvojene dežele. Doslej nismo mogli nastopiti proti tem govoricam, ker so nam manjkale informacije. Sedaj smo pa imeli priliko govoriti z osebo, ki je bila še 8. novembra v Varšavi m je še do 12. novembra čitala varšavske liste. Na podlagi prejetih zanesljivih obvestil lahko konstatiramo, da so vse govorice o carjevem kronanju gole baike, ravno tako one o poljski avtonomiji. Nobene besede ni o tem v varšavskih listih. Car je bil v Holmu ter so ga pričakovali tudi v Ra-domu in drugih krajih, a vrnil se je takoj nazaj v Rusijo. Res je samo to, da ruski uradniki in vojaki pripovedujejo, da imajo strog nalog, da se nasproti Poljakom prijazno vedejo. Kako platonične so pa te nenadne simpatije za Poljake, je razvidno iz tega, da je nedavno izšel ukaz, da se morata zemljepisje in zgodovina v zasebnih šolah rusko poučevati. Ruska policija se je trudila, da bi med Poljaki uvedla gibanje za ustanovitev protinemških »poljskih legijonarjev«. Toda vsi taki poizkusi so se sramotno izjalovili, tudi poizkus nekega Snarskega, ki je hotel z denarjem »Obrane« ustanoviti legijo oboroženo s kosami in jo noslafi čez nemško mejo. Toda čete, ki jih je bil nakupil, so se razšle, še predno je stvar postala resna. V krajih, ki so jih bili svojčas zasedli poljski le-gijonarji na Ruskem Poljskem, so se Rusi po odhodu legijonarjev maščevali nad Poljaki, posebno nad judi. V Kielcah je bilo radi namišljene špiionaže obešenih osem oseb, večinoma judi. RUSI OČITAJO RUSKIM POLJAKOM IZDAJALSTVO. Berolin. »Tagliche Rundschau« poroča iz Kodanja: »Novo Vreme« poroča: Varšavskemu generalnemu gubernatorju je ukazano, da naj dovoljuje Poljakom le omejeno deželno pomoč, ker je zavzemalo veliko Poljakov veleizdajalsko stališče. Mesta, ki so podrejena naravnost ministrstvu, kakor n. pr, Lodz, ne dobe nobene podpore, XXX ZAPLENJENA RUSKA TOPNIČARKA. Krakov, 25, novembra. Nemške čete so v zadnjih bojih pred Varšavo zaplenile tudi rusko tooničarko na Visli. Topničar-ko so razstrelili, posadko pa ujeli, Budimpešta, 25, novembra. {Kor. ur.) V današn:i seji poslanske zbornice je vlada predložila zakonski načrt o ookritju skupnih izdatkov, s katerim se finančno ministrstvo pooblašča, da vračuna na Ogrsko odpadajočo svoto 10 milijonskega naknadnega kredita, ki so ga določile delegacije k skupnim rednim in izrednim izdatkom za prvo polovico 1. 1914., t. j. kvoto 3'7 milijonov kron. Dalje je vlada predložila še naslednje zakonske načrte: o ustanovitvi ogrske vojnoposojilne blagajne, o podoira-nju družin vojnih obvezancev, o podaljša-niu mandatov komitatskih uradnikov, o izjemnih odredbah za določitev naivišjih cen v slučaju vojne o prijavi živilskih zalog in pritegnitvi dela zmožnih oseb k delom, ki so potrebna iz ozirov na javne koristi. V vseh slučajih je za prepuščena živila in delo plačati v gotovem denarju. Osebe, katerih bivanje utegne biti v gotovih krajih dežele iz vojnih ozirov nevarno, sme notranje ministrstvo brez ozira na njihovo domovinsko pristojnost izgnati, Ogrska zbornico. POVIŠANJE DOHODNINSKEGA D A V-KA NA OGRSKEM. BudimpeSta, 25. novembra. (Kor. ur.) Zakonski načrt, ki je bil danes predložen poslaniški zbornici ogrskega državnega zbora, namerava zvišati osebno-dohodnin-ski davek tako, da bo znašal pri dohodkih 20,000 kron 385%, torej 770 kron in se pčrogresivno za višje dohodke povišava do 5 odstotkov, Povišek je namenjen vojni preskrbi. KIS Id Calais - Končni točki svetovne vojske ? Rim, 24. novembra. V članku, ki je vzbudil veliko pozornost, piše »Giorna-le d'Italia«, da bi osvojitev Srbije pomenila konec svetovne vojne. List je mnenja, da je okolnost, da je Avstro-Ogrska vrgla v Srbijo večje brambne sile, najvažnejši politični dogodek. Nemško - francoska in nemško - ruska vojna sta popolnoma neodločeni in tu se more položaj le tako razrešiti, da vojujoče se stranke doprinesejo velikanske žrtve in se pripravijo na največje izgube. Ako pa Avstro - Ogrska zasede Srbijo in Nemci dospejo do Ca-laisa, potem bo dana prilika, da evropske velesile mislijo na mir. Rusija je v posesti velikega dela Galicije, ako Nemci zasedejo celo Belgijo, Avstro-Ogrska pa celo Srbijo, potem bo vsaka vojujočih se velesil imela v rokah zastavo, s katero se lahko poda v pogajanja. Neposredni povod svetovne vojne je bilo, da je monarhija otvorila proti Srbiji kazensko vojno. Ako avstro - ogrske čete dospo do Niša, kar je itak le vprašanje časa, potem bo monarhija svoj cilj dosegla in ne bo ve8 nobenega vzroka, da bi jo Rusi pri stremljenju za tem ciljem ovirali. In če Nemci dospo do Calaisa, potem niso le popolnoma osvojili Belgije, marveč bo obenem silno ogrožena belgijska obal, kar je pa le bolj teoretičnega nego praktičnega pomena. Končni točki svetovne vojne sta torej Calais in Niš. O novem zemljevidu Evrope list noče ničesar prerokovati in le pripominja, da bodo Francozi zelo srečni, če bodo mogli ohraniti svoje dosedanje posestno stanje. Švica zahteva zadosten e radi krSilve nevtralnosti. Bern, 24, novembra. Švicarska brxo-javna agentura poroča, da je švicarski zvezni svet svojima zastopnikoma v Londonu in Bordeauxu naročil, da posredujeta proti kršitvi nevtralnosti po angleško-francOskih aeroplanih, ki so pluli nad Švico, da bi napadli delavnice grofa Zep-pelina v Friedrichshafen. Italila. ITALIJANSKA NEVOUA RADI ANGLEŠKIH ŠIKAN NA MORJU. Milan, 25. novembra. (Kor. urad!) Mnogi listi poživljajo vlado, da na Angleškem energično protestira proti neopravičeni zaplembi bakra, namenjenega v Italijo, po angleških vojnih ladjah. »Lombar-dia« graja frankofilne italijanske liste, ki so bolj papežki nego papež sam ter se vnemajo proti prevoznemu prometu s Švico, medtem ko na Francoskem ta promet živahno goje, K OTVORITVI ITALIJANSKEGA PARLAMENTA. Rim, 23. novembra, Dasi manjka do otvoritve državnega zbora še skoraj štirinajst dni, je naraslo število govornikov, ki so se oglasili, da izpregovore o vladnih naznanilih, že na 26. Večina govornikov, ki jih bo skupaj okoli 60, poda samo kratke izjave za utemeljitev glasovanja. Tartija v vojski ISLAMSKA SVETA VOJNA. Carigrad, 25. novembra (Kor. urad.) Šejk Mehmed el Senussi, ki je nečak in ne brat velikega šejka, in šejk Gešir el Senussi, ki sta dospela semkaj, sta sprejela sotrudnike turških listov. Izjavila sta, da je veliki šejk že pred proklamacijo svete vojne vsem zavjem v Maroku in Tunisu ukazal, da začno sveto vojno proti Francozom. Ta vojna traja po razglasitvi džilada dalje. Tudi zavji v Egiptu so dobili enako povelje. V tem trenotku se je sveta vojna proti Angležem najbrže že začela. Hoteli smo, sta izjavila Senuslja, sveto vojno že davno prej začeti, toda neki notranji glas nam je velel počakati ugodnejšega trenutka. Senuške brambne sile, ki so pripravljene korakati proti Angležem, štejejo nekaj stotisoč mož. Vsi so bili nato pozvani, da vrše svojo dolžnost za rešitev islama. Na vprašanje, če se bo vojna proti Italijanom nadaljevala, sta Senusija izjavila, da od kalilata izdani fetvalil proglašajo sveto vojno samo proti vojujočim so sovražnim drŽavam ter je izključeno, da bi se nastopalo proti državi, ki J« v prijateljskih zvezah s kalifatom. Se- ' nusiji obračajo svoje sovraštvo le proti kalifovim sovražnikom. TURŠKO POROČILO. Carigrad, 25. novembra. Kor. ur. Zakasnelo.) Glavni stan poroča: Po bojih 19. t. m. pri Bassorahu, ki se je končal z velikimi zgubami za Angleže, je prodiral sovražnik, ki je dobil ojačenja, pod varstvom ognja svojih topničark, počasi ob reki. Turške čete so ga pričakovale v novi postojanki, kamor niso segli ladijski topovi. Parnik »Nilufer« se je pri Kiliji ponesrečil. Z drugih bojišč ni došlo danes nobeno poročilo. Amsterdam, 25. novembra. Turško ofenzivo proti ruski meji sedaj tudi ruski časopisi priznavajo. Pišejo, da so Turki zbrali veliko armado pri Erzerumu. Tudi iz Mezopotamije je veliko turških čet na potu proti ruski meji. Turki nameravajo splošno prodirati na črti, ki se vleče od perzijske meje do Batuma. Batum Turki ljuto napadajo. Vojaške operacije ovira debel sneg. Turki so bolje oboroženi in opremljeni ter imajo tudi boljše vodstvo kot v balkanski vojski. Carigrad, 26. novembra. Iz turškega glavnega stana se poroča, da se je morala turška ofenziva v Kavkazu vsled slabega vremena nstaviti. Tudi Rusi se nahajajo v svojih postojankah na meji. Naše čete ki so udrle v okolico Tschoroch, so priborile novo zmago. Zasedle so Nergul, prekoračile Tschoroch v bližini Burtschika in zasedle tudi to postojanko. Sovražniku so vzele več topov, ambulanco, 100 konj, več di-namita in artiljerljsko municijo. Carigrad, 25. novembra. (Kor. urad.) »Agence Ottomane« poroča, da se je turški parnik »Nilufer« pri Kiliji potopil. XXX »Nilufer« je bil mal parnik, ki je obsegal 209 ton. V vojnem brodovju so ga uporabljali kot polagalca min. Najbrže je zadel ob eno tistih min, ki so se odtrgale pred nekim bolgarskim pristaniščem. Ki-lija leži ob Črnem morju vzhodno od Bo-spora. 200.000 TURKOV V KAVKAZU. Dunaj, 26. novembra. Semkaj došle vesti trdijo, da je v Kavkazu 200.000 Turkov. TURKI OB SUEŠKEM PREKOPU. Berolin, 26. novembra. Iz Milana poročajo, da je brezžična brzojavna zveza med Port Saidom in Suezom že od sobote tem onemogočena. Turki so pri Elkazni laplenili dva stara parnika, da ju potope, ie bi angleške bojne ladje poskušale pluti ikozi prekop. Turške čete so došle v daljavo 30 km pred Suez. Kairo, 25. novembra. Oddelek rodu Meharov iz Bikanija, ki je bil na poizvedovalnem pohodu, je zadel na močnejšega so-sovražnika. Mehari, ki so izgubili 14 mrtvih in 3 ranjence, so mogli zopet zasesti •voje postojanke. Oddelek obrežne straže, ki je istočasno odšel poizvedovat, se pogreša. Berlin, 25. novembra. Turki vozijo na svojem prodiranju proti Sueškemu prekopu seboj težke baterije in jih že postavljajo ob prekopu. Turki nameravajo porušiti umetne zgradbe na obrežju prekopa, da bi se tako angleške ladje ne mogle nikamor ganiti. Mohamedanski agitatorji v velikem številu delujejo med egiptovskim prebivalstvom. KURDI POKLALI V TIBRISU 2000 RUSOV. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada, da so Kurdi v Tibrisu poklali 2000 Rusov, ki so se nahajati v mestu. (Če je število žrtev res tako veliko, so Kurdi najbrže napadli rusko posadko, ki je štela do vojske približno 6000 mož.) PRED DARDANELLAMI IN PRED MALO AZIJO. Berolin. »Politiken« poroča, da kri-Kari angleško-francosko brodovje pred ^ardanelami, kjer je obstreljevalo pet turških torpedovk. Drugo brodovje kri-»arl pred Malo Azijo. BEGI IZ EGIPTA. NeapelJ, 26. novembra. Semkaj neprestano prihajajo premožnejši angleški begunci iz Egipta. VSTAJA V JUŽNEM ALŽIRU. Paril, 25. novembra. Kljub ofici-oznemu prikrivanju se ne more več tajiti dejstvo, da se je uporno gibanje Razširilo iz Maroka tudi v južni Alžir. Eodovi ozemlja War el Kheinar so proglasili sveto vojsko proti Francozom in 8l> poskušali odrezati železniško progo * Budjo. Francoski utrjeni tabor El polea je padel v roke upornikov. Sodijo, da se bo upornemu gibanju pridružil tudi rod Hassi Domran in prodi-•fcl proti severu. ^ V Parizu se pojavljajo glasovi, ki nočejo vplivati na vlado, naj bi pozvala Spance, da zatro upor v Maroku in juž-Alžir u. ANGLEŽI V JAFFI. Kolin. Po nekem poročilu »Tribune« iz Aten so baje Angleži že izkrcali čete v Jaffi. ' • V INDIJI SE PROGLASI VOJNO ' STANJE. Kodanj. »Tidende« objavlja sledečo lakonično brzojavko iz Londona: Angleški ministrski svet je indijskega podkralja pooblastil, da sme po priliki v indijskem cesarstvu proglasiti vojno stanje. SPLOŠNA VSTAJA V MAROKU. Berolin, 25. novembra. »Vossische Zeitung« poroča iz Madrida: Vsi rodovi v Maroku so odpovedali pokorščino francoskemu poveljniku in prešli k vstašem. V Fe-zu, ki je že odrezan od zunanjega sveta, je prišlo do krvavih pouličnih bojev. V političnih krogih so trdno prepričani, da bo morala Francoska pričeti kolonijalno vojsko v največjem obsegu, če noče Maroka, južnega Alžira in mogoče tudi Tunisa za vedno zgubiti. Portugalska v vojnem stanju. London. »Reuter« poroča iz Lizbone 24. t. m.: Ministrski predsednik je podal pred zbranimi poslanci in senatorji izjavo. Kongres je nato soglasno odobril zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da sme glede na zvezo z Anglijo v sedanjem mednarodnem sporu nastopiti tako, kakor se ji zdi primerno. Vlada se tudi pooblašča, da ukrene za to potrebne odredbe. Časopisje sodi, da se 24. ali 25. t. m. odredi delna mobilizacija. Vojni minister izda oklic prebivalstvu. BOJI MED NEMCI IN PORTUGALCI V AFRIKI. London. »Daily Telegraph« poroča iz Lizbone: Pri Cuamatu ob meji Angole se je 17. oktobra bil boj med nemškimi in portugalskimi četami. 31, oktobra se je bil zopet boj pri Cuamau. Iz Lizbone so odposlali v kolonijo ojačenja. XXX Sklepi portugalskega kongresa pome-njajo vojsko. Portugalska armada šteje v miru 30.000, v vojski pa 149.000 mož s 312 topovi. Cele armade seveda Portugalci na Francosko ne bodo odposlali, pač pa znaten del. Brodovje šteje 28 ladij s 173 topovi; med njimi se nahaja ena oklopnica in pet torpedovk. Ker je Španska še nevtralna, mora Portugalska poslati svoje pomožne čete po morju na Francosko. PORTUGALSKA IN EVROPSKA VOJSKA. Lizabona, 26. novembra. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Časopisje soglasno odobrava postavo, s katero se portugalska vlada pooblašča, da z vojaško silo poseže v evropsko vojsko, če se ji bo to zdelo potrebno. Boji na zahodu. Berolin, 25. novembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Glavni stan, 25. novembra ob 11. uri dopoldne: Angleške ladje včeraj svojih podjetji proti obrežju niso obnovile. Na zahodnem bojišču je položaj neizpremenjen; pri Arrasu smo nekoliko napredovali. Bitka ob zgornji Yseri končana. Kristijanija. Iz Pariza brzojavljajo: Francoski vojaški pisatelji sodijo, da je končana bitka ob zgornji Yseri in da pripravljajo Nemci nove operacije. Novi napadi v Franciji. Amsterdam, 26. novembra. »Daily Chronicle« poroča, iz severne Francije: Nemci napadajo že 48 ur z veliko močjo francoske in angleške čete na fronti pri Ypern in pri La Bassee. Bitka je glede na obseg in silovitost podobna bitkam ob reki Marne in Yseri. Nemci so začeli napad z ojačenji in novimi topovi. Zavezniki rabijo najtežje topove. Angleške bojne ladje obstreljevale Zee-brugge in Heyst. »Telegraaf« poroča iz Sluisa o obstreljevanju Zeebriiggeja, ki so ga obstreljevale angleške bojne ladje: Ladje so došle v ponedeljek ob 2. popoldne. Vreme je bilo megleno. Ladje so se obrežju približale do 6 km in otvorile silovit ogenj na Zeebriigge, potem pa tudi na Heyst in na nemške baterije, kakor tudi na hotele, v katerih so nastanjeni Nemci. Obstreljevanje je bilo silovito. Nemci pričakujejo novih topov. Preprečeno zahodno angleško izkrcanje v BelgijL »Lokalanzeiger« poroča 24. t. m. iz Genta, da se je izjalovil angleški poizkus izkrcati vojake pri Ostendu. Pred novimi hujšimi boji. Francosko časopisje sodi, da morajo biti zavezniki pripravljeni na podvojen napor Nemcev, ki hočejo priti v Calais. Med Nieuportom in Ostende razpostavljajo na obrežju težke topove. V Ostendu zbirajo avtomobile, oborožene s strojnimi puškami. Veliko novih topov je došlo na zahodno bojišče. Nemci bodo najbrže še enkrat poizkusili prekoračiti Yser, kjer imajo še štiri važne točke zasedene. Onemogočene operacije ob llanderskem obrežju. Amsterdam, 25. novembra. (Kor. ur.) »Telegraaf« poroča iz Sluisa: Vihar in sneg sta končno včeraj onemogočila operacije ob pomorskem obrežju. Zvečer se ni več čulo gromenja topov. Mejna črta med Belgijo in Flanderskim ob morju je prejkoslej strogo zaprta; zasedli so jo nemški črnovojniki, V boju za Ypern se ni nič izpre-menilo. Mraz je pojenjal, zemlja je zato zopet izpremenjena v močvirje; zadnje dni je zopet precej snežilo. V Rousselaere je mirno. V vojno črto pošiljajo še vedno čete in odpošiljajo ranjence. Strelski jarki sovražnih armad so na nekaterih krajih oddaljeni le do 50 metrov. Vojaki v strelskih jarkih vsled ledu in vode veliko trpe. Za odredbe proti nemškemu vpadu na Angleško. London, 25. novembra. (Kor. urad.) V seji spodnje zbornice z dne 23. t. mes. je V/edgood pozval vlado, da pouči civilno prebivalstvo, kako naj postopa ob even-tuelnem nemškem vpadu. Čeprav je tak vpad malo verojeten, se mora prebivalstvo boriti, ako bi Nemci vendar-le res prišli na Angleško, Vlada mora prebivalstvu predočiti, da se na noben način ne sme podvreči, Vlada je nato podala odgovor, da so se v krajih, ki bi mogli biti izpostavljeni vpadom, ustanovili odbori, katerim so se dala gotova navodila, o katerih se pa ne more javno razpravljati. Vendar pa je opravičeno upanje, da bodeta armada in brodovje v stanu preprečiti izkrcanje oziroma, ako bi se to le izvršilo, sovražnika mogoče vreči nazaj v morje. Naše zmaoe v Karpatih. Budimpešta, 26. novembra, (Kor. ur.) Ogrski brzojavni urad poroča: Naše čete so z uspehom pričele potiskati nazaj čez Karpate v komitatu Ung in Zemplin vpa-die Ruse. Podrobnosti se še ne morejo poročati, vendar je gotovo, da je prelaz zopet v naših rokah. S tem je komitat Ung očiščen Rusov. Tudi v gornji del komitata Zemplin vpadli sovražnik se je moral umakniti. Budimpešta. Ogrski brzojavni in korespondenčni urad poroča iz Nyiregy-Haze z ozirom na neko vest velikega župana v Ungvaru, da so naše čete pobile sovražnika, ki je udri čez uskoški prelaz, ter ga pregnale iz dežele. Kakor poroča veliki župan komitata Zemplin, so naše čete obkolile sovražnika, ki je udri v zemplinski komitat in ga pobile. Ruske izgube so tu zelo velike. Sovražnik se povsod umika iz dežele. laponci na evropskem trcjiščn. Pariz. Državnik Pichon naznanja v nekem članku prihod japonskih čet na evropsko bojišče. Razna porodita. MANIFESTACIJE ZA AVSTRIJO V MONAKOVEM. Monakovo, 26, novembra. Med predstavo v dvornem gledališču se je naznanil uspeh avstrijskih čet na Rusko Poljskem. Občinstvo je sprejelo to novico z velikanskim navdušenjem. PONESREČEN ANGLEŠKI SUNEK V NEMŠKO VZHODNO AFRIKO. Haag. Angleško poslaništvo poroča, da je angleška vojna moč iz Angleške Vzhodne Afrike hotela zasesti neko železniško postajo v Nemški Vzhodni Afriki, a se je morala pred nemško premočjo umakniti. Angleži so Izgubili 800 mož. ANGLEŽI V KAMERUNU. London. Tiskovni urad poroča: Čete zaveznikov so zasedle Victorio in Buco v Kamerunu. FETHI BEG V SOFIJI. Carigrad, 24. novembra. Turški veleposlanik Tethi beg se je danes vrnil na svoje mesto. KOLERA. Dunaj, 25. novembra. (Kor. urad.) Zdravstveni oddelek notranjega ministrstva naznanja: Dne 25. t. m. so se dognali naslednji novi slučaji azijske kolere: Na Dunaju 7, na Nižje Avstrijskem 2, na Koroškem 1, na Češkem 4, na Moravskem 8 in v Šleziji 15. Vojska s Srbijo. Dunaj, 25. novembra. (C, kr. kor. ur.) Z južnega bojišča se uradno poroča: Naše čete so po težkih bojih že prestopile močvirno nižino reke Kolubara in v napadu deloma zasedle vzhodne višine. Več hudih protinapadov sovražnikovih rezerv je bOo z velikimi srbskimi izgubami odbitih. Ujeli smo veliko ujetnikov in vojaških beguncev. Južnovzhodno od Valjeva so zavzele naše čete s snegom pokrite grebene vrhov Kaljen in Suvobor, kjer smo ujeli včeraj zopet 10 častnikov in nad 300 mož ter za* plenili tri strojne puške. SRBSKO UMIKANJE PROTI ARANGJE* LOVCU. Graški listi poročajo iz Budimpešte! Vojni poročevalec nekega tukajšnjega lista, piše med drugim: Po zmagah avstrijske armade pri Valjevu in po prodiranju proti Lazarevcu se umika srbska armada proti Arangjelovcu. Srbski častniki trdijo, da se vrši umikanje srbskih čet proti Arangjelovcu in ne proti Kragujevcu zato, ker smatrajo Arangjelovac za zadosti močno obrambno točko, da Avstrijce zopet neka| časa zadrže. Pridobiti na času in kolikor mogoče zavleči odločitev je danes za Srbe najvažnejše, ker četudi je srbsko vojno vodstvo prepričano o neizogibnem koncu in popolnem porazu, še vedno upa na čudež, to je na pomoč od zunaj. »Reichspost« o srbski armadi. Dunajska »Reichspost« prinaša zanimiv članek o srbski armadi. Tukaj navajamo par mest, ki govore o dobrih in slabih straneh srbske armade. Srbske armade so za težak boj pro* ti našim četam duševno sijajno pripravljene. Častnike, podčastnike in moštvo so navdali s smrtnim sovraštvom proti nam. Srbski vojak je bil vedno prepričan, da mora priti do vojske z monarhijo in da Srbija mora zmagati. Če se to upošteva, bo vsakemu jasna trdovratnost in obupen odpor, katero kažejo srbske čete še sedaj. Srbu je bila zato njegova armada prva reč na svetu, vsi drugi oziri so stopili v ozadje. Ves up Srbov je bila njih armada. Neka žena srbskega uči-rili do zadnjega, vojska do zadnje pa-šemu častniku: »Mi, Srbi se bomo bo-lirido zadnjega, vojska do zadnje pare (vinarja) in do zadnjega koščka kruha. Čemu bi hranili? Ako zmagamo, bomo imeli več, kakor potrebujemo, ako nas boste pa pobili, potem ne potrebujemo ničesar več!« Tako razpoloženje vlada v Srbiji! Srbi so se na vojsko zelo dobro pripravili. To kažejo zlasti velike, betonirane utrdbe ob Drini in v Mačvi. Poleg tega so imeli bogate skušnje, katerih mi nismo imeli. Naši častniki sami priznavajo, da so se od Srbov v tem pogledu veliko naučili tekom vojne. Poizvedovalno službo vrše pri njih četah ogledniki, kmečko prebivalstvo in pa vojaške patrulje. Kavalerija te službe ne vrši, ali pa jako redko. Srbska infanterija je zelo vztrajna v maršu, hrabra in nad vse spretna v pripravi vojnih utrdb in vojaškega kritja. Svoje utrdbe napravljajo vrsto za vrsto stopnjema. Zlasti znajo prikrivati svoje utrdbe. Umikajo se iz enih strelskih jarkov v druge. Razdalje imajo dobro zmerjene, zato je tudi sigurnost strelov večja. Naskoka pa večinoma Srbi nc zdrže; navadno se prej umaknejo iz svojih pozicij. Če pa naskok tvegajo, poteni pa nastane ponavadi hudo klanje. Strelja pa srbska infanterija precej slabo. Vsled globokih jarkov, iz katerih mečejo ogenj, le-tč krogle večinoma predaleč. Na eni strani so ti jarki dobro kritje za nje, na drugi strani pa jim otežujejo umikanje, ker se težko iz njih spravijo. Pač pa srbski častniki našo infanterijo zlasti glede streljanja zelo hvalijo in se je bojč. Nasproti temu se sme reči, da so Srbi veliko bolj spretni v rabi strojnih pušk. Eno prednost imamo pa mi v tem pred njimi, to namreč, da jih imamo veliko več. Glavno sredstvo v boju mož z možem je pa za Srbe ročna bomba. To vporabljajo v napadu in v obrambi. Srbska artiljerija je pa izborna. Silno veliko se je morala naučiti v balkanski vojski. Pred vsem jo je jako težko odkriti. Zato jo je silno težko do molka prisiliti. Streljajo tako kakor Buri, enkrat tukaj, enkrat tam. Topovi vsak dan izpreminjajo postojanke in so tako dobro skriti, da jih niti letalci ne morejo odkriti. Artiljerija dobro pozna ozemlje in je večjidel tudi o postojankah naših topov dobro informirana. Da sc Srbi zavarujejo pred našimi nočnimi napadi, streljajo cele noči menjaje se artiljerija, strojne puške in infanterija, Seveda je rezultat majhen v primeri z uporabo municije, ampak nazadnje tudi nekaj doseže. Tehnične čete srbske tudi niso slabe. Saperji so jako spretni; tudi pon-tonirji so izvežbani v postavljanju začasnih prehodov in mostov. Kakor se sklepa iz zajetih trenskih vozov, so Srbi dobro preskrbljeni s lirano. Pri ujetih Srbih sc jc večkrat nahajal svež kruh. pri častnikih tudi čokolada in bonboni. Splošno ne izvršuje srbska armada nobenih grozovitosti. Ce se kak slučaj zgodi, je tega kriv kak komitaš ali pa prebivalstvo. Opaža se večkrat, da se borč v fronti na srbski strani žene, da, celo otroci. Večkrat tudi prebivalstvo iz zasede napada. To se razume, da se v takih slučajih uporabljajo skrajna sredstva. Kdor ni vojak ali pa se preoblečen v meščansko obleko na svojo pest bori ali pa krade, se brez izjeme ustreli. Na ta način so očistili drinsko ozemlje od komitašev. Te bande so se ugnezdile v drinske tokove ali pa v drevje in grmovje, od koder so streljale na naše patrulje. Sedaj imamo pred njimi mir. Srbi se bore izborno: v tem so vsi naši ljudje edini. Da se bo pa našim odličnim četam posrečilo sovražnika premagati, o tem ne dvomi noben avstrijski vojak. SRBI VRŽENI IZ UTRJENE POSTOJANKE OB SAVI. Graški cenzurirani listi poročajo po »Az Estu«: V severnem delu Srbije ob izlivu Save je postalo vreme izdatno milejše. Naše čete zato lažje prodirajo, kakor prej. Srbi se živahno upirajo. Nam se je posrečilo, da smo jih vrgli iz neke utrjene postojanke. IZKRCANJE RUSKIH ČET IN MUNICIJE V SRBIJI. - SRBI STRELJALI NA RUSE. Dunaj, 26. novembra. »Reichsposti« poročajo iz Turn-Severina čez Budimpešto: Včeraj je osem ruskih prevoznih ladij z dvema remorkerjema (ladja vlačilnica) pri Pravu in Radnjevcu južno od Brzapalanke izkrcala municijo in čete. Pri tem so pa Srbi vsled napačnega povelja napadli ruski izkrcevalni oddelek, misleči da je avstrijsko moštvo, in ga decimirali. Boj je trajal eno uro. Rusi so v začetku odgovarjali na ogenj. Na obeh straneh so znatne izgube. SRBI IZPRAZNILI MILANOVAC, ARANGJELOVAC IN CACAK. Iz Sofije poročajo cenzurirani graški listi: Makedonski begunci pripovedujejo, da so izpraznili Srbi mesta Milanovac, Arangjelovac in Cacak ter več sto vasi. Srbski glavni stan je, da zmanjša žalost radi velikanskih izgub srbske armade, razširjal poročilo, da so srbske čete šle skozi Zemun in da stoje pred Novim Sadom. Vse avstro-ogrske vojne ujetnike so odvedli v Kragujevac, kjer morajo kopati strelske jarke. V torek sc je v vseh cerkvah v Nišu vršila služba božja za zmago srbskega orožja. SRBSKA VLADA V ČRNIGORI? Rim, 25. novembra. »Daily Mail« poroča: V Peterburgu so zelo v skrbeh radi položaja v Srbiji. Splošno se že govori o možnosti, da bo srbska vlada pobegnila v Crnogoro. NOVA SRBSKA PRESTOLNICA — NEGOTIN? Frankobrod, 25. novembra. »Frankfurter Zeitung« poroča: Angleški listi pišejo iz Peterburga, da misli Srbija premestiti svojo prestolnico v Negotin ob rumunski meji. OBUPEN POLOŽAJ NA LOVČENU. Rim, 25. novembra. Vojni poročevalec lista »Corriere della Sera« piše, da je položaj na Lovčenu obupen. Avstrijska bojna ladja »Z.« je francosko baterijo igraje prisilila, da je umolknila. Francoska težka artiljerija na Lovčenu je brez vsakega učinka. Francosko brodovje je odsotno. VLAK Z RANJENCI PONESREČIL. Budimpešta, 26. novembra. »Az Est« poroča: Z ranjenci napolnjen vlak, ki je vozil iz Belgrada proti Nišu, je trčil ob osebni vlak. Mrtvih je več kot 200 oseb. Dnevne novice. -f Naš cesar. »Az Ujsag« poroča o našem cesarju: Cesar se počuti telesno dobro in napravi vsak dan svoj navadni sprehod po parku v svojem gradu. Na njegovem obrazu je brati velika resnoba, ki priča o važnih dogodkih, ki se zdaj odigravajo. Cesar zasleduje z občudovanja vredno energijo duha vojne dogodke. Vstane vsak dan ob pol 4. uri zjutraj in dela pozno v noč. -r Cesar Franc Jože! I. za vojno preskrbo. Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef I. je akciji vojnega preskrbovalnega urada za božično obdarjenje vojakov na bojišču nakazal velik prispevek. Cesar, ki obrača tej akciji posebno pozornost in se zelo zanima zanjo, je izrazil, da z gotovostjo pričakuje še znatne denarne prispevke iu je s posebnim zadovoljstvom vzel na znanje, da se bodo pri razdelitvi božičnih d;;ril primerno ozirali tudi na nemške čete. -i Umrl je č. g. L j u d e v i t Š k u f c a, župnik v pokoju v Kamniku, v sredo dne 25. novembra. Sobratom in prijateljem se ookojnik priporoča v molitev in v spomin. -!• Izmed darov v naturalijah, katere ie sprejelo nabirališče darov v naturalijah c. kr. deželne vlade v Ljubljani do 21. novembra leta 1914. za naše vojake v vojni, se je oddalo domačim krdelom: 2447 gor-kih srajc, 2151 gorkih spodnjih hlač, 334 volnenih jopičev, 112 spodnjih jopičev, 3041 snežnih oglavnic, 268 šalov, 966 opas-nic, 1030 parov zimskih rokavic, 721 parov rokavic brez prstnikov, 4032 parov za-pestnikov, 688 parov dokoienic, 516 parov golenk, 241 parov nogavic, 2996 parov kratkih volnenih nogavic, 2470 parov krp za noge. Vsem blagim darovalcem se izreče najsrčnejša zahvala in zajedno se prosi kolikor mogoče veliko nadaljnjih daril, ki naj se jih izroči navedenemu nabi-rališču (Ljubljana, Simon Gregorčičeva ulica št. 20 na desno). Nabirališče Ljubljana vojnega oskrbovalnega urada. — Duhovniške vesti. Č. gosp. Anton Kuhar, kaplan v Solčavi, je prestavljen na Ljubno v Savinjski dolini. — Prepovedan slovenski ameriški dnevnik, V New-Yorku v slovenskem jeziku izhajajoči dnevnik »Glas Naroda« je na temelju § 26. tisk. zakona prepovedan za vsa v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele. — »Glas Naroda« jc, kakor znano, poleg »Amerikanskega Slovenca«, med amerikanskimi Slovenci najbolj razširjen slovenski list. Rečeni list šteje tudi v naših slovenskih deželah mnogo naročnikov. — Osebne novice s pošte. Premešče-nja: Poštna oficijanta: Hrašovec Alojzij je premeščen iz Zagorja na Jesenice, Rako-vec Ivan pa iz Ljubljane na Jesenice; poštni oficijantki: Šumi Pavla je premeščena iz Opatije v Ljubljano, Pakiž Marica iz Ribnice v Opatijo. — Umirovljenja: Umirov-ljeni so: poštna oficijantka Beifuss Regina v Postojni, oficijantka Bizijak Bernardina (začasno), poštar Kaftan Emanuel v Semiču in poštni ekspedijent Frankovič Izidor v Beršecu. — Odpoved: Poštna služba je odpovedana ekspedijentu Poropatu Jožefu v Velikih Munah. — Razpisan poštni urad: Razpisana je c. kr. pošta v Jelšanah (III. 1). Pavšal za slugo znaša 300 K. Prošnje je vložiti v teku dveh tednov. Poravnal se je s cerkveno oblastjo g. Anton Berce, župnik v pok. v Ljubljani. Ob tej priliki je podpisal naslednjo izjavo: Ker želim svoje vestne zadeve urediti pred Bogom, pred Cerkvijo in pred svetom, zato izjavljam: 1. V brošuri »Škof proti župniku«, ki se je razširjala povsod v Ameriki, pa tudi doma, je mnogo trditev deloma neresničnih, deloma škofu po krivici podtaknjenih in zanj razžaljivo zasu-kanih, kar iz srca obžalujem. — 2. Obžalujem, da sem v pisal razžaljivo zoper svojega šKoia, — 3. Obžalujem, da sem se udeleževal raznih shodov in na njih govoril razžaljivo proti nekaterim duhovnikom in posebej razžaljivo zoper svoje cerkvene poglavarje, — 4. V bodoče si bom prizadeval, da se bom kot katoliški duhovnik korektno obnašal. — V Ljubljani, 23. novembra 1914. — Anton Berce 1. r„ župnik. — Nadomestne obveze. Notranje ministrstvo je izdalo 23. novembra vsem deželnim političnim oblastem odlok, ki izvaja: Ker se porabi vedno več običajnih bombaževih obvez, je potrebno, da se splošno uvedejo nadomestna sredstva. Predvsem naj se uporablja bombaž, kakor tudi popirne obveze. Nadomestne obveze so se dozdaj le malo rabile in so se nabavljale večinoma v inozemstvu. Društvo avstrijskih popirnih tvorničarjev obvešča, da so tudi domače popirnice pričele izdelovati popirne obveze in nadomestni bombaž. C. kr. namestništva in c. kr. deželne vlade naj o tem obveste vodstva sveh bolnišnic in drugih preskrbovalnih zavodov, kakor tudi načelstva bolniških blagajnic. — Vojnemu preskrbovalnemu uradu doposlana, vojakom namenjena darila v železniškem obratu. Ker se bližajo božični prazniki, se opozarja, da se prosto prevažajo po c. kr. državnih železnicah in po tistih železnicah, ki jih upravlja država, vsi predmeti, pripravni za osebno rabo vojakom na bojišču, in sicer kot tovorno ali brzovozno blago, doposlano zbiralnim mestom vojnega preskrbovalnega urada, če se označijo na vožnem listu kot darila vojakom na bojišču. To velja tudi za vse tiste predmete, ki so primerni za osebno rabo ranjenih in bolnih vojakov v bolnišnicah, kakor tudi za potrebščine bolnišnic, če se vpošljejo darila zbiralnicam društev, ki poslujejo za avstrijsko družbo Rdečega križa. V voznih listih se morajo taka darila, če se zahteva pristojbin prosto prevažanje, označiti kot »prostovoljni darovi Rdečemu križu». — Padel je na bojišču v Galiciji J a • n e z Gornik, sin bivšega župana na Pesnici. Služil je pri poljskem havbičnem polku št, 3. — Poroka pred odhodom na bojišče. Poročil se je precl odhodom na bojišče dne 25, novembra v cerkvi Sv. Magdalene v Mariboru vojak-rezervist, inštruktor novincev g. Ljudevit Kacijanar z gdč. Pepco Stuhec, sestro vlč. g. kaplana Stuhca pri Kapeli. — Dva slovenska junaka. Franc Š k r g e t, 24letni posestniški sin, doma na Gomili, župnija Sv. Bolfenk pri Središču, desetnik pri 87. pešpolku, je dobil srebrno kolajno U. razreda za izredno hrabrost pred sovražnikom. Škrget je bil dne 29. avgusta poslan na patruljo in tam trčii skupaj z mnogo močnejšo rusko patruljo, s katero so se slovenski fantje v nekem gozdu spoprijeli in slavno zmagali. Več Rusov so ujeli in prinesli našemu poveljstvu važna poročila o ruskih postojankah. — Drugi odlikovanec je A1 o j z i j Rudolf, 27letni posestnik in kovač v Herc-mancih pri Sv, Bolfenku, Imenovani je rešil nadporočnika, ki je težko ranjen ležal v nekem potoku. Rudolf se ni oziral na to, da so se Rusi nahajali v neposredni bližini. Naložil jc častnika na ramo in kljub silnemu ruskemu ognju je odbežal z ranjenim nadporočnikom iz prednje bojne črte ter ga zanesel na varno. Rudolf je dobil za svoj junaški čin srebrno kolajno II. razreda. Oba vrla junaka sta sc vrnila zopet v boj. Drugi dan je oba zadel ruski šrapnel. — Naši Slovenci so res vzorni junaki! — Gališki begunci na Spodnjem Štajerskem. Število vseh galiških beguncev, ki so nastanjeni deloma v Mariboru in okolici, v Ptuju, v Celju, Slovenski Bistrici, v Žalcu in Spielfeldu, znaša 7978 oseb. Zdravstveno stanje beguncev je povoljno. Odlikovan Salezijanec. Ravnatelj salezijanskega zavoda v Veržeju je dobil pred kratkem od gojenca tamošnjega samostana, ki se sedaj bori v nemški armadi v Vzhodni Prusiji proti Rusom, pismo z bojišča, v katerem mu naznanja, da je bil od nemškega cesarja odlikovan z redom železnega križa. Odlikovani Salezijanec se je pri naskoku na sovražne okope pri Mali Guji v Vzhodni Prusiji posebno odlikoval. — Na severnem bojišču je bil ranjen Albert Vedernjak, strokovni učitelj na kmetijski šoli v Grmu in poročnik 4. bos. polka. — Nahaja se v bolnici na Dunaju. — »Hvala Bogu, še je živ,« tako je vsa radostna zaklicala Antonija Sotler iz Novega Vodmata št. 166, ko je dobila dopisnico od svojega moža Martin Sotlerja. Odkar je mož odšel za dom med bojni grom, ni bilo ne glasu, ne sledi o njem. Žena je bila žalostna in kar prepričana, da je Martin našel grob daleč tam na ruskih poljanah in je že molila z otroki vred za njegovo dušo. Ali Martin ni padel v boju, ampak je bil le ujet. Rusi so ga odpeljali v Barnaul, v gubernijo Tomsk v Sibiriji. Sicer je naznanil mož svoje bivališče že 4. oktobra, ali Sibirija je daleč, tako daleč, da je žena srečno dopisnico šele te dni prejela. Zdaj hvali Boga, da je tudi njen mož, kakor že ta in oni, vstal od mrtvih. — Zopet se je »mrtvi« oglasil. Iz Moravč se nam piše: Anton Per, posestnik iz Drtije, ki je služil kot četovodja pri 3. marškompaniji 27. bramb. polka, je bil po vojnem izkazu že vpisan med mrtvimi. Po trinajstih tednih pa je dobila žena pismo iz mesta Tomsk, datirano dne 28. septembra, sledeče vsebine: Ljuba žena in otroci! Nikdar nisem mislil, da se bom moral tako daleč ločiti od vas, pa je že božja volja tako. Po hudem boju smo bili dne 31. avgusta vrženi nazaj, popolnoma obkoljeni od sovražnika. Nas je bilo več ujetih in odpeljanih v Rusijo. Vozili smo se 18 dni do tukaj. Kdaj se vidimo, ne vem, gotovo pa ne pred koncem vojne. Zdrav sem, hvala Bogu in Mariji, ki me je prav čudežno obvarovala smrti. Najhujše mi je to, ker od vas nič ne vem. Molim vsak dan za vas. Kar tiče gospodarstvo, delaj kar po svoje, kakor veš in moreš, Marija bo že izprosila, da se zopet vidimo. Zelo mi je hudo, ker ne vem nič za nobenega znanca. Naslova vam še ne morem dati. Kakor hitro ga zvem, bom zopet pisal. Kako se mi godi, bom že povedal, ko pridem domov. Sedaj pa vas prisrčno pozdravim in Bogu in Mariji izročim. Mesto, kjer se nahajam, se imenuje Tomsk. — Požar v Ljubnem na Gorenjskem. Zvečer dne 20. novmebra je bilo pri nas strašno bitje plat zvona in grozen krik in vik nam je naznanjal požar, katerega ne pomnijo že najstarejši ljudje v vasi. Goreti je pričelo pri Jožefu Praprotniku koncem vasi. V kratkem času je upepelil ogenj vse poslopje in imetje, kakor tudi sosednji Pezdičev skedenj in hlev. Zgorela je vsa krma, žito, orodje itd. S skrajno silo so rešili komaj živino, prašiči pa so se zelo opekli. Zažgala je zlobna roka in brezvest-neža so ljudje videli teči po polju. Ta požar nam je pokazal neprecenljiv« vrednost vodovoda, kajti brez njega bi bila vas izgubljena. Smoter vse gasitve je bil omejitev požara. Gašenje se je vršilo, dasi je toliko mož pod orožjem, v redu. Zahvaljujemo se pri tej priliki posebno tudi vrlim Naklancem, Lešanom in Mošnjanom, ki so tako hitro prihiteli na pomoč in omejili požar. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani pa je zavarovalnino, dasi žal ni velika, takoj in pravilno poravnala, za kar ji bodi izrečena prisrčna zahvala. — Poročil se je v Novem mestu gosp. Josip K o b e z gdčno, Milko To-m i c iz Trebnjega. — Smrtna kosa. V Krškem je umrl g. Anton Rupert, posestnik in gostilničar, bivši dolgoletni načelnik krške požarne brambe, v starosti 72 let. Bil je zvest so- mišljenik S. L. S. ter kot mož-poštenjak splošno priljubljen in spoštovan. Blag mu spomin! — V ruskem ujetništvu se nahaja naš somišljenik Matevž Deželak, doma od Sv. Miklavža nad Laškem. Dne 25. novem-bra je prišla dopisnica, katera je bila oddana dne 6. novembra in nosi pet ruskih ter en avstrijski pečat. Deželak piše: »Pozdrave vam pošiljam iz daljnje Rusije! Na svidenje po vojski! Vaš nekdanji prijatelj M. D., vojni ujetnik. Akarsk, gubernija Saratov, Rusija.« — Odlikovan je s srebrno hrabrostno svetinjo enoletni prostovoljec 27. pešpolka stud. vet. Vincenc K o 11 e n z. S srebrno hrabrostno svetinjo je odlikovan tudi četovodja 87. pešpolka J. K a r b a iz Ormoža. — Novice iz Hoč. V torek, dne 17. novembra je umrl po daljši bolezni vrli mož, 731etni posestnik in občinski odbornik Janez Jurič. — V soboto, 21, novembra pa je v Bohovi umrl posestnik Kari rlakus. — Na Pivoli je izdihnil 201etni mladenič Franc Koren. — Poštni blagovni promet v Španijo in na Portugalsko preko Italije je ustavljen. Kakor za Španijo in Portugalsko, velja ta odredba tudi za Balearske in Kanarske otoke. Pisemskega prometa rečena naredba ne zadene nič, — Povzetja in poštni nalogi v inozemstvu. Vsled svoječasnega ministrskega odloka je poštni promet glede na povzetja in poštne naloge v inozemstvo ustavljen. Rečeni promet je preko avstrijskih državnih mej dovoljen samo v Nemčijo. — Miklavžev semenj v Bohinjski Bi* strici bo letos v ponedeljek, 7. decembra. Samomumor črnovojnika. 42 letnega infanterista 27. črnovojniš-kega polka Ivana Starec iz Rihpovca, obč. Trebnje, katerega so pogrešali od 19. t. m., so 21. t. m. našli ustrelienega v Rihpovcu. Zraven njega je ležala lovska enocevka, s katero se je ustrelil. Starec je bil pred tremi leti umobolen ter je samoumor najbrže izvršil v napadu blaznosti. I Skladatelj »Naprej zastava slave" - i Davorin Jenko umrl. g Sinoči ob 9. uri 35 minut je umrl v Kolodvorskih ulicah št. 11. na svojem stanovanju znani slovenski skladatelj slovenske narodne himne g. Davorin Jenko. Pokojni je bil — kakor sam piše v »Novih Akordih« — ro:en 10. novembra 1. 1831. v Dvorjah poleg Cerkljan na Gorenjskem. Po gimnazijskih študijah je šel na Dunaj učit se pravoslovja. Sčasoma se je pa popolnoma posvetil glasbi. Iz tega časa so znane njegove skladbe: Hej rojaki!, Pobratimija, Strunam, Tiha luna, Lipa in druge. L. 1860. je zložil našo narodno himno: »Naprej zastava Slave«, ki je znana po vsem slovenskem svetu, L. 1863. je Jenko zapustil Dunaj in prevzel mesto oevovodje v pravoslavni občini Pančevo. Od tedai naprej je živel skla-datelj večinoma med Srbi in prišel za stalno 5e-le na stara leta domov v Ljubljano, kjer ie preživel mirno svojo starost. L. 1871. ga je imenovalo kr. srbsko narodno gledališče za svojega kanelnika in skladatelja. Na tem mestu je ostal celih 32 let do unokojitve. Uglasbil ie mnočo slovenskih, še veliko več srbskih pesmi. Za rfledišne igre in pevska društva je uglasbil več kot 200 pesmi, in 7 ouvertur za orkester. Davorin Jenko je bil eden naistare<šiK slovenskih pisateljev in rodoljubov. Slovenska umetna posvetna pesem je bila 5e v oovojih, ko ie Davorin nastopil. Pomnožil je našo glasbeno literaturo z lenim številom priprostih, ampak ljubkih, skoro po-narodelih komoozicij. Še večjo hvalo so mu dolžni lahko Srbi, ker pred niim razven nekaj narodnih pesmi, niso niti imeli izvirnih skladbi Nepozaben spomin si je postavil Jen« ko z kompozicijo »Naprej zastava Slavec ki smo jo prevzeli kot narodno slovensko himno. In dokler bo kaj slovenskih pevcev, bo tudi ime Davorina ostalo! Slava slovenskemu skladatelju. Ponreb skladatelja Davorina Jenka bo v soboto ponoldne ob 3. uri iz Kolo-dvorske ulice štev. 11. LjoPljoDSke novice. lj Vojno posojilo. Pri podružnici c. kr« priv. Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani je bilo med drugim subskribiranih na vojno posojilo: K 20.000 ga. Amalija Schaffer, Ljubljana; K 21.000 ga. Vilma Swoboda, dež. šol. nadzornika soproga, Ljubljana; K 4000 g. Josip Svvoboda, fin. svet. v. o., Ljubljana; K 10.000 g. Franz Miklitsch, Ljubljana; K 2000 g, Anton Rudesch, Ljubljana; Bolniška blagajna kraniske industrijske družbe, Jesenicc 50.000 K; K 10.000 g. Carl Biirger, Ljubljana. — Pri Ljubljanski krei ditni banki v Ljubljani je subskribiral dne 23. t. m. g. Vinko Majdič, Kranj, K 20.000. lj Kolera — bacilonosec v Ljubljani. Dne 24. t. m. je došel s severnega bojišča rez. infanterist 27. domobranskega pešpolka Ermacora Leonardo. Bakteriologiška preiskava je dognala, da je ta mož bacilonosec, četudi ni do zdaj na njem nikakih znakov kolere. Izoliran je v mestni bolnišnici za silo. lj Zdravniški setanek jutri v petek, 27. novembra ob 7V2 zvečer v Plzenski restavraciji pri »Roži«. — Vodišlta Johanca zopet obsojena. Pred tukajšnjim sodiščem se je vršila razprava proti »Johani« Jerovšek zaradi pre-stonka goljufije, ker je pobirala prispevke za Rdeči križ. kar se it je pa slabo obneslo. Ona sama oriznava, da je bila v Dravl'ah in Zgor. Šiški le v treh hišah, kjer je vsega skupaj nabrala 24 vin. in četrt vina. Kakor so noizvedbe dognale, ie ljudem lagala da je bila v Galiciii, kjer je na bonsču ramen-cem stregla; da je sama enega Rusa ustrelila, ter biLi sama na vratu raniena. Pri tem je kazala neko brazgotino n? vratu, katera t>a izvira iz za časa, ko ie bila zaradi hudodelstva goliufi'e v kazenskem zaporu in je bila v ti'ia«nii bolnici na vratu ooerirana. V Zgor. Ši^ki j p na neki gosno-dinii pravila, da ie bila v Srbiji na bornem polhi, k;er je bila na vratu r^era, da je pa tudi ona enega Srba ustrelila. V Drav-liah je pravila reki krčmarici da stanuje 4 ure za Škofjo Loko, da oa nima denarnih sredstev za not, nakar ii je ta četrt, litra vina in nekaj kruha v dar nodelila. Johanca oravi, da jo ie neka redovnica pregovorila, da bi v ta namen denar nr^irala, kar ie pa seveda bilo vse zlagano. No za zdai io ie Joh»nca zenef pnkrat dobro iz-kupila, kajti obsojena je bila na 10 tednov strogega zaoora pooistrenega b dvama nohtoma in trdima ležiščema in 1 temnico rsaki teden. lj Pasji kontumac za Ljubljano in okolico je odpravljen. lj Zadruga pekov v LiubHani naznanja svojim članom in drugim prodaialcem kruha, da se sme v smislu naredbe c. kr. trgovskega ministrstva z dne 31. oktobra 1. 1914. kruh izdelavati s 1. deembrom t, 1. le s 70 odstotki pšenične ali vžene moke, 30 odstotkov pa ječmenove, kuruzne, krompirjeve moke ali kromnirja. Kdor bi kruh mešal s kromcirjevo moko ali s krompirjem, mora imeti to na vidnem kraju v prodajalni označeno. Na izdelovanje in prodajo belega kruha in'peciva se ta na-redba ne nanaša. lj Umrli so v Ljubljani: Roza Till, hišna posestnica, 67 let. — Marija Terezija Lenart, hči sluge deželne banke, 3 mesece in pol. —- Frančiška Semrad, delavka v tobačni tovarni, 44 let. lj Srna na trgu. Prodajalka divjačine Ivana Florjančičeva bo jutri in v soboto na Vodnikovem trgu v veliki množini prodajala srno v koscih. Prodajala bo tudi srn j in hrbet po znižanih cenah. se sprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove upravništvo ,,Slovenca" pod zanesljiv. 3228 (Znamka za 3228 odgovor 1) Zaloge v Ljubljani pri gg. Ant. Šara-bon, Mih. Kastner, P. Lassnik. , SANATORIIJM • EMONA i 1ZA-NOTRANJE -IN-KlRURGlCNE ■ BOLEZNI. | ■PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA -KOMENSKSGA ULICA-4 \ ' sef-zdp^:pkmapjj-DR- FR. DERGANC 1 Glasbena Matica javlja svojim članom in slovenskemu narodu, prežalostno vest da je njen častni član gospod rMS K® velezaslužni starosta slovenskih skladateljev, rojen vDvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem 9. novembra 1835.1., previden s svetotajstvi naše svete vere po daljšem bolehanju v osemdesetem letu svoje starosti dne 25. novembra 1914 v Ljubljani, Kolodvorska ulica 11, mirno v Gospodu izdihnil svojo blago dušo. Pogreb rajnkega se vrši v soboto, 28. novembra, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica 11, na pokopališče k sv. Križu. Slava njegovemu spominu! V Ljubljani, dne 20. novembra 1914. Odbor Glasbene Matice. kdor jo ima na prodai, naj jo ponudi t a Hoj v Ljubljani. 0 fti S V"4 0 sq Kupim vsako vrsto, tudi črno in ne- p S očiščeno po brezkonkureneni ceni. 0\ p-? Posebno pa se plača lepo belo W viž' oprano po siajvišji ceni, ki se zanjo , Predalič Alojzij, Prešern Janez, Pretim r Jožef, P.imožič Janez, Prinčič Franc, Pavlič Vinko, Rakovec Matej, Rangus Franc, Ravnikar Jcžef, Regcnsburger Rihard, Reir.škar Franc, Renka Franc, Rijavee Anton, Pobid Lov-enr, Rode Jožef, Rožič Janez, RčiBirann F orij-n. Roth Janez, Rozman Jožef, R-ppe Jože!, Rus Rudolf, Rusrig Virgil, Rutar Anton, Sajnvic A!o,z!j, Schi"cr Jan2Z, Schweii;er Pok, Sedej Franc, Šr-pič Ferdinand, Sezon Franc, S'i!i(joj Karel, Silvester Ja--ez, Simčič Va'erij, Šimenc Frnnc, Simo:-£ič Franc, šink Jakob, Šinkovec Anton, Sitar, Sivec Justin, Škoda Franc, S' odlrr Frane, Skofanc Mihael, Skok Ign-.cij, Školč Martin, ?kub Anten, Skubic Franc, Skubin Alojzij, S rj':o Miroslav, £msrko'j Jc/.of, Sm"'e Jožei. Snoj Jnn^z, Solontič Anton. Sp-n;