61
f ritsch , K., 1922. Excursionsflora für Österreich und die ehemals österreichischen 
Nachbargebiete, 3. ed. Carl Gerold's Sohn, Wien & Leipzig. 824 pp.
hegi, g., 1908: Cyperaceae. Illustrierte Flora von Mitteleuropa 2. 2. ed. J. F. Lehmanns 
Verlag, München. p. 84.
MarTinČiČ, A., 1999: Cyperaceae. In: Martinčič A., T. Wraber, N. Jogan, V. Ravnik, A. 
Podobnik, B. Turk in B. Vreš: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in 
semenk . Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 684-707.
MarTinČiČ, A., 2007: Cyperaceae. In: Martinčič A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, 
B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. 
A. Fischer, K. Eler & B. Surina: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in 
semenk . Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 793-821.
m Ayer , e ., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. SAZU, Razred za 
prirodoslovne in medicinske vede, Dela 5, Ljubljana. 427 pp.
s teiner , G. M., 1993: Scheuchzerio-Caricetea fuscae. In: Grabherr, G. & L. Mucina: Die 
Pflanzengesellschaften Österreichs, Tel 2. Gustav Fischer Verlag, Jena, Stuttgart, New 
York. Pp. 131-165.
s uessenguth , k ., 1939: Illustrierte Flora von Mitteleuropa 2, 2. ed. J. F. Lehmanns Verlag, 
München & Berlin. pp. 181-182.
sylVie, P., 2010: Schwemmufervegetation alpiner Wildbäche – Caricion bicolori-atrofuscae. 
WWF Schweiz, Zürich. https://www.wwf.ch/de/derwwf/themen/biodiversitaet/
lebensraeume/smaragd2/lebensraume
Wr Aber , t ., 1983: Napačne navedbe v flori Slovenije. Biološki vestnik 31(1): 1-12.
Zahvala
Zahvaljujem se Petru Schönswettru za potrditev določitve šaša in Božu Frajmanu za veliko 
pomoč pri pisanju notice. Zahvaljujem se tudi Branetu Vrešu za nasvete pri iskanju literature.
šPela noVak
Hladnikia 26: 47-66 (2010)
Orobanche reticulata Wallr.
Posodobljen zemljevid razširjenosti mrežastega pojalnika s številnimi novimi 
nahajališči v alpskem (prvič v slovenskem delu Karavank), predalpskem in 
dinarskem fitogeografskem območju
Updated distribution map of Orobanche reticulata in Slovenia, with several 
new localities in the Alpine (first time in the slovenian part of Karavanke), 
pre-Alpine and Dinaric phytogeographic areas
9539/3 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Vrata, grušč ob Rdečem potoku, pod Pragom, 
1450 m, zajeda vrsto Carduus crassifolius. Leg. & det. I. Dakskobler & A. Seliškar, 21. 9. 
2010 (herbarij ZRC SAZU).

62
9548/1 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Ponca, vzhodna pobočja Zadnjih Ponc, melišča, 
okoli 1500 m, zajeda vrsto C. crassifolius. Det. B. Frajman & P. Schönswetter, 14. 8. 2008.
9548/4 Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, nad dolino Mlinarice, ob poti Vršič –Mlinarica, 
okoli 1650 m, zajeda vrsto C. crassifolius. Leg. & det. I. Dakskobler, 31. 8. 2009 (herbarij 
ZRC SAZU).
9552/4 Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Virnikov Grintavec, 1450 m, zajeda vrsto C. 
crassifolius. Leg. & det. B. Anderle, 31.7.1995 (herbarij Anderle).
9646/4 Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Kaninsko pogorje, ob planinski poti pod pl. 
Gozdec, bukov gozd, okoli 1200 m, zajeda vrsto Cirsium erisithales. Leg. & det. I. 
Dakskobler, 22. 8. 2008 (herbarij ZRC SAZU).
9647/1 Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, dolina Možnice, Prodi, 1300 m. Det. B. Anderle, 
19. 7. 1995; dolina Možnice, ob poti na Jerebico, okoli 1000 m, zajeda vrsto C. crassifolius. 
Leg. & det. I. Dakskobler, 20. 7. 2009 (herbarij ZRC SAZU).
9647/2 Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Bovško, Izgora – Naklo, ob lovski poti nad 
Okroglim, okoli 1450 do 1640 m, zajeda vrsti C. crassifolius in C. erisithales. Det. I. 
Dakskobler, 19. 8. 2004 in 1. 8. 2007; pod Malo Krnico, 1820 m, meliščna združba 
(Aconito-Adenostyletum glabrae), zajeda vrsto C. crassifolius. Leg. & det. I. Dakskobler, 
1. 8. 2007 (herbarij ZRC SAZU).
9648/2 Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, pod Luknjo, ob poti proti Zadnjici, okoli 1440 m, 
zajeda vrsto C. crassifolius. Leg. & det. I. Dakskobler, 12. 8. 2008 (herbarij ZRC SAZU); 
pod Kriškimi podi, nad dolino Belega potoka, okoli 1600 m, vrzelast macesnov gozd in 
melišča nad njim, zajeda vrsto C. crassifolius. Det. I. Dakskobler, 18. 8. 2009.
9649/3 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Fužinske planine, ob poti pl. Blato – pl. 
Jezero, okoli 1400 m. Det. I. Dakskobler, B. Anderle & B. Zupan, 25. 7. 2007; Bohinj, 
Ciprje, ob poti iz pl. Tosc proti Ukancu, zajeda vrsto C. erisithales, okoli 1550 m. Det. I. 
Dakskobler & B. Zupan, 16. 9. 2007.
9653/3 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Razor – pl. Koren, 1700 m. Det. B. 
Anderle, 10. 8. 2008.
9747/2 Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Krnsko pogorje, ob poti Silva Korena na Krn, 
melišča z golim lepenom, 1550 m, zajeda vrsto C. erisithales. Leg. & det. I. Dakskobler, 
11. 9. 2010 (herbarij ZRC SAZU).
9748/1 Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, dolina Tolminke, Zgornji Prehodci, na več krajih 
od okoli 1330 do 1370 m, kamnita travišča z dominantno vrsto Genista radiata, zajeda 
vrsto C. crassifolius; Na Tminskem, visoko steblikovje med ruševjem, zajeda vrsto C. 
crassifolius, okoli 1500 m. Leg. & det. I. Dakskobler, 16. 7. 2003 (herbarij ZRC SAZU).
9748/2 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Komarča, 750 m. Leg & det. B. Anderle, 15. 6. 
1992 (herbarij Anderle); Komna, razgledišče nad Domom na Komni, okoli 1530 m, zajeda 
vrsto C. crassifolius. Det. B. Frajman, 12. 7. 2010 (fotografije pri B. Frajmanu).
9748/4 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Vogel, Rušnati vrh, 1700 m. Det. B. Anderle, 29. 
7. 1992; Primorska, Julijske Alpe, pod Tolminskim Migovcem, ob planinski poti Spodnji 
Kal– pl. Razor, okoli 1280 m, območje alpskega bukovja, ki ga je pred leti prizadel snežni 
plaz, visoke steblike. Det. I. Dakskobler, 23. 7. 2001.
9749/3 Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Tolminsko-Bohinjske gore, ob planinski poti nad 
Grantarskim gozdom proti Rodici, kamnito travišče med ruševjem, okoli 1590 m, zajeda 
vrsto C. crassifolius. Leg & det. I. Dakskobler, 8. 7. 2003 (herbarij ZRC SAZU); Baška 
Notulae ad floram Sloveniae

63
dolina, Rut, Bizle, spodmol pod steno pod Hohkovblom, nad potjo Bizle – Pajlen, tudi 
travišče tik pod tem spodmolom, 1410 m. Det. I. Dakskobler, 4. 10. 2009; JZ pobočja 
Rodice, ob poti Konjsko Brdo – Jehlc, okoli 1150 m, zajeda vrsto C. crassifolius. Leg. & 
det. B. Frajman, 25. 7. 2010 (LJU).
9750/2 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Jelovica, Ledine, 1150 m. Det. B. Anderle, 8. 8. 
2005.
9750/4 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Ratitovec, Razor, 1400 m, zajeda vrsto C. 
crassifolius. Leg. & det. B. Anderle, 10.7.1994 (herbarij Anderle).
9753/2 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Velika Planina – Poljanski rob, 1450 
m, zajeda vrsto Cirsium carniolicum. Det. B. Anderle, 17. 7. 2009.
9849/2 Slovenija: Primorska, Baška dolina, Robe pod Poreznom, 1330 m, zajeda vrsto C. 
crassifolius. Det. I. Dakskobler, 2. 9. 2004.
9857/3 Slovenija: Štajerska, južna pobočja Kopitnika, ob poti Zidani most – Kopitnik, nad 
zaselkom Stopič, okoli 550 m, zajeda vrsto C. erisithales. Det. B. Frajman, 27. 7. 2009.
9949/1 Slovenija: Idrijsko, Vojsko, planotast svet med Hudournikom in Maslinco, ob gozdni 
vlaki v altimontanskem bukovem gozdu, zajeda vrsto C. erisithales, 1020 m. Leg. & det. 
I. Dakskobler, 20. 7. 2004 (herbarij ZRC SAZU).
9949/3 Slovenija: Primorska, dolina Trebuše, Gorenja Trebuša, pod domačijo Ostrožnik (med 
Trebušico in to domačijo, ob stranskem potočku, nekoč najbrž žaga, zajeda vrsto Cirsium 
oleraceum), okoli 320 m. Leg. & det. I. Dakskobler, 4. 7. 2007 (herbarij ZRC SAZU); 
Trnovski gozd, Poldanovec, južna pobočja, ob gozdni vlaki, 1210 do 1240 m, zajeda vrsto 
C. erisithales. Leg. & det. I. Dakskobler & A. Rozman, 16.7.2009 (herbarij ZRC SAZU).
0049/1 Slovenija: Trnovski gozd, Mali Govci, ob gozdni cesti nad Ipavškom, okoli 1030 m, 
zajeda vrsto C. erisithales. Leg. & det. I. Dakskobler, 9. 7. 2007 (herbarij ZRC SAZU); 
Zeleni rob, ob gozdni cesti, 1280 m, zajeda vrsto C. erisithales. Det. I. Dakskobler, 31. 7. 
2010.
0356/3 Slovenija: Dolenjska, Kočevski Rog, SV od vasi Koprivnik, ob gozdni cesti SZ od 
planine Golobinjek (V od vrha Kopa), okoli 950 m, zajeda vrsto C. erisithales. Det. B. 
Frajman, 23. 7. 2008 (fotografije pri B. Frajmanu).
Mrežasti pojalnik je značilna vrsta suhih travišč in ustaljenih melišč montanskega in 
subalpinskega pasu, redkeje tudi posek in podobnih toplih ruderalnih rastišč v nižjih legah, ki 
zajeda na predstavnikih rodu Carduus (zlasti na vrstah skupine C. defloratus agg.) in Cirsium 
(zlasti C. erisithales; kreuTz 1995, f ischer & al. 2008 ). Raztreseno se pojavlja v gorovjih 
južne Evrope (Pireneji, Alpe, Apenini, Karpati, gorovja Balkanskega polotoka), preko 
Kavkaza do Himalaje (kreuTz 1995). Najdemo ga tudi v vseh sosednjih državah oz. območjih 
(f ischer & al. 2008, h Artl & al. 1992, király 2009, nikolić 2010, Pol Dini 2002), od tega v 
bližnjih predelih Furlanije - Julijske krajine (Pol Dini 2002: pojavljanje v 3 osnovnih poljih) 
in avstrijske Koroške (h Artl & al. 1992), kjer je vrsta nekoliko pogostejša in se pojavlja 
tudi na skrajni meji s Slovenijo v vzhodnih Karavankah. Na Madžarskem je vrsta skoraj 
ogrožena (NT – »near threatened«; király 2007), v Avstriji pa je tipska podvrsta ogrožena 
le na JV obrobju Alp, O. reticulata subsp. pallidiflora pa je močno ogrožena na celotnem 
območju uspevanja (n iklfel D & s chr Att –e hren Dorfer 1999).
sTrgulc kraJšek ( 2 0 0 7 ) n a v a j a , d a v S l o v e n i j i u s p e v a l e v J u l i j s k i h i n K a m n i š k i h 
(Savinjskih) Alpah, čeprav zemljevid razširjenosti, ki so ga objavili Jog An s sodelavci (2001) 
Hladnikia 26: 47-66 (2010)

64
prikazuje pojavljanje le v Snežniškem pogorju (podatek temelji na objavi MelzerJa 1996). 
Nova nahajališča tega pojalnika na Snežniku sta našla tudi T. Wr Aber (2000: 22, 2004: 6) in 
B. Surina („0452/4: ob cesti Mirin-Železna vrata nad Velikimi dolčiči, 23. 7. 2001“ ; pisno), o 
njegovem pojavljanju v Trnovskem gozdu pa sta poročala DAkskobler & t er Pin (2002: 146) 
in DAkskobler (2007 : 2 12 ). Zemljevid v Gradivu za atlas flore Slovenije je sicer nepopoln, 
saj ne vključuje nobenih drugih nahajališč, na kar smo že opozorili (DAkskobler & t er Pin , 
ibid.), prav tako kot smo opozorili na spregledana nahajališča v dinarskem svetu Slovenije 
v zadnji izdaji MFS (DAkskobler 2007, ibid.). Iz Savinjskih Alp je bil doslej objavljen le 
podatek za okolico Luč: „ob poti med Lučami in Lučko kočo” (9654/1; h Ayek 1907: 126). 
Nekatera nahajališča v Julijskih Alpah je eden izmed nas že objavil (DAkskobler & t er Pin 
2002: 146, DAkskobler 2003, 2005, 2008). V herbariju LJU obstajata dva primerka iz okolice 
Komne: „ob poti na Komno, 1300 m” (9748/2, leg. & det. S. Strgulc Krajšek, 31.6.2003; LJU 
10039870) in „ob poti med Domom na Komni in Ožbolčevo konto” (9748/2, leg. & det. S. 
Strgulc Krajšek, 2.7.2003; LJU 10135117).
Slika 1: Zemljevid razširjenosti mrežastega pojalnika v Sloveniji z vrisanimi fitogeografskimi območji 
(AL – alpsko, DN – dinarsko, SM – submediteransko, SP – subpanonsko, PD – preddinarsko, 
PA – predalpsko). Zemljevid smo izdelali v programu FloVegSi (seliškar & al. 2003).
Figure 1: Distribution of Orobanche reticulata in Slovenia. The phytogeographical areas are indicated 
(AL – Alpine, DN – Dinaric, SM – sub-Mediterranean, SP – sub-Pannonian, PD – pre-Dinaric, 
PA – pre-Alpine). The distribution map was made using the program FloVegSi ( seliškar & 
al. 2003).
Notulae ad floram Sloveniae

65
V preteklih letih smo mrežasti pojalnik večkrat opazili v Julijskih, pa tudi Kamniško-
Savinjskih Alpah, kjer je navadno zajedal debelolistni bodak (Carduus crassifolius), redkeje 
tudi lepki osat (Cirsium erisithales), v enem primeru (Velika planina) pa najbrž kranjski osat 
(Cirsium carniolicum). Objavljamo tudi prvo nahajališče v slovenskem delu Karavank; v 
Avstriji je znan le iz njihovega vzhodnega dela (h Artl & al. 1992). Dvakrat ga je B. Frajman 
našel tudi zunaj alpskega fitogeografskega območja: na južnih pobočjih Kopitnika (predalpsko 
fitogeografsko območje; prej smo ga v PA poznali le pod Poreznom; DAkskobler , 2005) in 
SZ od planine Golobinjek (dinarsko fitogeografsko območje, prvo nahajališče v njegovem 
kočevskem delu), v obeh primerih na lepkem osatu (C. erisithales). Na tej vrsti gosti tudi 
ponekod v Trnovskem gozdu. V enem primeru (Gorenja Trebuša) je bil gostitelj mehki osat 
(Cirsium oleraceum).
Zaključimo lahko, da je v Sloveniji mrežasti pojalnik najpogostejši v Julijskih Alpah, 
v severnem delu Trnovskega gozda in na Snežniku, raztresena nahajališča so v Kamniško-
Savinjskih Alpah in Karavankah, pojavlja pa se tudi ponekod v predalpskem fitogeografskem 
območju.
Zahvala
Zahvaljujemo se dr. Boštjanu Surini za dovoljenje, da upoštevamo njegov še neobjavljeni 
podatek, dr. Petru Schönswettru za potrditev določitve nekaj primerkov mrežastega pojalnika, 
mag. Andreju Seliškarju, dr. Andreju Rozmanu in Branku Zupanu pa za spremstvo na terenu.
Literatura
DAkskobler , i ., 2003: Pionirsko smrekovje nad sedanjo (antropogeno) zgornjo gozdno mejo 
v južnih Julijskih Alpah (primer iz zgornje Baške doline). Hacquetia (Ljubljana) 2: 19-52.
DAkskobler , i ., 2 0 0 5 : R a s t l i n s t v o i n r a s t j e ( fl o r a i n v e g e t a c i j a ) B a š k e d o l i n e ( z a h o d n a 
Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 46-2: 5-59.
DAkskobler , i ., 2007: Nekaj opomb k četrti izdaji Male flore Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 
6: 209-214.
DAkskobler , i ., 2008: Združbe visokih steblik v Julijskih Alpah in v severnem delu 
Trnovskega gozda (severozahodna in zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU 
(Ljubljana) 49-1: 57–164.
DAkskobler , i . & r . t er Pin , 2002: Bertolonijeva orlica in mrežasti pojalnik nad povirjem 
Belce. Idrijski razgledi (Idrija) 47 (1): 142-147.
f ischer , m . A., k . o s WAl D & W. ADler , 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein 
und Südtirol. Land Oberösterreich, OÖ Landesmuseen, Linz. 1392 pp.
h Artl , h ., g . k niely , g . h . l eute , h . n iklfel D & m . Perko , 1992: Verbreitungsatlas 
der Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, 
Klagenfurt. 451 pp.
h Ayek , A., 1907: Vorarbeiten zu einer Pflanzengeographischen Karte Oesterreichs. IV. Die 
Sanntaler Alpen (Steiner Alpen). Abhandlungen der K. K. Zool.-Botan. Gesellschaft in 
Wien 4: 1-173.
Jog An , n . (ed.), T. baČiČ, b. FraJMan, i. leskoVar, D. nagliČ, a. PoDobnik, b. rozMan, 
s. sTrgulc kraJšek & b. TrČak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za 
kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
Hladnikia 26: 47-66 (2010)

66
k irály G. (ed.), 2007: Red list of the vascular flora of Hungary. Lővér print, Sopron. 73 pp.
k irály G. (ed.), 2009. Új Magyar füvészkönyv. Aggteleki Nemzeti Park Igazgatóság, Jósvafő. 
616 pp.
kreuTz, c. a. J., 1995: Orobanche. Die Sommerwurzarten Europas. The European broom-
rape species. Band 1: Mittel- und Nordeuropa. Volume 1: Central and Northern Europe. 
Sichting Natuurpublikaties Limburg, Maastricht.
Melzer, H., 1996: Neues zur Flora von Slowenien und Kroatien. Hladnikia 7: 5-10.
nikolić, T. (ed.), 2010: Flora Croatica Database, On-Line (http://hirc.botanic.hr/fcd). Depart-
ment of Botany, Faculty of Science, University of Zagreb.
Pol Dini , L., (s sodelovanjem g. oriolo & M. ViDali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
Piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Regione FVG, Az. Parchi e Foreste Reg. & 
Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp.
seliškar, T., b. Vreš & a. seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
sTrgulc kraJšek, S., 2007: Orobanchaceae. In: Martinčič A., T. Wraber, N. Jogan, A. 
Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, 
M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in 
semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 573–578.
Wr Aber , t ., 2000: Botanično raziskovanje na Snežniku. V: Čeligoj, V. (ur.): Knjiga o Snež-
niku, s. 14-24, Planinsko društvo Snežnik, Ilirska Bistrica. 224 pp.
Wr Aber , t ., 2004: Floristične novosti iz Notranjskega Snežnika, 2. Hladnikia 17: 5-13.
božo FraJMan , brane anDerle & igor Dakskobler
Notulae ad floram Sloveniae