LISTEK. Dobrota je sirota .. . (Šaljiva črtica .... Spisal J. N a b r o k.) (Eonec.) ' V tretjem nadstropja je staaoTala stara vdova, kojo so večkrat obiskovali njeai sorodaiki ia prijatelji. Tem je vaelej postregla ž dobrim ljutomerčaBom, ki ga je imela v kleti v stekleaicah. Pri tej dobri žeagki je sukala kahalnico mlada dekliaa, ki je imela — kakor vse mlade knharice — lepega BŽeaina." ^ Nekega večera, ko vdove slučajao ai bilo doma, obisče rdečeličao deklino ajea Bžeainu, ki je bil skoraj vedao žejea. Ib da bi revež ae umrl od žeje, kajti tadi ta večer ga je zelo ržgečkalo" po goltaaca, gre ugmiljeaa aeveatav klet po viao. Ib tedaj — zagrabila je že bila za stekleaico, zainmi aekaj za njo, kakor bi kdo tri vreče orehov stresel, oaa se obrue ... oj groza! Straana prikazea, zavita v veliko belo rjaho stoji pred njo! Dekleta pade lač na tla, lasje ji atopijo po konca in atojijo, kakor ježa bodice, aa pol rartva ae privleče k svojemn žeaiaa aazaj, ki je zabvalil potem Boga, da je luč padla aa tla, ne pa atekleaica. Eaj je videla aearečaa kubarica? Rotila ae je, priaegla bi tiaočkrat, da se ji je prikazal stari lastaik hise, kakor je bil živ ia mrtev ia ji zažagal 8 pestjo. — Vsi posli v hisi bo se od groze ia strahu prekrižavali.. . Zvečer pa ai bilo mogoče nikogar spraviti več v klet. .. IV. Tako so sčasoma presli ljadje od premišljevaaja do aamničeaja, od teh do aemira ia koaečao do bojazii. Straaka v prvem aadstropju, trgovec Figalas, ki je imel precej napolajeao moaajo in dosti vredBoatnih papirjev, odpove prri ataaovanje. Pignar aaznaaito hiaaema goapodarja. BNaj ga vzame ^leverca", de ta smeje, nprebil bom tadi brez ajega". Toda že dragi daa odpove prcfesor Seliaiek v dragem nadatropju. Tema vzgleda sledi vdova v tretjem aadatropjn in magiatratni aradaik GriČBik. Ia tako aagtaae aploaea beg. Predao je miail tedea. odpovedale ao že vae straake ataBovaaje. Žeiake so imele že tak strah, da aiso mogle aič spati. Eaharice ia dekle hotele so abežati .kajti v tej hiai ai obataaka". Gospod Pignar je bodil, kakor kak polomljea Btrah okoli. Goapodičaa Jalika je melaabolično pobeaala svojo zlatolaao glavico ia ajena mati je večkrat čez daa obapno vila roki ia vzdihovala. Na sredaji straai hise, pri vratih, bil je prilepljea velik liat, na katerem je atalo črao na belem, da se oddado v tej hiai stanovaaja .. . Goapod Pigaar je imel dela črez glavo, vedao je letal po atopaicah goriadol ter ai brisal potao čelo. nVzamete lahko staaovaaje, katero a'e vam dopade", dejal je ljadem, ki jih je privabil liat pri vratih; ncela hiša bo prazaa; vae gtranke so odpovedale ataaovaaje. . . Zakaj ? pravzaprav aihče ne ve; toda čadae reči se gode pri nag, zelo čudae. . Pomialite, goapod je zaižal staaariao, zaatao znižal!" No, in ljndje 80 res pomislili, ko 80 aliaali hišaika tako govoriti. nNe, v to hiso pa že ae grent!" nBog varaj, začaraaa hiaa!" Matevž Pignar je ostal sam s svojo drnžino v celem poalopja . . . Goapa ia goapica Jalika aiate mogli skoro Bobeno aoč zatiaaiti očea. Eako pa tadi, ko ste baje slilali, kako grozovito je ropotalo po hodaikih, kako ao se odpirala vrata, kako je hresčalo aekaj pri drraraicab ia je bobaelo v kletih nkakor bi tisoč čarovaic pleaalo svoj divji ples ?" Zeaski ate bili tako preplašeai, da ste vsaki daa, ko se je pomračilo, stisaili k gvojemu dobrema Bateju", ki t teb reaaih casih pač ni smel več iskati razvedrila v bližnji goatilii — ia ae ga držali, kakor ae drži utopljeaec — suhe veje. Eoaečao pa tndi g. Matevž Pigaar ni mogel apati. .. Ia tedaj skleae aekega jutra nekaj posebaega. Obleče svoj stari frak, ae napije Bhadicevega olja", stopi pognmao pred svojega gospodarja, ma izroči kljnče ia — naič več se aiata videla aa sveta": izginil je b avojo ženo ia nlepo Jaliko", kakor kafra. Gospod doktor Jeraej Zavodaik je prodal hilo svojema prijatelja ia odira sedaj svoje klijeate, da je strah. Mož je neada apozaal, da ndobrota je sirota". Dan plačila ... Povest. — Spisala Marica Poioška. V eai aajlepsih vil predmeatja je ataaovala vdova baronica Wiater. Edini aia Viljem je bil odsel že pred letona k vojakom, da odsluži običajno leto. Baroaica je po ajegovem odhoda opravila vae alužabaike, ter ai pridržala edino postrežaico Lucijo, mlado, komaj 171etao airoto, kateri je bila jako aakloajeaa. Prav daaea je prejela baronica od siaa pismo. BV par daeh se vrnem ter oataaem potem dalj casa pri Tebi", je piaal. Baroaica je arno naročila Lnciji, naj pripravi siaove aobe, aama pa se je zamisljeno sprehajala po vrta. Eak bo aeki sedaj njea Viljem? Že aad leto ga ai videla. Bog zaa, če ai morda tadi ajega pokvarila slaba drnžba, kar se tolikokrat dogaja. Doma je bil jako dober, pokorea sin, dal Bog, da B6 t tajiai m pokvarill Dva dni pozneje je dosel Viljem. ,Dobrodoael aiako!'' ga je pozdravila baroaica. ,Zdravo aaamica!" zaklical je Viljem ter jo objel. »Pojdi aedaj, preobleci ae, potem pa pridi k obedu. Lacija, si li pripravila Viljema sveže vode?" ,Da, goapa baronica." Viljem je začuden zrl za Lucijo. REaka krasotica je postalo to dekle! Ha ha, tem bolje, bode vaaj kaj zabave", ae je smejal labkomiaelno. Vstopivai v svojo sobo je koj pozvoail. rŽelite, gogpod baroa ?" je vprasala Lncija pri vratih. BVstopite vendar, Lucija! Moj slaga je OBtal se aa kolodforu, pomagajte mi torej vi izznti čevlje." Lncija ga je začadeao pogledala, a ae potem molče skloaila ter ma odvzela čevlje. BTako, Lncija, hvalal"  Vae dragačno življenje se je začelo gedaj v vili baronic? Wiater. Mladi baroa je povabil tn ia tam svoje prijatelje. Lacija je imela ob takih prilikah dovolj opraviti v kuhiaji, dočim je baroaov slaga stregel goatom. Njej je bilo to celo ljubo, kajti opazila je kmala, da jo baron zasledaje, ter se ga je kolikor možno izogibala. Nekega dae se je baroaica kmalu po obeda odpeljala v mesto. Viljem je tožil, da ga boli glava ter je oatal doma. Toda mislil si je: nČakaj, Lucija, danes sva sama doma, ne nidei mi!" Lncija je pospravljala v kahinji, ko je baronica odsla. Emala na to je baron pozvonil. Naglo je vrgla kubinjaki predpaanik od sebe, ter hitela v aobo. nSem pojte!" ji je velel baroa, ko je obstala pri vratib. Stopila je za korak naprej. Baron je sedel aa divaau pri mizi. BPridite veadar bližje, kaj se me mar bojite?" BNe, goapod baron, toda poveste mi lahko tadi tako, kar želite." rPojte sem!11 Tedaj pa se je Lncija brez odgovora obraila ter hotela oditi. Bliskoma je stal baron poleg aje ter jo trdao prijel za roko. Lucja se je aaglo bbraila, oko ji je jezno blestelo. ^lzpastite mel" BDa, toda prej mi daš poljab", odgovoril je baroa, ter jo skasal objeti. Lucija 86 je braaila, toda baroa je bil močaejši, objel jo je z obema rokama ter jo poljabil aa lice. ^Ab!" vgklikaila je jezao. Hipoma si je oproatila desnico, stisaila pest, ter ga z vso močjo udarila v obraz. Baroa je omahail, Lncija pa je aaglo zbežala iz sobe. »Cakaj, to ti povrnem!" klical je baroa vea srdit za ajo. Eo se je baronica zvečer vraila, je aasla Viljema z obvezaaim obrazom. 8Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?!" BNič, noga se mi je zapletla v preprogo, padel 8em ter zadel ravao na vogal mize", odvrail je sin čmerao. Baroaica je bila va» iz sebe. Vrba vsega tega ji je Lucija se isti večer aazaaaila, da v osmih daeb izstopi iz slažbe. Povedati ai botela zakaj, ker ai marala žaliti dobre baroaice. Viljem jo je pastil poslej v miru, toda maačevati se je hotel na vaak aačia. Po osmih daevib je Lacija odala. Eo je odhajala, je dejal Viljem materi: RTi mamica, zakaj ae pregledas ajeaih gtvari? Jaz ae razamem, kako ji morea tako zaupati." ^Viljem, ae žali mel Saj vei, da je bila Lucija vedco posteaa." (Da\je prihodnjii).