LISTEK. Ob priliki risarskih razstav. (F r. S—r.; i z n e n a t i s n j e n e g a II. dela »Risanje v ljudski š o 1 i.«) XIX. Kako ie presojati učenčeva dela. Malokdo zna prav soditi učenčeva dela in njegove uspehe. Učitelj. ki ima le svoj razred pred očmi nikdar ne vidi. kai drugi otroci zrnorejo v isti starosti. zlasti če se drži robsko načrta sestavljenega pred leti. Tak učitelj ne more soditi pravilno. Nedostaja mu zadostnega širokega obzoria. Nadzornik, ki vidi uspehe mnogih šol. pa nisma vpogleda, kako je delo v razredu. ker je le prepogost slučaj, da se rjsbe na zunaj sijajno .opremljajo, v učenčevem duhu pa ni od uspeha nič ostalo 'n otrok nima od risbe prav nobenega [ormalnega uspeha. ki bi se moral pričaWati v primeri z risbo: tak nadzornik ne sodi pravilno o risbah. Le preveč ie ^raktičnemu risarskemu učitelju znano. ^ako ie lahko doseči navidezne uspehe. če se n. pr. riše pred učenci na šolsko desko, učenci pa prerisujejo, če se prerisufeio predloee, če učitelj popravlja učenceve risbe. če dovoli, da si pomagajo z vsemi. tudi metodično nedovolijenimi sredsti itd.. — učencev duh pa ostane pri tem početju siromak.* Kdor tu ni spreten. ta s.e lahko vara. Le ena sama poteza in že napravi večkrat risbo priietnejšo. Oče in mati ne bosta sodila nikdar merodajno. Nedostaja jima največkrat strokovnega znanja. Prevzeta sta od slepe ljubezni do otroka in tnislita. da je njuiih otrok v vseh strokah prva luč, če ie količkai talentiran. Prilike nimata. da bi primeriala. kai znajo drugi otroci in kakošna so njihova dela. ki so napravljena pod istimi pogoii; še mani pa morejo primeriati dela svoiega otroka z deli, ki nastajaio pod rdko istovrstnih otrok na drugih šolah. Umetnik sodi o risbah drugače nego učitelj> če je tudi metodik, — kar pa naj- * O nemoraličnih sredstvih, o prevarah. lažeh in soljufijah ne govorim. večprat ni. uradnik drugače ko rokodeIec, kmet drugače nego meščan itd.* Brepogoino ne moremo prave sodbe pricakovati od nikogar. Najvišie bi pa stala sodba istega učitelia ki je navdušen za predmet. deluje po svoiem najboljšem znanju in najboljši vesti; ki otroke proučava dobro, ker vodi ga tetneljito splošno pedagoško in posebno psihološko znanje, pa tudi najiboljše orepričanje in dobra umerjenost; ki je sam dober risar: ki napreduje s časom in si razširja obzorie, ko se briga za poiiave na risarskem poliu v svoji domovini in v naprednih tujih deželah, da si tako ostri sodbo venomer: ki ima neusahljivo l.vubezen do otrok in spaja strogost na pravem mestu s prizanesljivosfjo. Llčitelj opazu.ie svoie malčke pri delu, pozna njihove darove in ve. s kakim trudom so dovršili svoje delo. Prav ta se zna vglobiti v otroško dušo. Tudi to pride v po- * Ne govorim pa o pedaffoških šarlatanih sploh ne. ki smatrajo risanje za veščino. Ti naj sodijo »čevlje kakor kopitar«! Opazka ob prepisovanju. štev da samo učitelj ve. kako znanje ie prinesel otrok v šolo, kako živi, kakošno ie niesrovo obzorie že od doma in kake vzpodbude pre.iema od zuna.i. Njegove uspehe motri in Drimerja od ure do ure, od tedna do tedna. od leta do leta. Samo iiiemu pristoja, če niso njegove zmožncF sti baje mnogo manjše nego 'drugih. ki tudi smeio ocenievati. edino merodajna sodba. Razstave. Zato pa tudi ne moremio pričakovati, da bi posetniki risarskih razstav sodili o niei pravilno. Take razstave nianajo za širšo maso onega pomena, ki iim ga prinisujejo. Vendar pa so zelo pomembne, aiko dobe otroci priliiko, da prrmeriajo svoia dela z druffimi. Na ta način se najbolj vzbuia zanimanie za predmet in tekmovanje. Za otrokove sorodnike ie razstava važna. da tudi izvedo. kako je presoiati dela niihovih ljubljencev vsai približno proti drugim. Tako sodijo potem s pravil- nejšini. merilo_n. Šola občuje uspešno z domom in vzbuja se zanimanje za predmet tudi v domačih. često zakrknjenih krogih. To je za nadaljne uspehe zelo važno. Učitelj pa se mora potruditi. da posetnikom o razstavi pove. kako se morafo otroška 'dela umevati. Narod se mora šele naučiti gledati. Vedeti mora, kako se riše danes metodično. Zlasti se mora prepričati. da niso danasnje risbe brezdušni posnetki risb na šolski tabli ali pa po predloffah. Otroška risba je važen otroški doživlja.., je samolastno učenčevo delo — original! Kot taka ne moire biti nikdar. najmani pa kot prvo delo. brez napake. Primeriati se more le s prostim spisom. ki tudi ni nikdar brez napake. Prejšnie risbe pa so bile prepisi. brez duha, brez značaja, brez osebnosti. Uči.teljstvo bo v šolskih razstavah gledalo v delavnice svojih tovarišev in snovalo si bode iz izkušeni nov kapital. * Da bo pa osnovna rasztava na vzgoini podlagi, ie treba, da se drži strogo trdnih načel. Ta bi bila na pr.: 1. Razstaviti se morajo vsa dela, ki so jih oddajali učenci kot svoje proizvode tekom leta ali v kakem 'drugem roku in so se razredovala kot taka. 2. Naznanjen mora biti čas, v katerem so se dela vršila. in sicer v urah na teden in na leto z ozirom na to. kotiko ie ur iz urnika odpadlo. 3. Za vsako risbo se mora vedeti, v katerem šolskem letu, v kateri skupini in v kateri starosti io ie risar izvršil. 4. Za vsako risbo se mora vedeti, pod katerim nadzorstvom je nastala. zlasti ali je domače ali šolsko delo. 5. Če bi se rabili posebni pripomočki nri delu. zlasti podobe. bi se moralo označiti to na risbi iskreno. Iz otroških risb se sklepa često naglo na novo risarsko rnetodo in se tudi včasih obsoja. Pa nova metoda ne more propasti. ako se tvori po njei iskreno in dosledno in ako so ljudje. ki io razumejo. — Če pa propade. se godi to le. kar se je ne razumi. Ali ie ne razumejo učitelji ali starši. Preveč stoje ljudje pod vplivoim starih umetnin. še bolj pa pod vplivom njihovih olagiatov, ki se često šopirijo neoošteno. Zato zahtevajo taki ljudje preveč. — Soditi rnoTa le. kdor je kedaj sam risal. Včasih se zgodi, da prav zato izs:ubi otrok veselje do dela. ker se sam pod tukai omenjenimi umetniškimi vplivi sodi prestrogo. Tu ima pedagog-risar prav resno nalogo. Uporabljati mora najnežnejši takt. da posreduie pravilno in pove otroku. v čem tiči vrednost nlegovega dela.