VrodnMtva: ■l Travslks i(. trt. l, uiHr: («0* •IrM l-Ji u riifiHVuilf MrtjfcJ^ Prujemajo s* I* plačilo Taakaria* aiaanil* I a Ji. v a»«|*v*«ak*ai jakik«, l*l«6a aa U fMikt oatiLao vrala S ••14, i« •• »umIIi u«» on krti u-tlaa«, U dvakr«!, 8 aai*., Zrn trikrat, tO a. v. t. — Ctirh Uft ia 'vaak krat 50 a. aa ItaMpalj. V Gorioi, y petek, 24. decembra 1869. DOMOVINA. ikČAJ III. LIST 61. Izhaji viak potok. Vk|Jkpo poi/i aollljaaa aa ««la lc(o 3 fold., sa tal lata 1 fa!d. feO a., m četrt lata 80 n. Kdor tam po-njo pati (/a, pla. a aa oala lata ua« 3 (.00 a., aa 1(31. I g. SO a., aa Aetrl I. TO a. Narolillaa plaaa ia rtilaaiaoija •■] •• puliljajo vredaillva. foaaioui llali ae prud^jaj« f Gorioi v kukvar»loi K. Kohar-Jevi aa Travai-k* po IVaoldov. Cerlcvonl zbor. Škofi iu vsi listi, ki imajo pravioo obč. cerkvenega zbora so vdoleiiti in odločivno glasovati, ae kličoJj -očatfs" sv. zbora. Vrsta sbornikov [K> njih Časti ali oblasti je ta-lo: Kardinali, patriarhi, primati ( to Je, prvaki med nadškofi v kakem kraljestvu), nudškofi, škofi, opati . nullius dioeocseos u (toie, opati uokturlh redovnikov, kteri niso ikofu tinte škofije. v kteri stanujejo, ampak naravuost papežu podložnij, in generali raznih redov (muihov). — Kardinalov je ztlaj 64; 18 jih manjka, kajti vaeli skup bi moralo bili 70. Od teli kardinalov jo 0 kardi-nalov-škofov, 4l kard.-mašnikov in H kardinalov diuko-nov (kajti ni treba, d)t bi bil kteri kardinal škof ali mašnik, dovolj je, da jo diakon, L j., da ima šesti rod ("blagoslov). Tako n. pr. prvi papežev minister, kardinal Antonolli ni mašnik, ainpak le diakon in poje o velikih praznikih pri papelovi maši sv. ovangolif. Kardinali-škofjo imajo svojo škofijo ali kje bliso Ulma ali kjor ■i bodi po svotu; boktori ao skoal v Kimu ip opravljajo mnogovratno službo, drngl so v svoji škofiji, n. pr. nadškof Dunajski stanejo na Dunaji. — float kardinalov jo do sodaj zadržanih, da ne morejo priti k zboru; nekteri ao bolni, drugi preatari. Tedaj ' se jih vdeložujo zborovanja 49. — Patriarhi se kličejo nekteri Imenitniil nadikofjo. Vseh skup jo 12, toda I, Beneški, jo io Štet ined kardinali. Pet izmed njih je latinokib (v Carigradu, Alok-sandriji v Egiptu. Antiohiji, v Jorpsalemu lu zahodni Indiji \y Ameriki); J«* ja pa jotoo^lu to jo, tekih katoličanov na julrovem. kteri ripfeVIMfo službo Božjo v drugih, a no v latinskem joiifcn. Ti eo: 2 Melbitoveka iz Autiohije (I ao jo službe odpovedal). 1 Maronitov -ski (v Aziji) in odon Sirski (i* Antiohlje v Aziji), 1 Kaldojski iz Babilona (v Aziji) in 1 Armonski iz Cili-eijo/v mali Aziji). Vsi ti so prišli k zboru. Sedem nadškofov ima naslov 9 primati", n. pr. Saloburški in Ostrogonski ( Grao na OgerakemJ v našem eesarstvu, nekteri v Ameriki itd.— S primati vred šteje katol. cerkev 116 nadškofov, med njimi 38 jutrovoev Cuelatincev), ki berejo sv. mašo po staro-fllovenaki ali grški, armenski itd.—NaŠ prevzv. nadškof Goriški sedijo v zboru nu 55. mestu od kardinalov na-prej. S številko 167 se začinja vrata škofov, kterih jo vseh skup 754; od številke 922 naprej so odločeni prostori za 6 opatov „ nulliut.u Ti opatje, ki imajo sami škofovsko sodno oblast, so opat sv. Pavla v Rimu, t drogi v Italiji (med ujimi slavni Montekasinski) in t. Martinski na Ogerskcra. — Za temi pride 22 opatov, ki imajo pravico, nositi škofovsko obleko in mitro (kapo), iz Avstrijo eden, drugi iz Švajoe, Bavarskega, Amerike, mnogi jutrovci itd. — Dalje so redovaki generali in general-vikari 8 redov io rodovniških družb, n. pr. Jezuitov, Baruabitov itd. Vrsto zbornikov sklepajo generali tistih mniških redov, ktori dolajo obljubo u-boštva, n. pr. Dominikanov, Frančiškanov, Kapuci nov in še 12 druzih redov. Skup jo tedaj 55 kardinalov, 921 primatov nadškofov in škofov, 6 opatov s škofovsko oblastjo, 22 o-patov z* mitro, in 30 redovskib gcneralvikarjev, torej vseh ccrkvcnih Častnikov in oblastnikov, ki hnajo v »boru pravico glasovanja, tisuč in štiri in tridetet (1034) Začetno- soje sc jo vdeležilo (po nokoin zanesljivem časniku) no 720, kakor smo rekli uni pot, ampak 750 Škofov, po poznejih sporočilih iz Kimajo zdaj 702 pročastitih zbornikov. Kdo bo tajil da so mod temi zastopniki vsega sveta rea izvrstni možaki gledč na znan-atvo in škušnje, na čednost in pobožnoatr Dika krščanstva je zbrana v častitljivi zbornici Vatikanski. Namosti sv. Očeta, predsedujejo zboru v nuvadnih sejali (generalnih kongrogaoijah) od njih odločeni kardinali (5), ali prvi med njimi, Nomoc Iteisach, jo Že dalj Aastt bolan in težko da ozdravi; en drugi teb predsednikov, Poulini, jo ravno kar umrl. Do sedaj jo lino! zbor pu začetni alavnosti šo '8 seje 10. 14. in 20. t m. Volilo soso komisijo ali odseki iu raznotera opravilu, Takih komisij hu čotvoro, vsaka bo štela po 24 udov, ki jih volijo škofje z listki izmed oolegu zboru. Saiuo preštevanje listkov jo ogromno 0- tiravilo. (io 750 zlmrnikov glasuje, oddajo zu ouo samo :omlsiJo 18 tisuč listkov, tedaj zu vso 4 komisijo 72 tisuč listkov l Z» lo so morali prvi dnu voljunjo odložiti, kor ni bilo moč toliko listkov lako bilro preštevali in v zapisnik zapisovati. <>Jglo0 HVOtU. Avstrijsko oyorska država. Dunaj. Tako Babilonsko zmešnjave ni bilo v Avstriji zuabili žo od lebi IH48, kakor Jo zdaj. Tako so jo zagazili naši gg. ministri, da uo vodč več nc naprej no nazaj. Porazuuiok z naroduoslmi (deželami in krft~ Ijovimuni), ali uo pnruzumekV To Je vprašanje, zarad kterega so jo razcepilo ministorstvo na dvoje strank. Na oni strani stojč grol Taaflo, Potočki in Itorgor, na drugi vsi ostali miuistri: Giskra, Horbst, llasuor, Plener Brestel. Prvi trije hočejo so opposieiji na vsak način vdati in ho nagibajo menda na stran fodoralizma, uni so šo zmirum to misli, dn mora nomštvo in doocmborstvo vladati in veljati, da ho iiBtava no sme podreti, k voče-mu tO pa tam v malih rečeh popraviti, toda vso lo na Dnnuji, lo v državnorn zboru, lo na podlagi sedanjo u-stavo. Vsaka stranka v ministorstvu si jo narodila svoj načrtok in svetujo cesarju, naj hi se, kar so ima storiti, po njonom načrtkn storilo, in vsak* proti, da odstopi, čo njen program no sprojmo; vsaka pa ludi Irdi, da pojdo Avstrija pod zelo, Čo ao njono zdravilo no porabi. Mi pomilojemo cesarja, ki moro tako nasprotno svete poslušati.. Grof Taaffe in tovariši so žc unidan V Tratu in potlo spot te dni v Rudi Nj. veličanstvu odpovedno prošnjo izročili, ostali ministri pa Giskra-Horbst-ova strauka) so izrččiii- cesarju pismo, v ktorom razlagajo avojo politiko in, čo cesar tej njih spomenici no pritrdi, pravijo, da so službo odpovejo. Ta hip, ko mi to pišemo, kažo so, da plava Giskra na vrha; sprojolo pa ni Nj. vol. odpovedi no teh, no unih ministrov, kajti zadroga je velika. — Ali ne samo miniaterstvo jo vse razrušeno, tomnč tndi državni zbor, Časništvo in javno mner\jo mod dosedaj „ustavovorno" stranko. — Znabiti, da ao do prihodnjega lista nebo razjasni, za danas prav ne vomo več, kaj pisati. Državni zbor. Odbora obeh zbornic, ki imata napraviti odgovor (adrcao) na prostolni govor, no vesta kaj iu kako bi odgovorila. Delala bota tudi Čez praznike. Zbornici pa sto sejovanjo odložili, poslanška do 17 januarja, gospojska zu nodoločen čas. Iz Kotorekih Bok poročajo časniki, da so mislijo Krivošjani in LcdoniČani podati; pretekli ponedeljek je imel biti zarad tega pogovor mod njih doputaciio in dotično ccsarako oblastjo. — To bi bilo res naj bolje. Vnanje dožole. Rim. Glavnih sej ccrkven. zbora ni bilo več od 14. L iii. sem *) Shode in pogovore pn imajo školjn po gostom privatno, po narodnostih ali deželah, n. pr.Javstrij-ski in nemški pri nadškofu Pražkom, kardinalu Sebvvur-zenborgu v rrions. Nardi ovorn poslopji (N. je udilore •) Itlla Jo tretja grnuralna kongregnoija ft j. uJarn« »eja brai papeia) 20. I. m. di Kota). Italijanski se ahajajo nri patriarhu Beneškem, francoski zopet posebi itd. — Naši bližnji vladi kc, Goriški, Tržaški, Porcčki, Krški, Ljubljanaki, patmliDia-kovački (Htroaamajer) stanujejo blizo sknp, [naš ia Tržaški v isti biši (Contrada Jlonte Brianso), pri nekem inženirji; Ljabljauaki aH' Anima (v nemškem zavodu), Poročki, Krški In Diakovački a S. Girolamo degli 81arl (v ilirskem zavodu). Da so večkrat obiskujejo, razumu se žo aamo. Sicer obiskujejo, ae ve da, po vrsii, kakor Ctikčta zahteva, kardinale, nadškofe itd. Mikalo l>o marsikoga vedeti, da plačujeta naš iu Tržaški za najeto kočijo 130 četrtin k napoloondora ua meseci — 12. doc. je bila sijajna „beaoda" (akademija) v cerkvi 12 Apo-sleljnov, pri kleri jo bilo 300 šk.fnv, vse imenitne Run-ske družine itd.; pelo ao ju, godlo in dcklamovalo, pa le reči pobožnega zapopadka.— Ku dan je bil sprelep razgli'opl»i. V K siru, dne 10. decembra. Ravno zdaj sem iz unealjivega vira slišal, da včeraj, 11. L m., je ]>o*adks v Hud vi, katera obstoji iz 22. polka in fant in 27. bataljona lovcev, trdnjavica Kozmač z živežem brez Litvo preskrbela. Omlašnji vstsjuiki so glavu. zanovedui-ku tudi pismo poslali, da se hočejo podati. Od Krivo-šije jo došel ludi rji lisi v katerem glavarji vpornikov prosijo, naj bi se jim dovolilo, da pridejo v nedeljo, 1*. t. m., ae pogovarjat zastran pogojev mim. Da zdaj vojska počiva, in da se politični možje prav pridno za pouiirjcujc |K>tegujejo, to Vam je le znano. Tudi milicija (IJokeljaki dobro v olj ci) so pridao nabira, akoravno se kmetje bojijo k njej pristopiti. Danes se je podal uek gospod, kateri narod ljubi, v 2a-po, da se bode tudi v taistem kraji nsbiranje začelo. Znani lovec Wagner, o katerem aem Vam v zadnjih listih pisal, ja tudi en slovanski list od vpornikov prinesel, v katerem nas med drugim obtožujejo, da amo ono njih žensko (nosno) ustrelili in razmesarili It Rea aem ludi jaz 25. oktobra eno mrtvo noano ženo ne deleč od Cerkvice videl. Ta ženska ae je a tremi možmi boia vdeležila io so trdnjavico Cerkvico napasti hoteli. Ona jc bila po moško oblečena in jo jo (tthrcr Orban ('%•/ P°d P™' ustrelil. Jaz sem lo Žensko osebno videl in dejj Časa mislil, daje mož; Še-le M/lt ko smo se od Draga!j a vračali, sem jo še enkrat pogledal - in nisem na nji, zunaj omenjene rane-nikakega razmesarjenja zapazil. 18. novembra je bila lepo a karanjem pokrita. Taka je s to žensko. Nsj časniki o tem pišejo, kar hočejo, je vae laž. Saj dopisniki Dunajskih časopisov ao se bali z nami proti Dragalja ili - io ao ae jim hlače troale, ko sem jim jaz v Rižanski kavarni o polnoči rekel, da naj se z nami po- i dajo, da bodejo vbc sami videli. Toliko rajši pa ao . bili v tovaršiji Franza, so.........in zdaj mu, vnuvii ae na Dnnaj, hvalo pojejo. Obnašanje teh korre*ponde«to» je tudi vzrok, da jim je glavni zapovednik pot pokazal. Taisti dan, ko je bil kapitan Gjurkovič iz Rizan« izpuščen iz zapora, prideta k meni z in y v kavarni in mi rečeta: „ Hcrr.....denken Sie sich, waa soebcn gesehebo ist! Ancraperg bat den Kapitain anf frcien Fuus gcsctzl." „Wcr iat denn der P vrarum wsr er ein-gezogen worden", vprašam jaz. „Ja wiasen Sie nicht? Er iat ein Panslaviat; man bat bei ibm - rnsaische Fabuen gefunden ete. " ° „Son6t niobts", prafiam dalje. „Ja er ist der FUhrer der Aufantndischen n. a. f. D0ba ata bila vsa razkačena; yje pristavil: „Ich werde gl^tch an.......telegrafiren, dami t er nach § — dem ordeutlichen Geriehte tlber-geben wird." Kaj rečete k takim „c. kr."? Danes aem govoril z bratom Gjurkovičevim in mi je pravil, da jo bil njegov brat pri aodieneiji pri cesarji. Drugi pot ini šo kaj o tem povč, čo kaj izvč. Vidite, lako ravnajo tukajšnji Laboni z ubogimi Slovani, kateri so 69. iu GG. leta Italijane tako hrabro nazaj potisnili, da ae niso z našimi neprijatli v taistih časih roke podali. Saj taisti častniki (6) iz vojaško grauice, kateri so tisti čas tukajšnje kmete proti Francozom in Lahom vodili, so zdaj tudi tukaj. Oni znajo I pripovedovali - kako ao ae Sloraoi obnašali ia kakoLabl^— Ja^ rečem k tema aamo to-le: Ako kako živino, postavim vola. dražiš (saj Krivoljani ao ie alabii ko živina), bode hoda. —Kdo jopa tema vzrok, če ne dražite© ? Ako vola oslreliš io pokončši— ikodig samemu sebi. Ljudstvo, s katerim imamo mi lakaj opraviti, no pozna dragega, ko avojo orožje. Zdaj se h|je s Torkom, zdsj s Črnogorcem (?)—zdaj ropa Ut, zdaj tam— boj je njemu Bog; v boji se rodi, v boji umrje. Ko Kriv«»šijau v Rizan pride—obnaŠ« ae ko zgubljen pea, plašljiv jc in —od atrahu pred meščanom se boji govorili, i a trepeta ko pero. Verujte mi, da Je tako. — P. S. Ravno zdaj je prišel komisar Cudič iz 2a-pe nazaj, kamor se Je bil podal—mož za tniliejio nabirat, iu mi je pravil, da je več kot 600 mož nabraL Drugi leden napravijo mo^jn med Kotrom in Bud-vo prošnjo do ceaarja—in ga bodejo za odpuščen je prosili, d a so se vstajo vdoležili. Ker pa v taistih krar-Jib nobeden pisati ne zn*—naredi jim pianiogoep. Čndič. Vrrme imamo zdaj prav ngodoo, dei je, hvala Bogu, nehal—upati je, da nam vojaki ne hodijo več bolehali. V Katra, 15 decembra. — Dno 12. t. m- o* uo^-kopali v Budvi stotnika Wimpfeoa in poročnika Debe-sč-a — Iz zanesljivega vira »cm včeraj zvodel, da 4. kompanija polka Wimpfena (št. 22.) ni imela poi f paramidah, ko ie bila 10. novembra 1860 na vrh« Gradina" ne deleč od trdnjavica „Kozznsč" od vatiypikov napadena. Ona je v boj šla a tem namenom, d« bi bila 27. bataljona lovcev pomagala, kateri ap je i« prej živahno bil. Reo jo, da ae jo o« trop vstajnikov z belo zaatavieo bližal — mod tem, ko je lOQ — 1^0 puntarjev v skalovjj zakritih bilo. fSlotpik je enega /raj-terja z nekoliko možmi proti tropa poolal — in v lopi hipa se jo za Čel hoj — v katerem #ta imenovana častnika in pa ti-le peiči padli; FtlbrerBožJČ, peinik Žerjave«^ Holiea, Sninik, JHarkoviČ, Lukežič in Ganz. Ranjen in je bilo prit^j priložnosti 12 mož. Vai drogi, ao nazaj prišli - oo jm, kakor ao časopisi priobčili, Ja ae je le 24 mol od ono komp- iivih vrnilo. — Ko ap v Budvi V/ncdeljo mrtve pokopovali, amo mi tukaj v KotiapraznJČeodan imoli. Oh 11. ari pred-poldnem, namreč, ie bilo rszddjenje STCtinj mod hrabre vojake mojega polka. — Gospod general Dormaa je pri tej priložnosti uekj^j besedi govoril — prav ^iriarčmh. Od moje kompanjije ao 4 vojaki medalje prejeli, 6 jih je pa pobvaljenih. Od prve komp., kalen zapoveduje nai rojak, g. stotnik žlanpi Garzaroli, jc tudi edenave-tinjo dobil — in U je podČastpik Križaj, iz Senožeč doma. —. Hod dekorlranimi in pohvaljenimi je bilo veliko Slovencev. Naši domorodci ao zmerom dob re volje. Posebno na hribu „Doboviea" sem imel priložnost, te srčno vojake sjioznati. Ko jo veči del mojega bataljona niraza, žeje i. 1. d. trepetalo, ao ae Slovcnei moje komp, zbrali in ao Čez noč popevati začeli. Da aem tadi jaz i njimi poper«), posebno pesmi iz ^Slovenske Grlice", in ai dolgo noč a tom krajšal, ao aamo razume. Pa, da bi kdo ne bil mialil, da hočem ja* v polk alovenaki duh vpeljati, aem skušal tudi nekaj poštenega po nemško zapeti — pa r--' ni Šlo.—Slovenski mladenči so za pošteno pelje bolj vneti, ko drugi narodi- Veselilo me je, ko ao prvi pevci k meni prišli in me prooili, naj jih po slovenski peti nčim- — Včersj sem tudi praviti čutil, da hočejo Črnogorci Turke, kateri ao v taboril v Sutorini pri Novem Gradu (Castellnuovo) napasti. — Danes sem videl tnkaj turške Častnike in vojake ae sprehajati; — meni niao nič kaj dopadli. Časopisi so novico prinesli, da gg. Wsgner, Au-ersperg^in Franz so sc iz Dalmacije v Trst k oesarju poaali. Ali se je goap. Wagner tje podal, ne vem; A ser sperg in Franz pa gotovo ne, ker aem imel priliko, oba vsak dsn tnkaj videli. — „ Dunajski časopiai tudi lažejo, ker čenčajo, da' Črnogorci ne hodijo več ua trg ('bazar) v Kotor. — Ob torkih in sabolah je tukaj vao polno Černogorcev. — Pretekli teden in tudi U teden amo ae čndili, da je tukaj toliko teb ljudi bilo. — Domači riovi6ar. (Nov Kotnik) Te dni je bil v Gorici Tržaški nre pozit g. dr. Scbneider % nekim drugiui gospodom. Prišla h ta priporočat oov časnik, ki lio xaČel v Trd tu po novem letu po 3 krat na leden izhajali pod uaslovom n8porauza" (nada). Vrodovan bo v katoliškem dubtt io so mu zagotovljonu imonitne iu čvrste moči. Veljal bo zunaj Trsta 8 gold. na leto. — Mi smo videli program iu smemo z dobro voatjo novi list priporočati. („ Tabor" v Gorici). Preteklo nedeljo popolduo je koučal č. O. Fr. Dolijak pri hv. Iguaeij na Travniku svoje Kduovno govore, o—t iiauč slovenskih poalutavoev je bilo privrelo »kupaj.— 7Va*nik jo vondar-lo travnik. (Deželni muz«/ o Gorici). Želeti je, da bi p. n. gg. lovci vtiak po svoji moči za muzej kaj priakrholi; teleti bi bilo Hosebuo takili -živali, kterih v njem še ni. Če ui drugače, ho bodo za nje tudi kaj plačevalo. Na) rajši bi imel oskrbuik muzeja, g. profesor I«azar, divjo mačko, dihurja, kuno riimunico, belo podlaiiico, divjo kozo itd. (/Vrw w Gorici) jo bil 22. t. m. pu poluoči. O/.nanilo.0) V kmetij a k i šoli pokuol. grofije Goriško in i Iraili-ške hc bo pričolo podučovati dne 2. januarja ih70. Kum:Iijh k« šola ima don oddelku, to jo, niie.gu in »itegii. Viii oddelek (srednje kmetijsko učiliščej ima na-mon, mladcuče v vseh razdelkih kinotijsLva izuriti, da postanejo sposobni, bili gospodarji, osk.bmki iniinjAib ali tudi večih kmetij, ali pa tudi oakrlmiški uradniki vcčili kmetij (grajščin). Nil i oddelek ima namen, odgojiti kmetovavee tako, da bodo izurjeni v vseh poljedelskih opravilih, kn kor zahteva umno kmetovanje, in da bodo izobraženi v kmetijskem knjigovodstvu, kakoršuo je pri pravem umnem gospodarenji kmetij neobhodno potrebno, tor da bodo seznanjeni z vsemi napredki kmetijstva. V viši oddelek so aprejmejo inladonči od <2. — 20. lota starosti, klori so nižo realko (H razrede) ali niži gimnazi (4 razrede) dobro dovršili, ali pa kteri ■-majo sploh doatojno omiko, toda se umrejo podvreči proakušnji o predmetih, ki so učijo v 4tem razredu gimnazija. V niži oddolek se smejo sprojeti mladenči od 12. —18. leta starosti, kteri so ljudsko šolo dovršili, ali taki, klori imajo sploh dostojno oiniko, pa so morajo podvreči prcdsku&nji o predmetih ljudskih šol. TiBti mladenči, ki želijo vstopili v kmetijsko šolo, naj se oglasijo pri ravnateljstvu kmetijsko šole za spre-jem. Sprojemanjo se prične I. decembra iu traja do 31. decembra t. I. vsak dau od 10.—12. uro pred-poidne. Pisarni ca ravnateljstva kmetijsko šole jo v Gorici (za mesnicami h. štev. 98 v I. nadstropji) iS. Šola j e brezplačna; nič se nc plača ne vstopnine, ne Šolnine. V Gorici, 30. novembra 1869. Ravnateljstvo deželno kmetijske ftole. Dr. Karol Ohlsen I. r. Vabilo. Z novim letom začne podpisani izdajali lepoznan-ski liBt „Zvon", katerega tft spodobno priporoča vsem sloveuskim rodoljubom. Da Jc dolžnost vsacega pravega rodoljuba, akrboti po svoji moči, da sc našemu tolikanj omiko željnemu ljudstvu, zlasti pa mladini, podaja krepka, zdrava dušna brana, ki bistri um iu blaži sreč; da nam je treba v slovstvenem delovanji središča, kjer so zbirajo in R|M»znavajn, zbujajo iu vadijo mlade moči- organa, kateri no gledč na desno, ne na levo, ne na Ktranke in osobc, držč se le večnih zakonov resnico in lepote, ima za vodilo lo pravo omiko narodovo; •) V drago prioWerw>. . Vr. da je zadnji čas spraviti ua dan tak Icpoznauski list, če uočemo, du kmalu popolnoma preneha našo komaj vpihauo slovstveno življenje, nuaebuo pa v tem vihiirncin času, ki je videli ugoden i« matorijalnim prizadevam ; toga pač nI treba dokazovati, komur jo v resnici mari daAevui razvoj nnAegn narodu. Umetnost jo evot človeško omiko, nemmliljiv vir najčistejšega vživanja, in milovaiijn vreden jo človek, milovaii|a vreden mu ml, kultnega nn ogrevajo njeni blagodejni žarki; gorjč narodu, kateremu ui pokazula poezija avojnga zornega obličju; ku| bo izbujalo in povzdigovalo, kaj navduševalo in blažilo njegovo mladino; kuj branilo, da v nar nevarnojAoin (Vinu ue zabrede v pogubno močvirje; kuj jo varovalo, da ji prezgodaj ue odi nveuo iiiohkft nroal Slovenm ho nn moremo pmiuAuli ne r. velikostjo iu bogiiHtvom avo/e dežele, ue mč hIuviio pi rtekloatjo, kakor drugi iiuAi hrutnvHki iiurndi; z vuo in.«čjo toraj obdelujino diiHoviin polje, katero nam jo odino odmerjeno, da njint no bodn treba, ko j>ride enkrat združenja dan, h |iraziiiiiii rokami atopiti prod svojo brate. Tako bo mičnlo novega IihLh ; kdor je z nami onaeih modi, mg ho nuni pridruži. Živo čuti pmljiinaiu, kako neugoden ječa« njogo venm početju , lotil hii ga |e po dolgem prnmiHt-.lku, potem An le ko je dolgo čakul zaalouj, du hi ae po prijel potrebnega del.i kilo drugi, ki ima j»ri Slovencih več veljuvo in ziiiipuiija. „ /.von lin prinaAul v pnjotin iiinognvrstnoati: pesmi, pnvnsti, liiunmintičue, nutoroziiaiiHke in kulturno /.godovimike spise; pmiehnu naloga pa mil bo z e«te tično kritičnimi spini /.lusti mladini buditi veselje do le-poznuiistva, ter ji čistili in blažiti okus, kazati ji v zgledih iz domačega alovslva, iu iz alovatva druzib narodov, kaj v resnici lepo, kaj lena videz; kaj naj izbira iu prebira, za kuj naj uaj se navdušuje in kaj uaj posnema. Vdeleževati se „Zvniia" obljubili »o do zdaj gg. : Celostni, Krjuvoe, Jurčič, Luvue, It. Miriln, J. Ogrineo in Veljavee. „Zvnn" bo izhajal 1. iu Ifi. dan vsaccga meseca ua celi poli redno iu bit voljni za 3 mcscco I gbl., 7.a oelo leto gld. Naročnina uaj ho pošilja podpisanemu. Slovenaki listi so ii{judno naprošeui, da bi razglasili lo povabilo. Na Dunaji, 14. decembra 1869. J. Stritar, ■ Wii)ii I., Ji>hiiuin>gaaan, IS. Loterijske številke ,H/„. V Gradcu 63, 46, 87, 57, 75. Na Dunaj "/„. «7, <»6, 30, 73, 42. Borsni kurs 22. decembra Motali. 59:85; narodno po sojilo 70:15; Ijoudoii 123:75; adžjo srebra 121:15; cekini 5: 83. OGLASNIK. Einladnng zur Prltnameration nuf die iu Wien ersehciiiunde pol itisiolio Woohonsohrifl „ mm ®m>mr Mil dem I. Jannuar 1K7(I begiunt der „ (htm u seincii dritlen Jahrgang. Kr vvird fortfahren, eiuzutreten fllr die Rcchte der bedrllekten Nalioncii dies wie jon-scila der Leitha, und zu kampfen gegen die llerrschaft •len eincn Volkes ttlier die anderen. llnser VVahlspruch isl das vvahre Oeslcrrftichcrthum, tvelchcH allcn Vblkern gleiche Rcchte gcvvalirt und gleielie rllir.lilen anferlegt. Der „ (htr.n " wird aneb fernerein Organ der mit IIIIH verivuudtcn Vollcc.r beiiarlibarteii Orients hlci-ben, und die Selbststšlmligkcitsbi-strebHiigeii derselhcu unterstlUzcn. Der „ (htr.n " hal die bnsten und vcrlilKsIiclistcn politiHehr.il Millhcihingcn ntis dem In unrl Auslande. Mit seinein Hcrichlen aus dem Oricute kanu kein Malt concurriren. Fenier liat cr cinen vollslllndigen volks-WirthHchnfllieheu Thoil fUr den GcBchllflemann. Endlicll erhalteu dio Abuucuutcii de« „ Otten " rcgeliullasig jedo Woe!ie gratia da« Wiencr Sovintagublatt, in vvelehcm Novollen, Thcater-uiiu It lin nt bori oblo, Gu-dielito, itJUhuel und ('luimdnu mit vvcrtlivollou Proiacn fltr die gelungeiiato AiillOming, Auekdoteu cot. olc. vcrtff-fontliohl vverdon. Wt.r den nOšten" tibonnirt, ist gerade so gut otler noch besser untnrrichtet, ulit urnim «r vmbrere tViimer 1'agesblUtter tibonnirt hitite, und nur.b Jllv «uin0 kr. a. v., ktori tudi pri zantarnuih ozeblinah kolikor mogočo hitro bolečine utolali in popolnoma ozdravi; po mnogoletnih sknftujahfio jo prido* nil la pripruočljivi pripomoček občno zadovidjatvo. Prislno (pravo) olje iz turlnovih jeter napravljeno. Priznano jo to olje, kot naj boljšo zdravilo za vso prane In plučno bolezni. Sorto jo IzvrHtue in čistega okusa; Hkleniea po I gold. in I gold. 80 kr. Svajcarska voda za uiesa proti ImlcČiuum v ušesih, zoper iiuglUhost itd. Cena 1 gold. u. v. C. k. privilegljena esenoija (mast), ki stori, da ratlejo lasje in brada. Naj boljši in močnejši pomoček za laso, da ra-sejo in mučneji poHlajujo; ravno kako tudi za brado. Kna sklonlčica s podukom vred velja 2 gold. a. v. C. k. privilegljena Tannoohininska pomada J. Pserhofer-jeva., naj zanealjlvejši pomoček, da rasejo laaj^j ako so 8-10 dui rabi, ne bodo gotovo več izpadali Je^jo, marveč rajAi lasli, iu v tem ko svojo nuturno liarvo obdržč, I>oBlanejo voljnejši.in evetliŠi ter no postanejo luski-našli, Ta pomoček priporočajo mnogi veljavni zdravuiki in pri lastniku privilegija jo mnogo priznavnih listov, ktere lahko vsakdo pregleda. Zurad lope opravo kinča ta pumada vsako toilletuo mizico. — Cena one za 3 mesece zadostne fikatlje 2 gold. a. v. Vesoljni jedilni prah (štupa) dr. 6ftJis-ev. Do 8 cd a j ga ni dosego!, kar se tiče moči pri pre-bavljanji in čiščenji kfvi, pri rejenji in krepčanji telesa, se nobeden pomoček. Oe ga rabiš, vsakdan (dva-kratj in dalj Časa, ozdravi ti mnoge, celč trdovratne bolečine. Cena ene veliko škatle 1 gold. 26 kr., majbino 84 kr. Pastiles degestives de Bielin (Bielinski prebavni celteloi). Biclinske paetiljo imajo v sebi vse, kar je razpusti j i vega v tej slatini. Priporočajo so, kedar ao slabo, kislo po-riguje, za skomino, želodčni krč, za napinjanje in težko prcbavljanje, kedar se je kdo prenajedel ali prenapil; dobro bo za kronične želodčne katare, sealno kislino (?), daljo proti oslabljcnju želodcu ali Čreva, kedar «e rabijo rudninske vode, zoper mornost in maternično bolezen (hipohondrijo in histerijo). Natančniši poduk je pri-djan venki zapečateni škatljici. Cena ene škatlo 00 kr. Esencija za oči dr. Romershausen-ova. za obvarovanje in zboljšanje vida. — Ena aklenica s podukom vred 3 gold. Predenična 'pomada (Stangenpomade) za brado, klora ima vao izvrstno laetnosti Tanonchininske poma-de, jc dobra za lasje, da radi rasejo, iu uiccr ima moč, da dalj čaaa raat pokriva, dokler niBo vslcd nje dovolj barvani. Ta predenična pouiada ho da rabiti tudi kot izvrh|no in nepreacgljivo mazilo /.a brado. Cena 00 kr. JoŽPf Wcl8M, lekarničar^„pri zamorcu", v mestu, Tuchlauben nova Al. 27, na Dum^ji. Kdor ka| naroči, naj poAlju 10 krajcarjev za zavitek.