St. 12 Leto XXVI. 30. 6. 1976 Celje - skladišče HD-Per 8214/1976 1119760650,12 COBISS GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE INOVACIJE NA STRANSKEM TIRU O inovacijah pri nas smo že kar precej pisali. Bilo jih je nekaj, vendar inovacijska dejavnost ni dosegla niti malo tega kar bi morala doseči. Morala bi postati sestavni del samoupravljanja, sestavni del naše tehnološke dejavnosti. Temu vprašanju posvečamo pri nas premalo pozornosti in lahko rečemo, da smo postavili inovacijsko dejavnost na stranski tir našega dogajanja. Problematiko inovacij bo obravnavala tudi skupščina SRS. Inovacije so pogoj gospodarskega in celotnega družbenega napredka. No, če bo to problematiko obravnavala republiška skupščina, naj bi našo problematiko inovacij obravnaval na posebni seji tudi naš delavski svet ob vsestranski aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. V gradivu, ki ga bo obravnavala republiška skupščina je med drugim napisano: Inventivno in inovacijsko delo, kot nepogrešljiva razvojna sestavina združenega dela, mora zato dobiti svoje mesto v vseh samoupravnih aktih, ki urejajo odnose med delavci v združenem delu, predvsem pa odnose pri ustvarjanju in delitvi dohodka in osebni hdohodkov ter v vseh samoupravnih planih. četudi se lahko ponašamo s pomembnimi gospodarskimi uspehi in sorazmerno hitro rastjo družbenega proizvoda, je treba ugotoviti, da kljub spodbudnim družbenopolitičnim načelom ni pravega uspeha pri sproščanju množičnega ustvarjalnega dela posebej izumiteljstva, vnašanja novosti in iskanja boljših rešitev v procesu dela. Medtem, ko v gospodarsko visoko razvitih državah beležijo v povprečju v 10—40 izbol j Sevalnih predlogov letno na 100 zaposlenih ter prek 250 patentnih prijav na 1 milijon prebivalcev, je zadnja anketa v Sloveniji leta 1971 pokazala na 250.000 zaposlenih vsega 549 iz-bolj Sevalnih predlogov. Kot kaže vsakoletna analiza v mariborski regiji, se stanje sicer izboljšuje, vendar še vedno dobimo komaj en izboljševalni predlog na 100 zaposlenih. Podatki o patentih pa tudi kažejo, da dosegamo v Jugoslaviji le okoli 50 patentnih prijav na 1 milijon prebivalcev od tega pa komaj 10 iz združenega dela. Čeprav je verjetno, da marsikatera izboljšava in izum pri nas niso evidentirani in je njihovo dejansko število večje, vendar vse kaže, da pogoji gospodarjenja pri nas še vedno niso takšni, da bi zahtevali in vzpodbujevali množično ustvarjalnost ter raziskovalno delo ter zaščito dosežkov tega dela ter da tudi subjektivni faktorji na tem področju niso odigrali svoje vloge. Da bi spodbudili to dejavnost in zagotovili evidenco dosežkov je treba jasneje določiti družbeni spodbujevalni sistem, zlasti možnosti za uveljavljanje znanja, uvajanje moralnih priznanj izumiteljem, pa tudi njihovo materialno nagrajevanje. To naj ne bo le simbolično, temveč zasnovano na dohodkovnem principu v skladu z načeli nagrajevanja po delu in njegovih dosežkih. Poleg ureditve področja v vsaki organizaciji združenega dela je treba spodbuditi sklenitev samoupravnega sporazuma TOZD o enotnih osnovah za organiziranje in razvijanje izumiteljske dejavnosti in inovacijskih procesov v TOZD in njihovih asociacijah ter za urejanje odnosov med delavci pri ustvarjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov na podlagi inovacijskih dosežkov. Pri tem naj sodelujejo TOZD zlasti s sindikati, Gospodarsko zbornico Slovenije, raziskovalnimi skupnostmi. Kot sorazmerno majhna, a odprta dežela smo nujno vezani na mednarodno menjavo znanja in tehnologije v okviru ter glede na hitrost razvoja znanosti in tehnike v svetu. Vendar na področju prenosa inovacij iz tujine, ki je sicer neobhodno potrebno, dopuščamo prevelike možnosti za vsiljevanje tujega znanja brez kritične presoje z naše strani. To prinaša vrsto slabih posledic: — pretirano odvisnost od tuje tehnologije; — pretirano odvisnost od uvoza bodisi surovin, reprodukcijskega materiala ali opreme; — nekoordinirano nastajanje proizvodnih obratov, ki nimajo ekonomskih pogojev za delo in razvoj; — izpodrivanje in uničevanje domačih proizvodnih kapacitet in znamk; — dušenje lastne ustvarjalnosti ter dela domačih strokovnjakov, pri razvijanju lastnega ter izpopolnjevanju uvoženega znanja; — omejevanje razvoja; — omejevanje trga itd. Ugotoviti je treba tudi, da pri večini licenc ne gre za najnovejše in zato najbolj donosno znanje ter da so pogodbe cesto nestrokovno pripravljene. Zato moramo terjati pri uvozu vsakega tujega znanja in tehnologije kritično oceno njegove realne kompleksne cene, ki vključuje tudi družbeno ceno zgoraj naštetih dejavnikov in le-to soočiti s kvaliteto in ceno rešitev domače raziskovalne in razvojne dejavnosti. Pri tem je treba slediti tudi zahtevi po razvijanju domače ustvarjalnosti in zato naj tudi tuja tehnologija, sprejeta na osnovi kritične ocene, predstavlja le dopolnilno znanje potrebno za razvoj. V ta namen bo potrebno postaviti z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi osnove politike in strategije na tem področju in zgraditi sistem za široko strokovno pomoč in družbenopolitično kritično oceno po-nudenih in potrebnih tujih rešitev. Ta mora biti zgrajen in usposobljen tako, da bo zagotavljal neodvisno ekonomsko in tehnološko ter angažirano družbenopolitično presojo. Skupščina SRS bo sprejela družbeni dogovor o inovacijah, ki ga bo treba prizadevno izvajati. Kako se obnašamo pri naših inovacijah nam bodo najbolj povedali tovariši, ki se s tem ukvarjajo. Že v eni izmed letošnjih številk našega lista smo zapisali, da bomo imeli razgovore z vsemi našimi inovatorji in jih objavili. Tokrat smo povabili v naše uredništvo tri inovatorje. Njihove pripovedi so zelo zanimive in preproste. Karel Podpečan Karel Podpečan: »Razmišljanje o raznih izboljšavah pri delu bi moralo zajeti vsa delovna mesta. To je skrb in prispevek za boljše gospodarjenje. Ne morem opravljati svojega dela, če ne razmišljam kako bi kaj izboljšal, da bi imela od tega korist tovarna, družba in tudi sam. Po mojem mnenju bi morale imeti strokovne službe in vsi samoupravni organi mnogo večji interes za razvoj inovacij po posameznih TOZD. Inovatorji se čutimo osamljeni, na naše prizadevanje ni pravega odziva. Poleg tega naletimo ob predložitvi inovacij na razne ovire, ki jih povzročajo največ zaradi nevednosti posamezniki. Čeprav imamo zakone in pravilnike, ki urejajo inovacijsko dejavnost, nekateri naši vodilni ali vodstveni delavci tega ne poznajo. Nedavno tega je, ko sem imel težave s svojo inovacijo. Pogodbo sem moral sam pisati. Ljudje, ki bi morali to delati, ker so za to plačani, mi niso pomagali. Nasprotno. Celo omalovaževali so me. V glavnem delam na področju embalaže in večine mojih inovacij nisem prijavil. Prijavil sem le to kar več pomeni in ima večji gospodarski učinek za podjetje. Sedaj so po posameznih TOZD komisije za inovacije. Te bodo morale bolje delati kot so začele. Včasih je bil predlog za inovacije hitro rešen, sedaj pa moramo čakati na take rešitve več mesecev ali celo let. Tu se je nekaj (Nadaljevanje na 2. strani) 4. JULIJ - DAN BORCA Nad zemljo svobodno nam sonce žari ogreva nam srca iz naše prelite krvi si vstala močna svobodna o domovina odmev naših zmag preplavil je svet iz žuljevih rok poraja se cvet mi upravljamo sami in svet gre za nami v vrtove miru in svobode Junaki še bijemo boj nikomur ne bomo oprode če kdaj domovina tvoj klic zadoni razburkani bodo valovi Jadrana in gore mogočne na naših mejah kot nekdaj sovražniku vlivale strah Borcem NOV in delovnim ljudem čestitamo in želimo prijetno praznovanje dneva borca Uredništvo £m<<3¡/Oteč* ZGODOVINSKI POMEN ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Zakon na široko odpira pota za odpravo odnosov, kjer hočejo vladati ljudem in uvaja take odnose, v katerih bodo vsi skupaj upravljali s sredstvi. Zakon o združenem delu, o katerem bo tekla razprava v vseh delovnih kolektivih širom po Jugoslaviji, je ocenil tudi podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša in bržkone ni odveč, če podamo zgoščeno njegove glavne misli. Svojo oceno razvija takole: Edinstven in zgodovinski pomen zakona o združenem delu je predvsem v tem, ker ureja družbenoekonomske odnose v pogojih družbene lastnine kot tudi pravice in dolžnosti vseh samouprav. ljalcev. Ob tem utrjuje načela, osnove in merila organiziranja samoupravno združenega dela, točno opredeljuje oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter odpira dolgoročne revolucionarne perspektive nadaljnjih demokratičnih družbenopolitičnih sprememb in razvojnih poti. Zakon pa ni samo pomemben za naše delovne ljudi, temveč izraža v določenem smislu tudi boj za krepitev vloge delavskega INOVACIJE (Nadaljevanje s 1. strani) zataknilo. Kot na dlani je, da na tak način ne bomo vzpodbudili inovatorje. Po mojem mišljenju bi morah ustanoviti sklad za pospeševanje inovacij, v katerega bi se stekal del sredstev iz dohodka, ki ga dajejo inovacije.« ljudi, ki se trudijo in razmišljajo kako bi izboljšali proizvodni proces in ustvarili večjo storilnost, ne bomo nikamor prišli. Sam ne verjamem, da bom še kaj prijavil. Preveč sem razočaran.« Stane Rojnik Stane Rojnik: »Ko sem prenehal delati v mladinski organizaciji sem se jaz in še nekateri drugi tovariši začel ukvarjati z inovacijami. Od tedaj vedno rad razmišljam kaj bi se dalo izboljšati v proizvodnji. S sedanjim stanjem inovacij nisem zadovoljen. Motiviko za inovacije v mnogo-čem ovira brezbrižnost strokovnih služb. Včasih si za prijavljeno inovacijo prejel rešitev in nagrado v štirinajstih dneh, danes moraš čakati več mesecev. Tu ne mislim le inovacije temveč tudi koristne predloge. Za mojo prijavljeno inovacijo čakam že osem mesecev na izračun. Vsak mesec enkrat vprašam kaj je s to zadevo. Odgovorijo mi, da bo drugi teden. Skratka, imajo me za norca in me ponižujejo, kajti še doslej niso izračunali koliko bi moral dobiti, čeprav je glede ostalega vse v redu. Dokler je bil tovariš Stanko Cocej referent za inovacije je šlo mnogo hitreje. S takim načinom in odnosom do Martin Zagožen Martin Zagožen: »Mislim, da bi moral vsak delavec v našem samoupravnem sistemu misliti, kako izboljšati svoje delo in delo sodelavcev, da bi več napravili in ceneje, da bi bila storilnost našega dela na optimalni višini. Sam sem prijavil že mnogo koristnih predlogov in nekaj inovacij. Vse to pa se zelo počasi rešuje. V skladu z našim pravilnikom in zakoni bi bile take zadeve lahko bolj ekspeditivno rešene in delavci bi imeli več veselja in volje razmišljati o inovacijah. Mnogo več bi bilo koristnih predlogov. Tako pa gremo z našimi inovacijami korak nazaj namesto naprej. Ne morem razumeti zakaj niso delavci, ki dobro delajo tudi primerno in pravočasno nagrajeni. O tem bi morali sprožiti razpravo v družbenopolitičnih organizacijah in delavskih svetih. Morda bi bilo to najbolje, ker bi bili sprejeti o pospeševanju inovacij konkretni sklepi, ki bi jih morali vsi strogo izvajati.« ej razreda v narodnostnih in svetovnih merilih. Novi zakon ni politični program. Njegova naloga je predvsem v tem, da oblikuje norme, osnove in merila za obnašanje delovnih ljudi in vseh občanov pri urejanju njihovih pravic in dolžnosti, hkrati pa naj opredeli postopek in določi vse postopke, ki naj delavskemu razredu in vsem delovnim ljudem zagotovijo samoupravne pravice ter medsebojne obveznosti, tako v združenem delu, kot v vseh pogojih dela in življenja. Zakon ne more samo ugotavljati obstoječega stanja, temveč mora nakazovati tudi prihodnji razvoj. To pa predvsem v zvezi s stalno krepitvijo materialne osnove in politične prakse družbenega samoupravljanja. Pri vsem tem je zelo pomembna vloga organiziranih akcij socialističnih sil, zlasti sindikata in ZK. Zakon sam po sebi ne ustvarja novega stanja. Lahko pa postane materialna moč šele v rokah delovnih ljudi samoupravljalcev. Zato je zelo pomembno, da delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih začno s pripravami na razpravo o uporabi zakona takoj — sedaj, ko je še predložen kot osnutek, ne pa da bi čakali, ko bo dokončno sprejet. To pa je mogoče izvesti, ker so bile osnovne rešitve že temeljito obravnavane in načelno usklajene. Zakon o združenem delu ureja pravno osnovo družbenoekonomskega položaja delovnega človeka in okvire za samoupravno sporazumevanje ter družbeno dogovarjanje, kot tudi za delovanje državnih organov. Zakon na široko odpira poti za uresničevanje poteka osvoboditve dela z odpravo dosedanjih odnosov, v katerih ljudje ukazujejo ljudem, in uvaja takšna razmerja, v katerih naj bi Vsi ljudje skupaj upravljali s sredstvi. Zato tudi uvaja nove norme in nova določila, hkrati pa zakonito opredeljuje in obdeluje sistem sporazumevanja in dogovarjanja, uvaja samoupravne sporazume kot nov način reševanja proizvodnih in drugih odnosov med delovnimi 'ljudmi, ki so bili doslej predmet urejanja s pomočjo zakona. Naloga zakona o združenem delu ni, da bi ustvarjal neke idealne perspektive. Pričakovati nekaj takšnega je nesmotrno in politično nevzdržno. Seveda pa se z njegovo pomočjo ustvarjajo pogoji, da začnemo z odločno akcijo za samoupravno združevanje dela in sredstev, da bi tako dosegli večjo delovno storilnost in večji družbeni proizvod, s tem pa tudi večji dohodek za vse. Razumljivo, na ošnovi znanega socialističnega načela: vsakemu po ustvarjenemu delu in glede na njegove sposobnosti. To so dejansko odločilni nagibi, Utemeljeni na posameznem, kolektivnem, ekonomskem, političnem in moralnem interesu delavcev, kot tudi na njihovi vzajemni odgovornosti in solidarnosti. Le-ti so istočasno osnova za demokratično samoupravno povezovanje in družbeno združevanje v pogojih družbene lastnine. Na ta način se vzpostavlja in krepi trajna osnova za uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti v naši domovini ter za enakopravno vključevanje Jugoslavije v mednarodno delitev dela. V sistemu samoupravljanja, v katerem vsak delavec v združenem delu sam odloča o pogojih in rezultatih svojega dela in ima odločilen vpliv na vseh ravneh reševanja problemov, se ustvarjajo pogoji, da vsak narod odloča o lastnem presežku dela na enakopravni osnovi z drugimi. Utemeljen na takšnih osnovah je zakon o združenem delu posebnega pomčna, tako s Stališča najboljše načrtne uporabe ljudskih in materialnih virov, kot glede krepitve mednarodnega položaja Jugoslavije kot neodvisnega socialističnega in neuvrščenega mednarodnega dejavnika. VPISANO POSOJILO ZA CESTE Do 17. 6. 1976 je bilo vpisanega posojila za ceste v posameznih TOZD: V TOZD Tovarna frit je vpisalo posojilo 34 delavcev ali 79 •/« zaposlenih. Vpis znaša 45.000,00 din. V TOZD Tovarna posode je vpisalo posojilo 410 delavcev kar je 23.°/o zaposlenih. Vpisni znesek je 615.000,00 din. V TOZD Tovarna kotlov je vpisalo posojilo 44 delavcev ali 33 % zaposlenih. Vpisna vsota znaša 78.000,00 din. V TOZD Tovarna odpreskov in avtokoles je vpisalo posojilo 56 delavcev ali 38,4 Vo vseh zaposlenih. Vpisna vsota znaša 78.000,00 din. V TOZD Tovarna radiatorjev je vpisalo posojilo 63 delavcev ali 45 °/o zaposlenih. Vpisna vsota znaša 106.300,00 din. Najmanjši vpis je bil do omenjenega dne v TOZD Orodjarna, kjer je vpisalo posojilo le 18 delavcev ali 12 °/o zaposlenih. Vpisna vsota znaša 42.000,00 din. V TOZD ERC je vpisalo posojilo 23 delavcev ali 74 “/o vseh zaposlenih. Vpisali so 42.500,00 din. V TOZD Tovarna kontejnerjev je vpisalo posojilo 65 delavcev ali 76,5 °/o zaposlenih. Vpisana vsota znaša 86.000,00 din. V skupnih službah je vpisalo posojilo 326 delavcev ali 49 */• zaposlenih. Vpisali šo 520.000,00 din posojila. Skupaj je vpisalo posojilo 1039 delavcev ali ca. 30% vseh zaposlenih. Vpisani znesek znaša ca. 1,614.400,00 din. ZALOGE IN PRODAJA Mnogo je bilo polemik kako in kaj bo ob uvedbi novega sistema plačevanja. O tem smo že obširno pisali. Glavni direktor Miro Jančigaj je zelo podrobno razložil v svojem članku, ki smo ga objavili, kaj lahko pričakujemo. Napoved je bila spodbudna in marsikaj od tega je bilo uresničeno. Po podatkih se je do meseca maja naše poslovanje dokaj dobro uredilo. Na domačem tržišču se je s prizadevanji nas in naših kupcev stanje zelo izboljšalo. Z našimi kupci imamo urejene plačilne odnose in zaenkrat ni bojazni, da bi se to stanje poslabšalo. Za oceno, ki je bila dana v mesecu aprilu, je prodaja uspešnejša v mesecu maju za okrog 20 %. IZVOZ O našem izvozu smo že pisali ob koncu lanskega leta, da je bil rekorden in da bi bilo treba to obdržati, če je le mogoče pa izvoz še povečati. V mesecu maju je dosegel izvoz pričakovane rezultate. Samo TOZD tovarna posode je izvozila za 575.000 dolarjev izdelkov. Ta TOZD bi lahko izvozila še več, če bi ne bilo nekaterih težav v proizvodnji, ki so jih povzročali krovni emajli. jih težav. Tako poslovanje nam omogoča tudi rednejšo nabavo reprodukcijskega materiala, ki smo ga imeli doslej na zalogi preveč in nam je to tudi pri kreditni politiki delalo težave. Vrednost zalog reprodukcijskega materiala se je od novega leta dalje znižala za 70 milijonov din ali če to povemo v starih dinarjih za 7 milijard din. Tako znižanje zalog reprodukcijskega materiala nam omogoča boljše poslovanje in nikakor ne ogroža redne proizvodnje. Po sedanji situaciji na tržišču je možno nabaviti potrebne količine reprodukcijskega materiala kadar to želimo, če plačamo tako kot je določeno z zakonom. Vodstva TOZD bi morala biti bolj pozorna na zaloge materia- la. Tega je lahko na zalogi toliko kolikor ga za določen čas potrebujemo, nikakor pa za leto dni ali celo več. Tako poslovanje v sedanjem sistemu poslovanja ni mogoče. V prihodnje moramo nabavljati reprodukcijski material v takšnih količinah, da ga ima proizvodnja na razpolago kolikor ga v nekem določenem času potrebuje, saj kot že rečeno, lahko ta kmaterial vsak čas nabavimo. PREVELIKE ZALOGE GOTOVIH IZDELKOV O tem problemu, ki nas tare že precej časa, smo se pogovarjali s tovarišem Marjanom Pilihom. Razgovor je bil o prizadevanju na domačem tržišču za prodajo vseh zalog, ki jih imamo. Razumljivo je, da je največ zalog gotovih izdelkov v TOZD tovarna posode. Teh je okrog 60 % od ostalih. Tovariš Pilih nam je povedal, da se dela pospešeno na tem, da bi vse te zaloge čimprej zmanjšali. Vsi sodelavci v prodaji so si zadali nalogo, da bodo storili vse kar je v sedanjem času mogoče, da se teh zalog rešimo. Sedaj, ko organiziramo razpravo o novem zakonu o združenem delu, moramo imeti od strokovnih služb vse podatke na razpolago, da bomo lahko presodili kaj nam je storiti, da se otresemo preteče izgube, kako napreduje naše samoupravljanje v skladu z ustavo, kaj smo že v tem pogledu dosegli in kaj nismo, kaj moramo storiti, da nam bo bolje šlo? O našem gospodarstvu si moramo biti popolnoma na jasnem kam nas pelje in kdo je za njegovim krmilom. O vsem tem se morajo pogovoriti naše samoupravne delovne skupine, zavzeti svoje stališče in oblikovati sklepe, ki jih mora vsak brez izjeme izvajati. Zaključni račun občine Celje Marjan Pilih: »Skupno s sodelavci TOZD Tovarna posode si bomo prizadevali, da čimprej prodamo gotove izdelke.« Za mesec junij je pričakovati rahel porast izvoza. Ta naj bi dosegel — vsaj take so želje — 600.000 dolarjev. Ti podatki o izvozu so le za TOZD tovarna posode, ki največ izvaža. Sem je treba prišteti še izvoz TOZD tovarne kontejnerjev ter nekaj izvoza iz drugih TOZD. Glede izvoza lahko rečemo, da je prizadevna TOZD tovarna posode. Čeprav ima ta večje možnosti izvoza, bi lahko tudi ostale TOZD bile bolj elastične in s pomočjo strokovnih služb izvoz svojih artiklov povečale. MANJŠE ZALOGE REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA V tako kratkem času po uvedbi novega plačilnega sistema lahko rečemo, da naši kupci zelo redno plačujejo. To nam omogoča bolj nemoteno poslovanje. Tako kot doslej, tudi v mesecu juniju ni pričakovati kakih več- Občinska skupščina v Celju je obravnavala na seji dne 29. junija t. 1. odlok o zaključnem računu občine in ga sprejela. Obravnavala je tudi odlok o spremembi odloka o proračunu občine Celje in ga sprejela. Objav- — davki na osebni dohodek in na skupni dohodek občanov — davki na promet in premoženje — takse — denarne kazni — drugi dohodki Skupaj vsi dohodki Dohodki so v odnosu na plan preseženi za 2 odstotka. Za izračun sredstev za vzajemno prelivanje so po družbenem dogovoru o splošni porabi določeni kalkulativni dohodki. Republiški sekretariat za finance je predvidel za občino Celje za leto 1975 kalkulativne dohodke v višini 83,826.000 dinarjev. Plan kalkulativnih dohodkov je bil realiziran z 99 odstotki. Za kalkulativne dohodke občine se štejejo vsi dohodki v letu 1975, ki po zakonu pripadajo občini, ugotovljeni pa so glede na povprečno obremenitev osebnih in drugih dohodkov delavcev in drugih občanov ter prometa proizvodov. Upošteva se tudi 90-od-stotna izterjava davkov, ki jih občani plačujejo neposredno. Predvideni kalkulativni dohodki niso bili doseženi pri davku na osebni dohodek od kmetijstva za 236.000 dinarjev, pri davku na osebni dohodek od obrti za 179.000 dinarjev ter pri ostalih dejavnostih zasebnega sektorja za 477.000 dinarjev. Del izpada teh kalkulativnih dohodkov je bil pokrit z večjim prilivom ostalih davkov. Za leto 1975 je dovoljena splošna poraba za potrebe v občini ljamo skrajšano obrazložitev o sprejetju teh aktov. Po odloku o proračunu občine Celje za leto 1975 je plan dohodkov znašal 81,463.000 dinarjev. Realizacija dohodkov po vrstah dohodkov je razvidna iz tabele: 16,934.700 16,993.586 100 60,208.300 61,714.474 102 3,500.000 3,904.092 111 520.000 603.975 116 300.000 313.984 104 81,463.000 83,527.111 102 Celje v znesku 80,443.652 dinarjev. Razlika med kalkulativnimi dohodki (83,826.000 dinarjev) in dovoljeno splošno porabo v občini (80,443.652 dinarjev) znaša 3,382.384 din To so sredstva za vzajemno prelivanje. V 1. 1975 je bilo v ta namen že plačano 2,591.000 din razliko v znesku 791.348 din pa je potrebno zagotoviti iz ostanka sredstev po zaključnem računu 284.400 din in iz rezervnega sklada občine 506.948 din Plan razporeditve dohodkov je realiziran z 99 odstotki. Po posameznih dejavnostih so prekoračene postavke: a) pri negospodarskih investicijah za 7 odstotkov; b) komunalna dejavnost za 14 odstotkov; c) dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev za 14 odstotkov. Prekoračitev porabe pri navedenih dejavnostih je usklajena z nižjo porabo pri drugih dejavnostih. Skupno so doseženi dohodki sredstev rezerve v znesku 5,604.824 din od tega je bilo porabljeno za od- pravo posledic po poplavi 2,497.427 din za nakup obveznic federacije 49.995 din saldo 31. 12. 1975 3,057.402 din Zaključni račun proračuna za leto 1975 je pregledal finančni inšpektor službe družbenega knjigovodstva. Po dogovoru z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo in Republiškim sekretariatom za finance je dovoljena poraba za leto 1976 za splošne potrebe ljudske obrambe 7,971.755 dinarjev, od tega se zagotavlja 80 odstotkov iz sredstev proračuna, kar znaša 6,377.400 dinarjev in 20 odstotkov iz drugih virov v znesku 1,594.355 dinarjev. Za zagotovitev povečanih sredstev za ljudsko obrambo v znesku 3,676.800 dinarjev (v odloku o proračunu občine Celje za leto 1976 že odobreno 2,700.600 dinarjev) se predlaga povečanje dohodkov pri: a) davka od skupnega dohodka občanov 2,400.000 b) pri davku na prodajo alkoholnih pijač 800.000 c) pri davku na promet proizvodov 476.800 Del sredstev od skupnega dohodka občanov bo odstopila republika od svojih sredstev, del sredstev pa bo realiziran na podlagi odmere akontacij za leto 1976. S spremenjenimi stopnjami prometnega davka na promet alkoholnih pijač predvidevamo povečanje tega vira za 800.000 dinarjev. Prav tako tudi predvidevamo večji dotok sredstev od prodaje blaga na drobno (štirimesečna realizacija večja za 4 odstotke na operativni plan). S tako planiranimi sredstvi bo mogoče sofinancirati dejavnost ljudske obrambe iz proračuna. Plan za Indeks Realizacija 1.1975 2:1 vi. 1975 TOZD ERC RAČUNALNIK — SREDSTVO ZA SODOBNO OBDELAVO PODATKOV Kar precejšnje je število delavcev v OZD EMO, ki imajo pri svojem vsakdanjem delu opravka z raznimi tabelami, pa naj si bo to v zvezi z materialnim, komercialnim ali finančnim poslovanjem, kakor tudi v zvezi z delovnimi nalogi, normativi materiala itd. Ob vsem tem pa se po- raja vprašanje, ali so porabniki teh tabel, predvsem v proizvodnih obratih, že kdaj resno razmišljali o tem, kakšen je postopek zajemanja, priprav ter obdelave podatkov na računalniku, preden dobijo razne tabele v roke uporabniki. Je pa tudi res, da doslej še ni bila tematika avtomatskega obravnavanja podatkov tako podana in prikazana, da bi snov lahko razumel preprost delovni človek. Napisati sestavek o avtomatskem — računalniškem obravnavanju podatkov, ki naj bo razumljiv širokemu krogu bralcev, kateri pa nimajo ustrezne strokovne podlage za razumevanje te problematike, je nedvomno težavno delo. Zato bodo sestavki p avtomatskem obravnavanju podatkov pisani s stališča, da naj bo snov razumljiva predvsem preprostemu delovnemu človeku — neposrednemu proizvajalcu, saj je ravno ta imel dosedaj najmanj možnosti, da spozna sam potek in nekatere principe avtomatskega obravnavanja podatkov. Avtomatsko obravnavanje podatkov je področje, ki ga je za lažje razumevanje potrebno o-svajati postopoma in precizno, zato je snov tudi nemogoče podati le v enem sestavku. Za de- ta j lnejši prikaz in ponazoritev obdelave podatkov s pomočjo računalnika bo potrebnih več sestavkov, vsak pa naj bi vsaj na grobo prikazal posamezno funkcijo avtomatskega obravnavanja podatkov. Opisani bodo postopki zajemanja podatkov, priprave, obdelave podatkov na računalniku, izhodne tabele, možnost poteka več obdelav hkrati na računalniku ipd. Prikazane bodo z opisi in fotografijami nekatere obdelave kot npr. osebni dohodki, materialni obračun, komercialno poslovanje, fakturiranje, delovni nalogi itd. Za lažjo predstavo o obsežnosti snovi ter boljše razumevanje avtomatskega obravnavanja podatkov moramo celotno snov razdeliti v nekaj osnovnih funkcij, ki jih bomo podrobneje spoznali v zaporednih sestavkih. Avtomatsko obravnanje podatkov je v osnovi razdeljeno na naslednje funkcije: 1. uvajanje sistema avtomatskega obravnavanja podatkov, 2. zajemanje podatkov na izvornih mestih, 3. priprava podatkov za računalniško obdelavo, 4. vhod podatkov v računalnik, 5. obdelava podatkov v računalniku — sistemu, 6. izhod podatkov iz računalniškega sistema, 7. uporaba podatkov — obdelanih na sistemu, 8. prenašanje podatkov — komuniciranje, 9. razvoj sistema za avtomatsko obdelavo podatkov — AOP. Poleg navedenih devetih funkcij obstaja še nekaj drugih, ki pa jih predvidoma ne bi obravnavali. V okviru možnosti bodo poleg tekstualnega dela objavljene tudi fotografije, skice ter oblike nekaterih obrazcev za zajemanje podatkov in izhodnih tabel. Končno gre tudi za to, da se prebije zavesa, ki jo delavci slutijo med seboj in zaposlenimi delavci v TOZD Elektronski računski center. Ta namišljena zavesa naj bi obstajala še iz prvih let, ko je bil tako imenovani »IBM« država zase, k temu pa so precej pripomogli tako nekateri vodilni iz EMO kakor tudi »IBM«. Res je, da se je stanje že bistveno izboljšalo, je pa žal tudi res, da so še vedno delavci v OZD EMO, ki gledajo na zaposlene v TOZD ERC kot na nekaj čisto posebnega. Velja poudariti, da smo delavci, zaposleni v TOZD ERC ljudje, za katere veljajo vsa skupna Splošna pravila ter da imamo povsem enake dolžnosti in pravice kot sleherni delavec v OZD EMO. In še eno pojasnilo: oddelek kot takšen, za avtomatsko obravnavanje podatkov, delavci povsem napačno imenujejo IBM. Beseda IBM je le kratica za proizvajalca računalnikov in je torej neupravičeno v rabi. Tudi delavcev, tki delajo npr. pri strojih LEIFELD ali stiskalnicah F. MÜLLER ne imenujemo LEIFELD ali MÜLLER. Torej se dogovorimo, da bomo uporabili le besedo ERC (Elektronski računski center), ne pa IBM, mehanografski center ipd. FUNKCIJA UVAJANJA AVTOMATSKEGA OBRAVNAVANJA PODATKOV Prva, kakor tudi vse ostale funkcije avtomatskega obravnavanja podatkov, bodo temeljile na primeru obravnave podatkov v našem podjetju ter na našem računalniku. V OZD EMO je avtomatsko obravnavanje podatkov že slavilo svojo deseto obletnico. Še dlje pa je čas, ko se je pričela sama priprava — uvajanje za prehod na avtomatsko obdelavo podatkov, saj ta sega tja v leto 1964. Takrat je v okviru inštituta »EMAJL« bila osnovana skupina ljudi, ki je imela nalogo, da pripravi vse potrebno za prehod z ročnega na mehanografski način obdelave podatkov. Za takšen prehod so potrebna številna dela, ki jih je potrebno brezpogojno napraviti. Kot posebni nalogi v okviru funkcije uvajanja sta šifriranje materialov (tudi polizdelkov in izdelkov), ter priprava vseh potrebnih obrazcev za zajemanje podatkov. Tako se bodo starejši člani kolektiva spomnili, ko so se v letih 1965 ter 1966 pojavile prve »nakaznice« VK345, VK346, VK348 itd. V sistem šifriranja pa je bilo potrebno vključiti kompletno vse materiale, ki so se v podjetju pojavljali. Ljudi je bilo treba privajati na doslednost pri vnašanju podatkov v razne obrazce ipd. In prav realizacija vseh teh delovnih nalog je bila poverjena omenjeni skupini v okviru inštituta. Danes je več ali manj vsakemu delavcu v podjetju poznanih vsaj nekaj obrazcev, ki služijo za zajemanje podatkov ali pa tabel, ki so že bile obdelane na računalniku. Danes so najbolj razširjeni in poznani obrazci za dvig in izdajo materiala, nadalje »komisijski list«, obrazec za zajemanje podatkov za obračun osebnega dohodka itd. Seveda pa s tem funkcija uvajanja avtomatskega obravnavanja podatkov še zdaleč ni izčrpana. Sem spada še študija o najbolj primerni velikosti računalnika, izbira nosilcev podatkov ter samega zajemanja podatkov. Nadalje gre za tolmačenje vpisovanja podatkov v obrazce, za organizacijsko izvedbo zajemanja podatkov itd. Velikost računalnika je pojem, ki nam pove, kakšno kapaciteto za pomnjenje podatkov ima glavni pomnilnik — spomin računalnika, podaja pa se simbolično s črko K, ki predstavlja 1000 znakov oz. spominskih enot. Tako rečemo, da ima računalnik kapaciteto 48 K, to je 48000 spominskih enot glavnega pomnilnika ali spomina, tudi memorije. Pod izbiro nosilcev podatkov razumemo sredstva, katera uporabimo za prenos in shranjevanje podatkov. Tako je najstarejše sredstvo za prenos in shranjevanje podatkov luknjana kartica, magnetna kartica, sledijo magnetni trak, magnetni disk, disketa ter še nekateri ostali. Te nosilce bomo obravnavali v kasnejših sestavkih, predvsem pa pri vhodu, obdelavi in izhodu podatkov. Z izrazom priprava podatkov pa razumemo zapis podatkov v takšni obliki in na takšno sredstvo za prenos podatkov, ki ga lahko strojno čitamo. Tako v primeru, da imamo podatke na luknjani kartici, čitamo podatke prek čitalnika luknjanih kartic, če so podatki na magnetnem traku, jih čitamo prek enote magnetnega traku itd. Obstaja tudi strojni čitalec ročno pisanih dokumentov, ki jih stroj čita in direktno prenaša podatke ali v glavni pomnilnik, ali pa na enega izmed hitrejših nosilcev podatkov (magnetni disk, magnetni trak). Funkcija uvajanja avtomatskega obravnavanja podatkov nima samo enkratnega pomena, to je, (Nadaljevanje na 5. strani) Del strojne opreme v TOZD ERC Oddelek za pripravo podatkov v TOZD ERC ŽAMčipteC’--------------- Odlok o hišnem Konec meseca junija je občinska skupščina Celje sprejela nov odlok o hišnem redu. To je bilo nujno in potrebno glede na nove stanovanjske predpise. S tem odlokom, ki ga bomo morali izvajati, se bo v stanovanjskih hišah marsikaj izboljšalo, zlasti kar se tiče delovanja hišnih svetov in spoštovanja reda in discipline. Odlok o hišnem redu obravnava v splošnih določbah običajna uvodna določila, ki so nato razčlenjena v nadaljnjih poglavjih. Odlok bo samoupravna stanovanjska skupnost v Celju razmnožila in ga poslala vsem hišnim svetom. Objavljamo le nekatere člene iz tega odloka. 15. člen Imetnik stanovanjske pravice mora pravočasno opraviti tista dela v stanovanju in zamenjati dotrajane elemente, če to sodi v njegovo obvezno redno vzdrževanje stanovanja. Prezidava stanovanja ali odstranitev posameznih elementov iz stanovanja, je dovoljeno le s soglasjem Samoupravne stanovanjske skupnosti. Kadar imetnik stanovanjske pravice ni dolžan sam popraviti okvare ali pomanjkljivosti, ki jo Ugotovi v svojem stanovanju, mora o tem nemudoma obvestiti pristojno službo Samoupravne stanovanjske skupnosti. (Nadaljevanje s 4. strani) kadar prehajamo na računalniško obdelavo, ko dobimo oz. kupimo računalnik, ampak jo je potrebno izpeljati vedno, kadar se odločimo, da bomo prenesli na računalnik neko novo področje dela (npr. normativi, delovni nalogi, komercialno poslovanje). V tem primeru nam ni potrebno predvideti le tistih stvari, ki so že obstoječe in vpeljano. Razčistiti velja za začetek še pojma kaj je avtomatsko obravnavanje podatkov in kaj avtomatska obdelava podatkov — nadalje AOP. Avtomatsko obravnavanje podatkov predstavlja kompletno vse funkcije (mi smo jih našteli devet) računalniške obde- Namestitev TV anten na strehah je dovoljena le s soglasjem upravljalca stanovanjske hiše. 16. člen Imetnik stanovanjske pravice mora plačati stroške za tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjske hiše, oziroma stanovanja po obstoječih predpisih. Imetnik stanovanjske pravice je odgovoren za škodo, ki jo povzroči v stanovanju in skupnih prostorih po svoji krivdi on ali njegovi stanovalci. 17. člen Imetnik stanovanjske pravice mora ob izselitvi izročiti stanovanje s primopredajo Samoupravni stanovanjski skupnosti v takem stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi, upoštevajoč pri tem normalno uporabo. Stanovanje se izroči ob podpisu zapisnika ob primopredaji. Izročeno stanovanje mora biti očiščeno in razkuženo. Razkuži-tev opravi pooblaščena organizacija združenega dela. 18. člen Imetnik stanovanjske pravice mora upravljalcu stanovanjske hiše, oziroma izvajalcu popravila, dovoliti vstop v stanovanje lave podatkov, dočim AOP pomeni le samo obdelavo na računalniškem sistemu, torej funkcije vhoda, obdelave, izhoda ter prenašanje podatkov. Tako tudi pri funkciji zajemanja podatkov še ne govorimo o avtomatski obdelavi podatkov — AOP, pač pa le o eni funkciji avtomatske obravnave podatkov, kar je tudi razvidno iz razvrstitve funkcij. Tako bi bila funkcija uvajanja avtomatskega obravnavanja podatkov podana v zelo zelo skrajšani obliki, saj bi za natančnejši in podrobnejši opis ne zadostovala niti polovica našega glasila. V prihodnji številki pa se boste bolj podrobno seznanili s funkcijo zajemanja podatkov za AOP. zaradi pregleda in popravila o-kvar, ki škodujejo zgradbi in mora omogočiti odpravo okvar. Imetnik stanovanjske pravice mora omogočiti redni pregled stanovanja osebam iz prvega odstavka tega člena. IV. SNAGA, RED IN MIR 19. člen V stanovanjski hiši in njeni o-kolici mora biti snažno, vladati morata red in mir, čuvati se morajo javne naprave, otroška igrišča in zelenice. Zato so dolžni skrbeti stanovalci. 20. člen V stanovanju, oziroma skupnih prostorih stanovanjske hiše, se praviloma ne sme rediti živali. Psa, mačko ali večje število ptičev sme stanovalec imeti pod pogoji, ki so določeni v pravilih o izvrševanju hišnega reda. 21. člen V stanovanjski hiši se ne sme uporabljati strojev in drugih naprav, ki povzročajo smrad, čezmeren hrup ali motnje. Šteje se, da hrup, ki ga povzročijo brezhibni gospodinjski stroji, ni čezmeren. Ni dovoljeno sekati drv ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni. Z balkonov in skozi okna je prepovedano zlivati razno nesnago, vodo, metati predmete in stepati preproge ter druge predmete. 22. člen V veže, hodnike, stopnišča in na dvorišče se ne sme postavljati predmetov, ki lahko prostor poškodujejo, ovirajo prost prehod ali onemogočajo normalno uporabo prostora. Na mesta, ki niso za to določena, se ne sme pritrjevati lepakov, ne sme se pisati ali risati po zidovih ali kako drugače poškodovati površino hiše. V vežah, hodnikih in stopniščih ni dovoljeno stepanje preprog in predpražnikov. 23. člen Ne sme se pljuvati po tleh in ne odlagati odpadkov v skupnih prostorih in na dvorišču zunaj določenih mest. Stanovalci, ki onesnažujejo o-kolico stanovanjske hiše, dvorišče ali skupne prostore, so dolžni onesnaženi prostor takoj očistiti. 24. člen Pri odlaganju smeti morajo stanovalci paziti, da ne onesnažijo okolice. Pred prostorom za odlaganje smeti je prepovedano parkirati avtomobile. 25. člen Okolje stanovanjske hiše mora biti primerno urejeno in vzdrževano, za kar skrbi upravljalec stanovanjske hiše. Del dvorišča, če je primeren, mora biti določen za igranje o-trok. Del strojne opreme v TOZD ERC, s stikalno ploščo na desni strani redu Parkiranje je dovoljeno le na mestih, ki jih določi upravljalec hiše ali, ki so določena s pravili o hišnem redu. 26. člen Pranje avtomobilov je dovoljeno le, če je to določeno s pravili o izvrševanju hišnega reda. 27. člen Stanovalec se mora v hiši obnašati tako, da drugih stanovalcev ne moti v mirni uporabi stanovanja. Ni dovoljeno vpitje ali kakršnokoli drugačno razgrajanje, ki stanovalcem onemogoča mirno življenje. Zlasti ni dovoljeno motiti miru in počitka stanovalcem med 22. in 6. uro. 30. člen Stanovanjska hiša mora imeti splošno enoto civilne zaščite v skladu s posebnim odlokom občinske skupščine. Stanovanjska hiša, ki ima deset ali več stanovanj, mora imeti pripravljeno za izvajanje reševalnih akcij ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter vojnih akcijah potrebno opremo. Če ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja določba prvega odstavka tega člena za vsako stopnišče, ki obsega deset ali več stanovanj. Šteje se, da ima stanovanjska hiša potrebno opremo, če ima: 1. komplet orodja za reševanje iz ruševin; 2. sredstva za gašenje požara; 3. nosila in priročno lekarno ter komplet za dekontaminacijo. Opremo iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi organizacija, ki upravlja stanovanjsko hišo, za njeno čuvanje in vzdrževanje pa je neposredno odgovoren upravljalec hiše. VI. SKRB ZA VARNOST 31. člen Dimne naprave v stanovanjski hiši morajo biti opremljene z varnimi čistilnimi vratci in očiščene v rokih in na način, kot ga določajo posebni predpisi. Na posamezno tuljavo se sme v eni etaži priključiti le tri kurilne naprave na trdo gorivo ali po eno na olje oziroma plinska goriva. 32. člen Na kurilnih napravah in dimnih vodih ali ob njih se ne sme zlagati drv in drugih vnetljivih predmetov. 33. člen Lahko vnetljivih predmetov se ne sme hraniti na takih mestih, kjer lahko nastane požar. V stanovanjski hiši tudi ne sme biti' več lahko vnetljivih predmetov, kot to določajo posebni predpisi. V stanovanjski hiši je prepovedano prati z bencinom in polivati kurivo z vnetljivimi tekočinami. 34. člen Vključene električne in podob ne naprave se praviloma ne smejo puščati brez nadzorstva. SAMOUPRAVNE DELOVNE SKUPINE V našem samoupravnem sistemu imajo samoupravne delovne skupine velik pomen in vlogo v našem gospodarstvu. Pri njih se začenja proizvodnja, začenja se ustvarjanje. Začenja se samoupravljanje, saj so te skupine osnovna celica našega samoupravnega sistema. Sedaj so samoupravne delovne skupine ustanovljene v vseh naših TOZD, in to: TOZD Tovarna frit dve, TOZD Tovarna posode triinšestdeset, TOZD Tovarna kotlov štiri, TOZD Tovarna radiatorjev sedem, TOZD Tovarna odpreskov šest, TOZD Orodjarna sedem, TOZD ERC ena, TOZD Tovarna kontejnerjev deset in SDS Skupne službe triindvajset. Skupaj imamo torej 123 samoupravnih delovnih skupin. V to število pa niso vštete samoupravne delovne skupine TOZD TOBI in TOZD Tvomica kupačih kada Kruševac. »EMO« CELJE Stanovanjski odbor Datum: 18. 5. 1976 Na osnovi 30. člena pravilnika o pospeševanju stanovanjske izgradnje in oddajanju stanovanj, stanovanjski odbor podjetja EMO Celje razpisuje: NATEČAJ za posojilo iz stanovanjskega sklada podjetja za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj. 1. Za posojilo se lahko prijavijo člani kolektiva, ki izpolnjujejo 5 let nepretrgane delovne dobe v podjetju in imajo možnost za najmanj 10-letno nadaljnje delo v podjetju (neupoštevanje upokojitev). 2. Skupni znesek za posojilo znaša: 3,000.000,00 din 3. Najnižji individualni znesek za posojilo določi stanovanjski odbor, a ne več kot 150.000 din na prosilca, upoštevaje dosedanje posojilo. 4. Pogoji najetja posojila so naslednji: —- da poseduje posojilojemalec gradbeno dovoljenje, — da je zemljiškoknjižni lastnik gradbene parcele oziroma ima uporabno pravico za zemljišče, — najdaljši plačilni rok znaša 20 let, — najmanjša obrestna mera je 2 % oz. za člane ZB NOV 1 %. 5. Prednost pri natečaju imajo prosilci: — strokovni delavci, ki so podjetju nujno potrebni, — ki zagotovijo večjo lastno udeležbo za individualno gradnjo, — ki nimajo stanovanja ali imajo neprimerno stanovanje, upoštevajoč prioritetni red pri dodelitvi stanovanja, — kateri člani ožje družine so zaposleni v podjetju. Udeležba na natečaju je pismena in mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime in priimek, rojstni podatki, delovno mesto in TOZD ter čas nepretrgane delovne dobe v podjetju, 2. objekt, ki ga kandidat namerava zgraditi, z opisom glavnih gradbenih in stanovanjskih karakteristik in prepis gradbenega dovoljenja, 3. lokacija objekta (parcelna številka, katastrska občina), 4. faza dograditve objekta v času prošnje za posojilo, 5. višina posojila in rok plačila, 6. podatki o sedanjem stanovanju, navedba lastnika — uprav-ljaca stanovanjske hiše, kdaj bo stanovanje izpraznjeno. Z ozirom na to, da se sredstva za dolgoročno posojilo formirajo iz dohodka v letu 1976 pričakujemo v tem zmanjšanje teh sredstev, zato se bodo dolgoročna posojila odobravala samo za primere kot jih navajamo: a) prosilcem, ki že stanujejo v hiši pa še nimajo pogojev za bivanje, b) prosilci, ki bodo izpraznili v letu 1976 družbeno stanovanje, ki je last »EMO«, c) adaptacija za pridobitev stanovanjskega prostora zaradi u-tesnjenosti. Prošnje za fasade, vzdrževanje že obstoječih hiš, razne izboljšave, ne bomo sprejemali. Prošnje naslovljene na odbor za stanovanjske zadeve se vlagajo v splošni službi do konca natečaja, to je do 10. julija 1976. O rezultatih natečaja bodo vsi ponudniki pismeno obveščeni. Predsednik stanov, odbora Franjo Peternel, 1. r. Program in termini filmov za čas od 1. 7. do 30. 7.1976 Kino UNION: od 1. do 4. 7. MOJ PRIJATELJ HEINTJE, nemški barvni film od 5. do 7. 7. BEDUINKA V RIMU, egiptovski barvni flim od 8. do 11. 7. DOKTOR POPAUL, francoski barvni film od 12. do 18. 7. SREDI MORJA IN SREDI POLETJA, ital. barv. film od 19. do 20. 7. DVOBOJ PO SVETU, ameriški barvni film od 21. do 22. 7. PARTIZANI, jugoslovanski barvni film od 23. do 26. 7. JAKUZA, ameriški barvni film od 27. do 30. 7. ZVEZDNI PRAH, angleški barvni film od 31. do 1. 8. VROČA ZIMA, alžirsko-francoski barvni film Kino METROPOL: od 1. do 3. 7. LAŽNIVI JAKOB, vzhodnonemški barvni film od 4. do 7. 7. ZLATO ZA POGUMNE, ameriški barvni film od 8. do 11. 7. DUDDY VISOKO LETI, kanadski barvni film od 12. do 13. 7. RIMSKI MONSTRUM, italijanski barvni film od 14. do 15. 7. DOC HOLYDAY, ameriški barvni film od 16. do 19. 7. CHARLIE GASILEC, ameriški film od 20. do 23. 7. VOJNA IN LJUDJE, japonski barvni film od 24. do 25. 7. HIŠA, jugoslovanski barvni film od 26. do 28. 7. STRAH V NOČI, angleški barvni film od 29. do 31. 7. ČUDNA ČUDA CHARLIE CHAPLINA, amer. film Kino DOM: od 1. do 4. 7. BOMBAŽ IZ KANZAS CITIJA, ameriški barvni film od 5. do 7. 7. ZADNJI DNEVI HITLERJA, angleški barvni film od 8. do 11. 7. IVANHOE, ameriški barvni film od 12. do 14. 7. KO OSEM ZVONOV ZAZVONI, ameriški barvni film od 15. do 18. 7. LJUBEZENSKA ZGODBA NEKEGA DETEKTIVA, angleško-ameriški barvni film og 19. do 21. 7. SARTANA, DOLARJI IN MENIH, ital. barvni film od 22. do 25. 7. KROGLA ZA SPOMIN, ital.-španski barvni film od 26. do 28. 7. HRUP V AVTOBUSU, angleški barvni film od 29. od 31. 7. RIO LOBO, ameriški barvni film LETNI KINO: od 1. do 7. 7. S ČIM S EUKVARJAJO ZDOLGOČASENE GOSPODINJE, nemški barvni film od 8. do 11. 7. MOŽ IZ OKLAHOME, amer.-ital. barvni film od 12. do 18. 7. REKA BREZ POVRATKA, ameriški barvni film od 19. do 22. 7. 24 UR LA MANSA, ameriški barvni film od 23. do 25. 7. ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NE VIDIŠ, am. barv. film od 26. do 29. 7. ČRNOBRADA POŠAST, ameriški barvni film od 30. do 31. 7. DILINGER, ameriški barvni film Program prireditev V ČASU PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE CELJE V LETU 1976 1. Osrednja knjižnica Celje — knjižna razstava »Literatura o umetnosti«. Otvoritev dne 9. 7. 1976 ob 17. uri. 2. Muzej revolucije Celje — razstava »Celjsko-savinjsko okrožje OF 1941—1945«. Otvoritev dne 12. 7. 1976 ob 18. uri. 3. Turistično društvo Celje — promenadni koncert (pihalna godba) pred veleblagovnico Tkanina, dne 14. 7. 1976 ob 1930. 4. Poljska folklorna skupina — nastop 17. 7. 1976 zvečer (v Zagradu) na osrednji prireditvi. 5. Kulturna prireditev v Zagradu, ki jo pripravlja kul-turno-prosvetno društvo »Svoboda« Zagrad, zvečer 16. 7. 1976. 6. Društvo likovnih amaterjev Celje — razstava slik članov društva v fojerju nove dvorane na Golovcu (otvoritev sočasno z otvoritvijo dvorane). 7. Turistično društvo Celje — nastop folklornega ansambla Taneč iz Skopja na drsališču v parku 19. 7. 1976 ob 20. uri. 8. Osrednji kulturni prireditvi v Zagradu in na Golovcu 17. 7. 1976 (program osrednjih prireditev pripravlja Zveza kultumo-prosvetnih organizacij Celje. SmajfiKic. mm mm Ste že proučili predlog ža inovacijo, ki ga je oddal moj vnuk pred 30 leti!? TVD »Partizan« Gaberje si mnogo prizadeva za telesno vzgojo mladih in starih. Člani društva so večkrat na TRIM stezi na Spodnji Hudinji. Tekmuje staro in mlado ŠTIRJE ZA ENEGA, EDEN ZA ŠTIRI Velika večina članov TVD »Partizan« v Gaberju so naši delavci in člani njihovih družin Pet let zavlačujemo s sistemizacijo, kar pomnim s posodobitvijo proizvodnje, sedaj pa še kupci zavlačujejo z nakupom Naše društvo LT EMO je organiziralo dne 12. 6. 1976 tekmovanje pionirjev pod geslom: »Kaj veš in kaj znaš o prometu?« Naši pionirji in pionirji iz Rogaševc so se dobro izkazali Zakaj pa ne pošljete sina v kmetijsko šolo? Zato, da mi ne bo potem v kakšno kanclijo pobrisal. M P KRIŽANKA »4. JULIJ« ffSTtTA no ob mm KV 4smu V«- MCA ŽVEPLO mm F/HSMO JEZERO kRATEV. ODBOR DNEVA som VSEM 'SRBSKO ■M.m OSNOVNA CESTNA TARIFA mm POSLOV* ORGAN OKRE- PITEV KAFKO ajdnik MW- JA NEZNAN ARAB. MINE ČLANOM ZVEZE BOKCSV mr ► V V 1 KE NIZKO V““" •V V"" V 1 \r~ V ' ' 9 M?- “7 mi remi *. mn > Y ■ ■ ■ vortAč, LETUJ * 1 ŽILA omo- MCA > ’V“'"“" 7 ADR. , POLOTOK > m m" 1 SLABO, HUDO > r Vmr' m T VARNOSTI SVET A.čRKA L«#® mam preko STO ■ > V GORSKI REŠEV- ČOLN V '-""r > Ozd v koč&h > mm'in vrnite*. BtvJi TSMUUC P MAL- NIČA l REZIME m>NA • 1 f m.? > ILOVICA J* ČLOVEK. VITE PREŽIVEL VIS. POTOP T LENOBA TEGA DNE v— V ITAL F /JE i.cm AMCldi > K > V TUTE ŽIME SPAUSKI P ¡SATED > V p v mm WžfI7 skraos. sronm ŠOLE > V 1,111 1 v V IGNACU ERŽEN 8 .ČRKA NAŠE ABECEDI ocm r VIDEN- ŠEK- nm, AASA > mesto" V sz r v ^ J ¥ PANČEVO V 1 11 7- sz • 2. ČRKA ABEC. ime m iz Tu JMMII *dmuri > v VISOKA KARTA NAUK dobreh cmuR. emstiR. > v- NJEGA EVA ARH > PFLbfS- PiffBUCA > tNFORti DOKUM. SLUŽBA ZNAMKA PL-APAR. v v 13CRKA UASEm roAje Bol£ r vrštIT Grelca zmrm lJudski oppop TISTALE IMETI BOBKE s rotim > V HONTEt r V v— ir Vu ' ' CIGANI mm > y1 ■ OŠTIR .70ŽE ZAPREKE. ITAUJA /.ČRNA abEceh > F/JAVŽ VOZE > YKT4 kanalov r V V 1 HOV/SAS > ti.čm p* PošT/um AS.ČRKA ODGOVOR TUJE žime > v OCEANI. smer VOiSEK > PRIZADE! V r v 1 , prodaj. MUHA V ČEPU UmHiE, P* MESTO oh TAORANU Tum». PAAAVU» r IHDtlSTR- KOV/NSK- tmm PREMIH m tako NAPREJ ŠTIH ZOAA > GENOVA . BERITE SVOJE GLASILO OSNOVNA ORGANU NASPROT-OD *JE< V 'KONEC Polotim KA r IZVRŠIM ORGAN 9 PREMK nt rimska n ES EL MA m; SEST.; niE ¿m m V *’ ] pijan V r 7* v > /Nb.KO* UAPRAV 7 > t ŠPANPA ZRN L -o- 1 1 1 V"m V " ir ZABVAIA Ob bridki izgubi mojega dragega moža CUNK STANISLAVA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala godbi na pihala EMO za igrane žalo-stinke ob njegovem grobu. Prav lepa hvala vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Cunk Cilka ' OBVESTILO !i Sindikalna organizacija ponovno prosi vse člane kolektiva naj se drže reda pri oddaji prošenj za dvig vloge ali posojila pri vzajemni blagajni. Rok za oddajo prošenj je od 1. do najpozneje 10. v mesecu. Kdor bo dostavil prošnje izven tega roka, ne bo upoštevan za dvig vloge ali posojila v tekočem mesecu. SENCE Polnočne sence izginjajo, kot biseri skriti v školjki, ki se potaplja v črne globine razburkanega oceana. Divji orkan buta valove na obale smrti, da bi zbrisal sledi senc, obdanih z gloriolo svobode. Obala diši po smodniku in krvi prebodenih teles, ki izžarevajo spokojen mir ljudi, žejnih svobode. Nevidna pošast se utaplja v krvavem vrtincu, sence junakov so pokrile dolino požganega riževega polja. Majsko sonce vzhaja mogočno kot sla po svobodi, vedno sijoče in toplo nam bodi, mu kliče Vietnam v pozdrav. BODIMO PREVIDNI Vsi smo dolžni upoštevati prometne predpise. Opažamo, da je na naših cestah vedno več motornih vozil, posebno še v turistični sezoni in tudi število prometnih nesreč narašča. Želja nas vseh ipa je, da bi se število nesreč zmanjšalo, zato opozarjamo pešce, da so tudi oni dolžni upoštevati vse prometne znake in prehode za pešce. Starši so dolžni poučiti svoje otroke o prometu in poskrbeti za njihovo varnost. Če je otrok poučen o prometu smo lahko prepričani, da je bolj varen na cesti. Storimo vse, da ne bodo na naših cestah ugašala komaj začeta človeška življenja. Poučujmo mladino, pionirje o prometu in dajmo jim pravilno prometno vzgojo. Vodja pionirjev prometnikov Franc Skerbiš LT »EMO« Avto klub Pionirji na tekmovanju SEJA DELAVSKEGA SVETA Redna seja delavskega sveta EMO, druga po vrsti v letošnjem letu, je bila dne 24. junija t. 1. Dnevni red seje je bil zelo obširen. Pregledali so izvršitev sklepov prejšnjih sej, potrdili sklepe poslovnega odbora, sprejeli Pravilnik o financiranju, potrdili sklad skupne porabe za leto 1976, potrdili stanovanjski sklad in predlog natečaja za nakup stanovanj (tega objavljamo) in obravnavali še mnogo drugih vprašanj. Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. u-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje