509
Slika je očividno ista in vendar ima Jenkova pesem čisto nekaj posebnega, Jenkovega, kar je Hei-neju popolnoma tuje! Mlada breza, „v lastnem svetu tuja", to je mladi pesnik, ki mu je v daljnem, tujem mestu, med tujci, postal tuj njegov rodni svet; le kak posamezen glas slišijo doma o njem. Ideja povsem nova!
V nekoliko bolj oddaljenem stiku s Heinejem je tudi „Prošnja", ki njen začetek spominja — čisto samo po zunanje — na Heineja:
Da te ljubim, ti je znano, Da me ljubiš, davno vem: Kaj ogiblješ se pred mano Odgovarjaš le očem?1)
Jenku je bila pri teh verzih temno v spominu Heinejeva pesem:
DaB du mich liebst, das wuBt' ich, Ich hatt' es langst entdeckt; Doch als du mir's gestanden, Hat es mich tief erschreckt.2)
Kakor smo videli, ni stik med Jenkom in Heinejem zmerom enako tesen; časih se naslanja prav določno na kako misel svojega originala, časih je kar z malimi premembami prepesnil po celo Heine-jevo pesem, bila mu je prav jasno v spominu. Časih pa je zveza prav ohlepna, da ne moremo misliti na to, da bi se bil pesnik spominjal ravno določne Hei-nejeve pesmi. Poznal je svojega Heineja tako dobro, vživil se je tako v Heinejev poetiški svet, da je kar iz nekakega Heinejevskega razpoloženja gledal v svet in na svoje življenje. In to je bilo za Jenka nevarno, ker je večkrat zabredel v Heinejev cinizem in njegovo bolno sentimentalnost, h zdrava Jenkova narava se je uprla temu vplivu in ga deloma tudi strla. Ne vedno! Najmanj se mu je posrečilo osvobojenje v onih pesmih, v katerih nahajamo re-miniscenc kar na več pesmi in na več pesnikov, ne na samega Heineja. Sem spada „V tihi noči":
Pesem, pojdi miloglasna, V noči plavaj tje do nje, Ko jo zvezde, luna jasna S spanja mirnega bude.
Ko zamišljena si pase S čuti sladkimi srce, Pesem, tvoje zale glase Naj nje usta ponove.3)
Ta pesem spominja močno na neko pesem Oskarja von Redwitz, objavljeno v njegovem sentimentalnem lirskoepskem spevu „Amaranth":
Zieht hin, ihr lieben, stillen Lieder, Zu meiner suBen Rmaranth! In ihrem Herzen laBt euch nieder, Es ist ja euer Vaterland!
Sagt ihr, ihr seiet kleine Sterne Vom Himmel, den sie mir geschenkt! Und zoget her aus weiter Ferne, Zu fragen, ob sie mein gedenkt,1)
i) Jenko, Pesmi, 1865, str. 4.
2)   Heine, Neue Gedichte, „Seraphine", štev. 3.; gl. n. d., II. zv„ str. 25.
3)  Jenko, Pesmi, 1865, str. 14.
GREGORČIČEV GROB
R „V tihi noči" nas lahko spomni tudi na Heineja: Aus meinen groBen Schmerzen Mach' ich die kleinen Lieder; Die heben ihr klingend Gefieder Und flattern nach ihrem Herzen.
Sie fanden den Weg zur Trauten, Doch kommen sie wieder und klagen, Und klagen und wollen nicht sagen, Was sie im Herzen schauten.2)
') Gl. Oskar v.Redwitz, Umaranth, 43. flufl., Mainz, Franz Kirchheim, str. 223.
2) Heine, „Lyr. Int.", št. 36.; gl. n. d., I. zv., str. 62.