Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračaj. Nefrankirana pasma se ae •prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem d*!}1, stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankiraio. Štev. 33. Sobota 19. aprila 1930. Leto V. Rudarji in meščansko časopisje. Več odkritosti in iskrenosti! Ustavitev dela v premogovnikih Trboveljske premogokopne družbe je za rudarje silen udarec, ki ga malenkostne podpore ne morejo popraviti. In o težkem socijalnem položaju rudarjev slovensko meščansko časopisje piše in poroča jako mnogo. Slika res pretresljive razmere, zlasti ljubljanski »Slovenec«, ki piše o bedi rudarjev, ne pa o pravih vzrokih teh razmer. Misli si, da s tem pisanjem zbudi med svojimi čitatelji domnevo, kako socijalno čuteč in sočuten je ta tisk. Mi pa vemo, da je bila Trboveljska premogokopna družba nacionalizirana in da imajo večino v upravnem odboru naši nekdanji politiki iz obeh taborov. Največjo odgovornost za današnje razmere utegnejo imeti možje, ki niso pravočasno poskrbeli za kon-zum premoga in ki z visokimi cenami premoga pode trg izpred svojega praga. Država ima v tem primeru popolnoma prav, če ji je konkurenčni premog ceneje na ponudbo, da se ne da izkoriščati s previsokimi cenami premoga. Jokave besede o socijalni bedi trboveljskih rudarjev torej ne morejo biti iskrene. Vpogled imate v produkcijo, vpogled v produkcijske stroške. Že la-jik ve, da je produkcija ob manjšem številu rudarjev znatno večja kakor je bila, a cene premogu niso nižje, ampak tendenca ceni gre navzgor. Slovensko meščansko časopisje naj o tem poda jasno sliko. Pove naj, kako je z valorizacijo premogovnika, s kakšnim dobičkom dela družba in kako se odpisujejo investicije dejansko. In končno, kdo je zanemaril svojo gospodarsko dolžnost, da je družba izgubila trg? Upravni odborniki nimajo samo dolžnosti, prejemati tantijeme, ampak morajo tudi delati, da preprečijo enake katastrofe. To naj pojasni meščansko časo pisje, da bo javnost na podlagi številk lahko sodila o krivdi in nekrivdi, ker bi mi neradi delali komu kri vico. V revirjih začno z delom. Zaiasen sporazum med železniško upravo in zdruienjem lastnikov rudnikov. Iz Beograda poročajo, da je po dolgotrajnih pogajanjih med upravo državnih železnic in združenjem astnikov rudnikov dosežen začasen sporazum. Sporazum določa, da rudniki prično s takojšnjo dobavo^ premoga upravi državnih železnic in da se z delom v rudnikih v celem obsegu zopet prične. Pogajanja glede cen premoga pa se bodo nadaljevala in se bo diferenca pri morebitnem znižanju cene premogu pozneje priznala upravi državnih železnic v dobro. Na podlagi tega sporazuma bi se moralo v revirjih TPD že v petek, dne 18. aprila, pričeti z delom. NemSka vlada je nalboli reakcionarna. Sodba poslanca centruma. V nemškem državnem zboru je govoril poslanec centruma, torej pristaš kanclerja, ter rekel med drugim: Obremenitev širokih mas po vladnem programu je neznosna. Ves program je tak, da smatra tudi krščansko socijalno delavstvo to vlado za najbolj nazadnjaško. Delavce in konzumente se hoče naravnost zadaviti. Pri volitvah bomo dali primeren odgovor. Govornik Peter Schlack je direktor zveze nemških krščansko soci-jalnih konzumnih zadrug. »Vorwarts« dostavlja temu govoru: da, ta vlada je najbolj nazadnjaška po revoluciji! Značilna politika nemške vlade. Po vseh državah se širokoustijo o agrarnem programu. Tako tudi v Nemčiji. Miillerjeva vlada je izdelala poseben agrarni program, ki naj ščiti male kmete in konzumente. Ta program je parlament v enem glasovanju sprejel ter so celo govorili zanj poslanci iz centruma in nemške ljudske stranke. Miillerjevo vlado so vrgli veleposestniki, kakor smo poročali. In nova vlada je napravila (torej isti centrum) nov agrarni program absolutno v zaščito veleposesti, ki naj obstoji glavno v visokih uvoznih carinah. V štirinajstih dneh so gospodje izpremenili svoje nazi-ranje. Morajo pač kupovati glasove, ker imajo nezanesljivo večino. Novi načrti avstrijske reakcije. »Antiterrorgesetz« pod streho. Sedaj pridejo na vrsto brezposelni. Avstrijska fašistično-krščansko-socijalna vlada ima pripravljen nov zakonski načrt, s katerim naj se poslabša zavarovanje zoper brezposelnost. Ena tretjina dosedaj podpiranih izgubi pravico do podpore. Doba predhodne zaposlitve, ki opravičuje do brezposelne podpoce, se zviša od 20 na 40 tednov. Tudi plačevanje nadur naj se za polovico zniža. Dosedaj so se plačevale nadure s 50% pribitka, v načrtu se predvideva samo 25%. Tudi mnogo osporavan § 1154 starega avstrijskega socijalnega zakona naj bi se popolnoma odpravil. Po tem paragrafu, ki je še tudi pri nas v veljavi, je delavec upravičen za prvi teden obolenja zahtevati od delodajalca pribitek k bolniški podpori do iznosa polne mezde, ki jo je pred obolenjem dobival. Kdor je torej zaslužil dnevno 45 Din, dobi hranarino od bolniške blagajne 30 Din, a 15 Din mu mora za prvi teden doplačati delodajalec, tako da dobi polno mezdo. Avstrijsko delavstvo čaka še dosti preizkušenj, a ne dvomimo, da jih ne bo častno prestalo. Izprememba social nega zavarovanja v Rusiji. Delno poslabšanje. Mednarodni urad dela poroča: Dajatve ruskega socijalnega zavarovanja so bile v nekaterih točkah omejene. Vodja osrednje uprave za socijalno zavarovanje Kotov se je izjavil o tem vprašanju, da zavarovalne ustanove ne dajo pomoči samo malomeščanskim slojem, marveč tudi takim skupinam prebivalstva, ki so delavskemu razredu popolnoma tuje. Izpremembe torej hočejo uvesti v socijalnih ustanovah izrecno razredno politiko. Po zakonu o delu iz leta 1922 je imel zavarovanec ves čas svoje nezmožnosti za delo pravico do dnevne holniščine povprečnega zaslužka delavcev svoje skupine. Pozneje je bila centralna uprava socijalnega zavarovanja pooblaščena, da sme, če primanjkuje sredstev, to podporo začasno znižati na tri četrtine zaslužka. Dovoljevanje podpor v višini mezd je dalo povod številnim zlorabam. Že leta 1927 je bilo blagajnam Delavska vlada in Balkan. Angleška vlada hoče posredovati med balkanskimi državami. Grški listi poročajo, da se angleška delavska vlada resno trudi za pomirjenje Balkana. Sofijski angleški poslanik obišče v ta namen tudi Grčijo. Iz razvoja dogodkov je posnemati, da to posredovanje želi zlasti bolgarska vlada, ker brez zadostne moralne zunanje podpore ni kos situaciji v Bolgariji. Angleški poslanik v Sofiji bo predvsem deloval na to, da se Jugoslavija, Bolgarija in Grčija zbližajo gospodarsko. Doslej te drža- ve druga drugo bojkotirajo; če se pa tu ustvari sodelovanje, minejo navidezno nepremostljiva politična na-sprotstva sama od sebe. Demonstracija proti Španski diktaturi. Ker vlada sabotira parlamentarizem. Kot javlja »Agence Havas« iz Madrida, so se predistavništva delavskih zvez postavila na stališče, da pomeni sedanja vlada nadaljevanje diktature ter so vsled tega sklenila, da prvega maja ne bodo prirejale demonstracij, pač pa proglasila splošno stavko v vseh obratih. dovoljeno, da smejo izvajati kontrolo s pomočjo zaupnih zdravnikov. Ra-zentega se je odrekla za obolenja zaradi pijanosti, ki so trajala manj kot tri dni, vsakršna podpora. Z odlokom z dne 19. oktobra 1. 1. so se zakonite določbe temeljito izpremeni-le. Pravica do začasnih zavarovalnih dajatev je odvisna od vrste dela. Pravico do odškodnine v višini mezde imajo vsi v produkciji in prometu zaposleni delavci, ki so najmanj tri leta pri obrti, kakor tudi žene, ki so zaradi poroda več nego 15 dni za delo nezmožne. Odškodnina vendar ne sme znašati z ozirom na krajevne razmere več kakor 150 do 180 rubljev na mesec. Druge skupine mezdnih prejemalcev, to je, delavcev v produkciji in prometu, ki še niso zaposleni tri leta v obrti, kakor tudi delavci in nameščenci, katerih dela-nezmožnost traja manj kakor 15 dni, dobivajo 75 odstotkov za prvih pet dni delanezmožnosti največ do zgoraj navedenih zneskov. Odlok vsebuje posebne določbe za sezonske delavce. Dajatve za slučaj invalidnosti niso bile toliko izpremenjene. Rente sploh ne dobe ali le zmanjšano invalidne osebe, ki vrše kako rokodelstvo ali trgovino, kakor tudi kulaki Majska akcija za Cankarjevo dru2bo. Praznovanje prvega maja je tudi letos dovoljeno na način kakor lani. Ustavitev dela po obratih ta dan ni prepovedana, javne manifestacije pa niso dovoljene. Prav zaraditega se pa nudi delavstvu, delavskim zaupnikom in prijateljem delavske kulture, da ta dan prav posebno posvetijo nabiranju članov Cankarjeve družbe. Cankarjeva družba je delo organizacijskih zaupnikov, Cankarjeva družba je sad njih napornega dela in 9ora postati njih ponos. Čim več članov, tem več lepe vzgojne književnosti med delavstvom in narodom, tem večji bodo tudi uspehi organizacij, ker duh organizacije, moč organizacije, sloni na temeljiti izobrazbi. Vsak delavec, vsak zaupnik in prijatelj dobre, lepe književnosti naj stori nekaj prvega maja za Cankarjevo družbo. Družba daje vsako leto poleg bogato ilustriranega koledarja še tri knjige za majhen znesek 20 dinarjev. Obljubili in zavezali smo se lani, da se mora število članov leta 1930 podvojiti. Ali bomo to tudi izvedli? Možnost je; porabimo prvi maj in naslednje dni v ta namen. Kjer ne bi bilo zaupnika, naj se člani priglase naravnost na Cankarjevo družbo v Ljubljani, palača Delavske zbornice. Dogodki v Indiji. Sodstvo odpoveduje. Demonstracije v Kalkuti. Železničarski štrajk. Iz Kalkute javljajo, da je moralo sodišče ustaviti postopanje proti nacionalistom, ker ni na razpolago dovolj prometnih sredstev, da bi vse obtožene pripeljali pred sodišče in ker primanjkuje prostorov, kamor bi jih zaprli. ^ V Bombaju so izbruhnili veliki nemiri. Demonstrirajoči domačini so napravili barikade iz tramvajskih voz, ki so jih potem zažgali. Poklicana policija in ognjegasci so se morali pred napadi braniti z orožjem. Vsega je bilo ranjenih 50 oseb, od teh 15 policajev in 11 ognjegascev. Ko so ranjence prepeljali v bolnico, je množica napadla poslopje s kamenjem. V Lahoce in v vseh mestih severne Indije so domačini začeli izvajati državljansko nepokorščino. Na mnogih krajih je prišlo do spopadov med policijo in prebivalstvom. Angleške čete so v strogi pripravljenosti. V Kalkuti je istotako prišlo do resnih nemirov, pri katerih je bilo ranjenih 9 Evropejcev. 10.000 delavcev v predilnicah jute je stopilo v štrajk. Pri Veliki prekoindijski železniški zvezi, kjer je trajal štrajk železničarjev že od 4. februarja, so istega 15. t. m. prekinili. Takoj nato so pa železničarji stopili v ponovno stavko, ker je družba odbila njih zahteve po povišanju 'plač. V Palestini groze izbruhniti novi nemiri med Arabci in Židi. Ob priliki arabskega — nobi musa — praznika, so velike množice Arabcev došle v Jeruzalem in se je bilo bati novih napadov na Žide. Zato so pomnožene angleške čete zasedle damaška in jafska vrata, ter v močnih oddelkih patrulirajo po mestu. Mlad Arabec je organiziral po vzoru Gandhija arabski protestni pohod preko Palestine, na katerem bo pozival na bojkot Židov. Slo2na meSčanska reakcija v Nemčiji. Za brezposelnost ni denarja, pač pa za oboroževanje. Nova nemška vlada, ki je enkrat zopet brez delavskih zastopnikov, bi bila skoraj prej padla, kot pa je prav zasedla svoje fotelje. Toda čeprav se je nahajala čisto ob robu prepada, se je vendar srečno rešila, oziroma rešili so jo Hugenbergovi »desničarski revolucionarji«, ki so se zbali novih volitev, pri katerih bi bili zopet izgubili par stotisoč glasov- Briiningova vlada je dobila svoj finančni program, s katerim bo uvedeno še več indirektnih davščin, oziroma bodo iste zvišane. Tako n. pr. davek na pivo, za katerega je bil hud boj. Seveda so bile posamezne davščine sprejete z večino od 3—4 glasov. Nekateri komunistični poslanci se niso upali priti v zbornico, ker so se bali razpusta parlamenta, v katerem slučaju bi izgubili imuniteto ter bi bili takoj aretirani, ker se jih sodno preganja. Največja korajža to ravno ni! Najbolj žalostna vloga je pač ona, ki jo igrajo nemški klerikalci, ki bodo sedaj morali delati junkersko politiko, ki ni samo protirepublikan-ska, ampak tudi protiljudska. Na erii strani je Nemčija v takih financijel-nih škripcih, da bi človek mislil, da se bo zdaj in zdaj zlomila pod pezo dajatev za reparacije, za katere mora sicer nemško delavstvo krvaveti, dočim gospoda ni hotela pristati na to, da bi se bile brezposelne podpore zvišale še za pol procenta, kot so zahtevali socijalisti, na drugi strani pa namerava vlada zgraditi še eno novo križarko, tipa »B«, kritje pa bodo baje našli s proračunskimi prihranki. Pučist smeši nemške nacijonaice. Zahrbtna zarota propala zaradi njih bojazljivosti. Izza septemberskih dni 1923 poroča voditelj Kustrinskega puča, major Buchdrucker, v članku brez sramu javno o svoji črni državni hrambi, ki je takrat štela 180.000 mož. Prav podrobno razlaga organizacijo te brambe, pove, da je organizacijo podpirala veleposest, in — kar je najlepše —, nemškonacijonalni odbor frakcije državnega in deželnega zbora, ki sta bila v zvezi z Buchdru-ckerjem vsak po enem poslancu. Ko je pa bilo razglašeno izjemno stanje in zagrožena smrt za vsakršen upor, so se nacijonalci prestrašili in puč je izostal. Major Buchdrucker je to navedel, da dokaže, kako so se nemški nacijonalci že večkrat izneverili svojim idejam, tudi že prej, ne samo pod vodstvom Hugenberga. Gospod major je hotel takrat zasesti vso četrt Berlina, kjer se nahajajo vladna poslopja, prevzeti vodstvo države in prisiliti ostalo vojsko, da se mu pokori. Po njegovem mnenju bi bil takrat puč uspel, če bi se ne bili nacijonalci (Heimatbund) izneverili. Majorjeva organizacija je bila tako dobro izvedena, da so stražili predsednikovo (Ebertovo) palačo sami pri- Doma in Razprava proti zagrebškim zarotnikom pred državnim sodiščem v Beogradu je določena za 24. aprila. Obtoženega dr. Mačka bo branilo sedem odvetnikov. Vseli obtožencev je 24 po številu. Steyr — Trbovlje. Kaj imata Steyr in Trbovlje skupnega, bo morda vprašal kakšen filister. Pač! In še zelo mnogo imata ta dva industrijska centra skupnega, čeprav leži Steyr v Avstriji, Trbovlje pa v Jugoslaviji. Steyr je pravi tip industrijskega mesta, ki šteje kakih sedem tisoč prebivalcev, samih tovarniških delavcev in delavk in celo mesto takorekoč živi od orožne industrije. Na to orožno industrijo v Steyru je bila nekoč cela Avstrija ponosna in brezdvomno je imel Steyr lepe čase, a še bolj delniška družba, ki je bila lastnica omenjenih tovarn. Po prevratu pa je prenehala industrija orožja, četudi ne popolnoma in jelo se je izdelovati avtomobile. Toda lansko leto se je začelo z redukcijami, ker tovarne niso imele več dovolj naročil in redukcija je začela zavzemati vedno večje dimenzije ter je kmalu postalo nad 50 odstotkov delavcev brezposelnih. Ker pa, kot že rečeno, živi mesto samo od te industrije, je to postalo usodno za celokupno prebivalstvo. Mestni župan, ki je iz delavskih vrst, se je pošteno potrudil, da pomaga rešiti krizo ter skuša pre- staši črne državne brambe in je bil predsednik republike takorekoč nje ujetnik. To so spomini. Ali ti spomini so poučni. Glavno zaslugo, da ni prišlo do reakcionarnega puča, ima vendarle socijalna demokracija, ki je s svojo propagando zatrla reakcijo. Upamo, da se sovražniki republike ne bodo več opomogli. po svetu. prečiti katastrofo. Zainteresiral je vlado za Steyr in mora se reči, da se je tudi kancler Schober potrudil, da pomaga in sedaj je baje zagotovljeno, da bodo tvornice v Steyru zopet polno zaposlene. Kancler Schober se je te dni osebno podal v Steyr, da se prepriča na licu mesta o tamošn'jih razmerah. Predsednik vlade pa je obenem prinesel za revno prebivalstvo Steyra 10.000 šilingov, da si more nakupiti moke za praznike, medtem ko je darovala nizozemska tvornica čokolade na Dunaju 10.000 ovitkov kakaoa in 12 tisoč tablic čokolade za prizadeto prebivalstvo. Mislimo, da bi bilo več kot umestno, da bi naši javni in privatni faktorji posnemali zveznega kanclerja Schoberja ter pomislili povodom bližajočih se praznikov na obupano prebivalstvo našega jugoslovanskega Steyra — na Trbovlje. Ker se ob vsaki priliki apelira na krščanski čut, ne zadostuje, da opisujemo strašno bedo po dnevnih časopisih, ampak, da tisti, ki morejo, tudi nekaj napravijo. Par vagonov moke bi se lahko poslalo v Trbovlje iz javnih sredstev. Če že pošiljamo denarno pomoč v Francijo, potem ne pozabimo na lastno bedo. Netrboveljčan. »Homunkulus.« Marsikdo niti ne ve, kaj ta beseda pomeni. 2e pred1 leti sem sicer čital, da bi Amerikanci radi »ustvarili« ho-tnttnkulusa. Filozofi, mehaniki in sloviti in- ženerji bi radi ustregli amerikanskim kapitalistom s tem, da ustvarijo to čudo, ho-munkulusa. Toda pred leti me ta stvar še ni tako zanimala in sem1 mislil, da so te povesti le amerikanske časnikarske race. Prvič sem bolj začudeno gledal, ko so ljubljanski kinematografi oznanjali s plakati, da bodo predvajali Homunkulusa. Pristavili so, da je homunkulus čudo tehnike, problem bodočnosti. Predstave sicer nisem obiskal, toda radoveden sem pa le bil, kakšna moderna zverina je to čudo tehnike, ta homunkulus. In kaj sem zvedel. Homunkulus je stroj, je umeten človek, ki vse dela, kar mu ukažeš. V njegovem trupu je mehanizem, so napeljane elektrovod-ne ali radiovodne naprave in če ti izpro-žiš potrebni gumb ali vijak, pa ti homunkulus napravi vse, kar hočeš. Stroj ti goni, da ti zaušnico, pove ti, koliko dela je opravljenega, kaj kdo dela v tvoji tovarni in čisto natančno ve, kdaj je potreba pozvoniti za pričetek in konec dela. Pleše tudi valček in fokstrot itd. Te dni sem celo čital, da bodo homunkulusi vodili aero-plane brez pilotov in metali bombe na uboge prebivalce in njih imetje, tam, kjer boš hotel in kadar boš hotel. Znamenje je torej, da bodo v kratkem tudi vojne bitke bili sami homunkulusi, če ne bodo predragi. Homunkulus je torej sijajna iznajdba, ki ima polno lepih svojstev, samo možganov nima, ki jih pa z ozirom na mehanizacijo sveta in racionalizacijo gospodarstva in vseh teh stvari, tudi več treba ni. Gumb, vijak in zgodi se, kar je prav in dobro. Le pomislimo, koliko si prihrani produkcija stroškov in sitnosti, prepirov in sporov. Potreba ne bo več ne kulture, ne politike, ne parlamentov in ne prokletih nezadovoljnežev v človeški družbi, ker se bo vršilo vse mehanično — gumb, vijak in zgodilo se bo. Priznam vam končno, da sem te sijajne iznajdbe jako vesel. Koliko časa sem doslej porabljal za razmišljanje, za študira-nj:e tega ali onega vprašanja! V bližnji bodočnosti pa tega ne bo treba in lahko si bom dal svoje puhle možgane operirati brez škode. Zakaj tudi jaz hočem biti homunkulus. Le pomislite, kako bodo zadovoljni z menoj potem vsi, mehaniki, tehniki in inženerji, zlasti pa tisti, katerim silim v besedo in ugovarjam njih neskončni modrosti. Zapuščina patrijarha Dimitrija. Umrli patrijarh Dimitrije, vrhovni poglavar pravoslavne cerkve v Jugoslaviji, je zapustil 11,014.560 Din imetja. Imetje je imel naloženo večinoma v vrednostnih papirjih. Večino imetja je zapustil zavodom. Manjši del sorodnikom. Konferenca za trgovsko pogodbo z Avstrijo. 17. t. m. se je v ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu vršila konferenca za trgovsko pogodbo med Avstrijo in Jugoslavijo. * Bukareški študenti postajajo ra-dikalni. Prošlo soboto so bile v Bukarešti demonstracije invalidov. Ob tej priliki je bilo aretiranih tudi osem študentov. Medicinski študenti so pričeli borbo za oprostitev teh študentov. Po noči so ujeli štiri policijske detektive in jih odvedli v dijaški dom, češ, da jih izpuste, ko policija izpusti študente. Nacijonalistični študenti napadajo dejansko tudi so-cijalne demokrate. Oblast je le s težavo osvobodila te štiri detektive. Socijalnodemokratična stranka je pa napravila vlogo na vlado, da sme organizirati obrambno formacijo proti napadom na delavce. Gospodarska politika ozkih vidikov. Kam vodi gospodarska — politika Sedanji sistem gospodarske politike, kakor jo razumejo oni krogi, ki sami sebe imenujejo »gospodarski krogi«, je po našem skromnem mnenju napačna. »Gospodarski krogi« vidijo namreč vedno le sami sebe, svoj najožji krog, dočim bi morala prava gospodarska politika poiskati pota, po kateri se dvigne splošno narodno gospodarstvo, splošni socijalni položaj. Toda v politiki teh krogov ne vidimo te tendence. Vsakdo ve, da sta v današnjih razmerah dela-vec-konzument in kmet, zlasti mali kmet, v najkritičnejšem položaja. Konzument, delavec in nameščenec imajo več kot 30 odstotkov premajhne prejemke za svojo vsaj skromno eksistenco. Enako se godi kmetu, ker je njegovo gospodarstvo kljub napornemu delu v končnem efektu vendarle pasivno. Kmetiški pridelki in izdelki so za 50 do 100 odstotkov v ceni pod predvojno pariteto. Vrhutega so industrijski izdelki in pomočki dražji za nad 100 odstotkov. Ta tendenca „g-ospod.“ politike ne more biti v interesu narodnega gospodarstva, temveč utegne ustvariti le eminentno nezdrave gospodarske in socijalne razmere. Beg z dežele je utemeljen, beg v svet tudi; toda tudi moralne posledice se bodo pokazale v najbolj bridki obliki. Aleksander Neverov: Taškent — kruhu nosato mesto. (Ruska povest iz dna velike lakote. Prevedel 1. V.) 46 Vso noč je spal Miška trdno in mirno. V sanjah je videl mater, Jaško in Fjodjko, lopatinske mužike in babe. Mati mu je zakurila kopelj, stopila k njegovi postelji in rekla tiho: — Spiš, Miška? Pojdi, sinček, okoplji se po potovanju. Pripravila sem ti tudi čisto srajco . .. Miška se je kopal, obdrgnil nekoliko celo telo z vročimi brezovimi vejicami... Dolgo potovanje je telo preveč zmučilo. Prišel je iz kopeli čisto drug, odrasel. Sedel je na prednjo klop pri mizi in začel pripovedovati o sodrugu Kondratjevu. — In kaj je z našim Serjoškom, je vprašala Serjoškova mati. — Kaj si ga pustil na cedilu? Miška je mirno odgovoril: — Serjoška ni vzdržal. Spravil sem ga v bolnico. Tam je umrl. Serjoškova mati je začela jokati, obdolževati Miško, vendar so lopatinski kmetje rekli: — Mihajlo ni kriv. Vsak človek lahko umre... ! Miška je hotel na dvorišče, da pogleda po gospodarstvu. Toda sodrug Kondratjev stopi v izbo in mu zakliče na uho: — Prebudi se, prebudi se. Miška skoči po koncu, ne razume ničesar in gleda Kondratjeva, posluša njegov vesel, bodreči glas: — No, ali vidiš, Miška, kaj!? — Koga? — Takoj smo v Taškentu! Miškovo srce poskoči, kakor da ni stene prsi. Megla zatemni oči. Sprva ni videl ničesar. Nato je bežala zelena pega poleg lokomotive. In ko je ta začela bežati počasneje, je zagledal vrtove Taškenta, ilovnate izbe in tanka, visoka drevesa. — Oh, ti moj ljubi Taškent! Mimo vrtov so se peljali nenavadni vozovi, v katere so bili vpreženi konji. Ti vozovi so imeli dve ogromni kolesi. Siti konji s trakovi na repih in z zvončki v grivah. Na konjih nenavadni ljudje s povezanimi glavami. Ogromna kolesa dvigajo gosti, beli prah, ki je zakrival vrtove in drevesa tako, da se ni moglo ničesar videti. Potem je videl debele, črnobrade mužike, tudi s povezanimi glavami, jezdeče na majhnih žrebetih. Muziki so sedeli na majhnih žrebetih, udarjali jih s tankimi palicami po vratovih. Žrebeta so stresala svoja dolga ušesa, niso imela nobenih uzd, a repe kakor teleta. Lokomotiva je za trenutek obstala. Miška je pogledal ven, videl je trgovce z jer-basi na glavah in ni slišal nobene ruske besede. V jerbasih, v majhnih lesenih košaricah so bile razne vrste jabolk, potem še nekaj drugega, nepoznanega, nekake črne in zelene grozdne jagode, velike, bele lepjoške*). — Ti živijo, je pomislil Miška in oblizoval svoje suhe, lačne ustnice. Kondratjev ga vpraša: ‘) I.epjošlta iz tankega testa, v okrogli obliki, v velikosti človeške glave pečen kruh — kakor prleške pagače-krapci, samo brez sira. — Si sedaj vesel, Mihajlo? Miška ni sam vedel: Vesel je. In vendar mu je pri srcu težko pri pogledu na vse to bogastvo. Kondratjev ga pomiri: — Ne straši se, Mihajlo. Tu ne propadeš. — Ali tukaj ni Rusov? — Tu je vse polno raznovrstnih ljudi. Ko prideš v mesto, boš vse videl. Ali veš, kje stanujejo tvoji sorodniki? Miška je bil v zadregi, zardel je in se obrnil stran: — Vem. — V kakšnem sorodstvu si? — Ne v velikem. Kondratjev ga je mučil z vprašanji in Miška je žalosten mislil: — Lažem. Kaj ne zapaziš? Na postaji v mestu je videl zadnjič sodruga Kondratjeva. Globoko se mu je poklonil, zamižal z očmi, iz katerih so se naenkrat vsipale solze, in je rekel prisrčno: — Striček, iskrena hvala. — Pusti, pusti, kaj boš hvalil, Miška. Dobro se imej! — Pridete zopet v Taškent? — Vedno vozim po tej progi... — Zbogom, morda se ne vidiva več. — Zbogom, Miška. Želim ti mnogo sreče. Miška je skočil z lokomotive, si vrgel nogavice preko pleč in se še enkrat ogledal, poklonil se še enkrat Kondratjevu. Videl je poslopje iz kamna, razgreto od solnca, visoka, vsa zaprašena drevesa, in se pomešal — majhna kapljica — v gosti vrvež množice. 1254567890230967654521 2 3 4 5 6 7 8 S 2 3 4 5 6 7 8 9 2 3 4 5 2 Številke govorijo za jedilno mast Schichtov Ceres Pri nakupovanju se dobi vode pri kg: Mesa Sirovega masla [iiiiiimiiiiiiiHi Ceresa Kruha Nobene vode, temveč 100% čiste kokosove masti vsebuje samo Schichtov Krompirja JEDILNA MAST 2 3 4 6 7 8 9 O 2 3 4 5 6 7 8 9 2 3 4 5 2 1007. CISTA KOKOSOVA MAST Opozicija na Poljskem. 100 poslancev različnih kmetskih strank je sklenilo medsebojno koalicijo za uspešnejšo borbo proti diktatorskim poskusom vlade. Avstrijski orožniki so že čisto izčrpani vsled večne pripravljenosti. V Avstriji so siti večnih »aufmar-sev« Heimwehra, ki vsako nedeljo s svojimi pohodi vznemirja ter provocira sicer mirno in vojne sito prebivalstvo. Te dni se je podala d!epu-Hcija Zveze avstrijskih orožnikov k merodajnim faktorjem, kakor tudi k načelstvu Heirmvebra in Schutzbun-da, z zahtevo, da se naj končnove-liavno preneha s takozvanimi pohodi in z orožnimi vajami, ki povzročajo gospodarstvu veliko škodo, žan-darmeriji pa veliko truda in sitnosti. Deputacija se je najprej obrnila na zastopstvo republikanskega Schutz-bunda, kjer je razložila svoje težnje z izjavo, da bi te nelegalne bo-ievne organizacije sploh morale prenehati, češ, da niso potrebne, ker za javno varnost dovolj preskrbljeno od strani državne eksekutive. Poslanec dr. Deutsch je izjavil v imenu centralnega vodstva »Schutz-bunda«, da se popolnoma strinja s tem naziranjem in da Schutzbund ni opustil nobene prilike, da ne bi na-Slašal, da stoji na stališču notranje razorožitve in d'a nima ničesar proti temu, ako se splošno prepove pohode v celi republiki. Čisto nasprotnega mnenja pa je bil predstavnik dunajskega Heimvvebra, major Fey, ki je rekel, da o likvidaciji Heiin-wehra ne more biti govora, za nje-Kov razvoj pa je potrebno, da čim večkrat »aufmaršira«, da si tako pridobiva članstvo. Sicer pa, da Heim-wehr ne rabi niti žandarjev, niti kakega drugega varstva od strani države. Smo radovedni, kako bi bilo zgledalo 7. oktobra 1928, če ne bi bila vlada čuvala Heimi\vehre z eno celo tretjino avstrijske vojske pred Schutzbundom? Cesta na Grossglockner — produktivno podpiranje brezposelnih v Avstriji. Velikopotezna akcija Unije avstrijskih strokovnih organizacij v cilju, da se zaposli nezaposlene, ki jih je nad 300.000 in da se jim1 preskrbi vsaj zasilno delo, ki pa bi vendar moglo biti za državo produktivno, je imela vsaj delen uspeh, ker so bila sklenjena gotova javna dela, med katerimi je zgradba visokoalp-ske ceste na najvišjo goro avstrijske republike, to je na Grossglockner v velikih Turah in pa zgradba ogromne električne centrale istotam, ki bo dajala nekoliko milijard kilovatnih ur letno. Dela za omenjeno cesto so že razpisana in bodo v maju zasadili prvo lopato. Cesta bo dolga nad 30 km in bo šla v višino nad 2500 m, kjer bo peljala skozi dolg predor. Višina stroškov še ni natančno določena, bo pa znašala 8 do 12 milijonov šilingov. Računajo z vso gotovostjo, da bo cesta mnogo koristila razvoju narodnega gospodarstva. Odpust delavcev v železni industriji Nemčije. Veletvrdka Siemens in Halscke je začela odpuščati delavce kar na veliko. Posebno vznemirjenje je povzročil odpust 2000 delavcev v obratu Werner Werke. Stanovanjska akcija v Berlinu. V Berlinu bo zgradila občina 80.000 stanovanj. Pri nas je to nepotrebno, ker imamo stotisoče stanovanj po nizkih cenah ter so delavske in na-meščenske mezde visoko visoko nad predvojno pariteto. Kdor veruje! V okolici Pariza so se stepli med seboj italijanski komunisti in fašisti. Komunisti so ubili tri fašiste. Glavni jeziki. Angleščino rabi 160 milijonov ljudi, nemščino okoli 90 milijonov (s tujci 120 milijonov), francoščino 40 milijonov, italijanščino pa 45 milijonov in španščino 50 milijonov. To so zahodnoevropski jeziki. Ce bi vpoštevali še druge narode, bi dobili znatno večje številke. Agenti čeke v Stockholmu. So-v)etski mornariški ataše v Stockholmu, kapetan Aleksej Sobolev, je do-nil poziv od sovjetske vlade, da se !ma takoj vrniti v Rusijo. On pa je izjavil, da bi bil povratek zanj sigurna smrt in se pozivu noče odzvati. Vendar se v Stockholmu ne čuti več varnega, ker je zadnje dni ponoči v nje- govi odsotnosti nek poznani uradnik Čeke vdrl v njegovo stanovanje z namero, da Soboleva ubije, Trocki noče mirovati. Trocki je ustanovil v Berlinu polmesečno revijo »Der Komunist«, ki jo bo urejeval iz Carigrada in okoli katere upa zbrati vse komuniste, ki niso zadovoljni s Stalinovim režimom. Avstralska delavska vlada za strogo uvozno omejitev uvoza luksuznega blaga. Ministrski predsednik avstralske delavske vlade je napovedal zelo strogo omejitev uvoza luksuzne robe, oz. povišanje carine na isto, deloma pa popolno prepoved uvoza gotovih predmetov, iz razloga, da bi se avstralske državne finance, ki so se sicer že izboljšale, vendar ne v zadostni meri, še bolj okrepile. Ta napoved ne bo ravno prijetna za Angleže, toda ministrski predsednik Avstralije, ki je sicer samostojen angleški deminijon, pravi, da so baš Angleži kritizirali neurejene avstralske finance. Propaganda za svetovni mir v šoli. V Kanadi, v severni Ameriki, ki je angleški dominijon, je odredil predsednik vlade, da se razobesi v vseh šolah besedilo Kellog-Briandovega mirovnega pakta, s katerim obsoja nad petdeset držav napadalno vojno kot zločin. S tem se vceplja mladini v srce čut za potrebo odprave vojske in vojne. Cerkev se je podrla v Lawellu, Massachusetts U. S. A. Na cerkvi sv. Jožefa se je podrla fasada in pokopala pod seboj 40 žensk, od katerih je 21 težko poškodovanih. Klasičen samomor. Nek stotnik se je v Atenah vrgel z Akropole. Padel je na streho neke hiše in se ubil. Streha se je pri tem vdrla in poškodovala v hiši neko žensko. Lev raztrgal svojega strežaja. V cirkusu Hagenbeck, ki gostuje to-časno v Montpellieru, je neki lev svojega strežnika, ki mu je donesel hrano, tako zmrcvaril, da bo najbrž umrl. Isti lev je pred dvema letoma usmrtil nekega krotilca. Napredek. V nekaterih ameriških državah so prepovedali predvajati pacifistične filme. Maribor. Znamenje časa — samomori odvetnikov. V Mariboru se je zastrupil odvetnik dr. Juritsch. Našli so ga v stanovanju nezavestnega, ležečega na divanu. Prepeljan je bil v bolnico in se še ni zavedel. Zdravniki imajo baje malo upanja, da bi mu ohranili življenje. Vzrok — finančne razmere, polom. — Dunajski listi pa poročajo, da se je v torek vrgel iz tretjega nadstropja na ulico, kjer je obležal mrtev, odvetnik dr. L. Schvveinburg. V pismu, ki ga je zapustil samomorilec, pravi, da si je vzel življenje radi bolezni ter — pomanjkanja. Znamenje časa! Vsled preselitve tu k. Državnega dečjega dispanzerja iz Slomškovega trga št. 6 v prostore bivše mariborske oblastne skupščine, ordinira ga. dr. Valerija Valjavec od 22. aprila 1930 dalje za svojce OUZD v Državnem zdravstvenem domu, Maribor, Koroščeva ulica št. 3 v časti od 'A 10. do 11. ure. Licitacija za nabavo gramoza. Okrajni cestni odbor v Mariboru razpisuje z razglasom ustno licitacijo za nabavo gramoza za banovinske in okrajne ceste v območju okrajnega cestnega odbora Maribor za proračunsko leto 1930. Licitacija se bo vršila v sredo, dne 23. aprila 1930, ob 9. uri v sejini dvorani okrajnega cestnega odbora v Mariboru, Koroška cesta št. 26/11. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa na občinski deski. Prodaja mesa na prosti stojnici se bo vršila danes, dne 19. t. m., ob 9. uri. Prodalo se bo meso treh kozličev, katero je včeraj tržno nadzorstvo zaplenilo. Cena Diru 18.— za kg. Konzumenti lahko kupijo največ po 1 kg mesa. Promenadni koncert v mestnem parku se vrši v pondeljek, dne 21. t. m., od 11. do 12. ure. Svira vojaška godba. Celje. Izlet na Kum priredi »Svoboda« Celje na velikonočno nedeljo. Odhod iz Celja v nedeljo ob 5. uri zjutraj z vlakom do Hrastnika. Zbirališče na kolodvoru. Vsi prijatelji narave vabljeni! Pobrežje pri Mariboru Pogrebno društvo za Pobrežje in okolico je imelo pred kratkim svoj redni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Iz letnega poročila odbora je razvidno; da je imelo društvo v preteklem letu okroglo 1000 članov, blagajna izkazuje čez 60.000 Din premoženja. V letu 1929 je umrlo 11 članov, ter so dobile družine umrlih izplačano posmrtnino v znesku 1500 Din. Pri volitvi odbora so ibili zopet izvoljeni: Fišer Franc, žel. uradnik v. p., kot predsednik, Trstenjak Franc, krojač, kot blagajnik ter Stržina Karol, občinski predstojnik, kot zapisnikar. Na občnem zboru se je sklenilo, uvesti dva razreda, in sicer: razred A: mesečni prispevek 3 Din, posmrtnina 1500 Din; razred B: mesečni prispevek 5 Din, posmrtnina 2500 Din. Razen tega še 4 Din letno kot prispevek za pevsko društvo in za druge stroške. Vplačevanje za B-razred se prične 1. julija t. 1. Sprejem članov ter vprašanje imesečnine se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v verandi gostilne Simonič na Pobrežju, Cesta na Brezje 15, dopoldlne. Kdor še ni član kakega pogrebnega društva, se vabi za pristop k temu človekoljubnemu društvu. Vsak naj pravočasno poskrbi za to, da bo imel ob smrti pošten pogreb, ne da bi obremenil preostalih svojce. Ruše. Vlom na postaji — kriva obdolžitev policijskega psa. Pretekli teden se je vršila pred okrožnim sodiščem1 v Mariboru zanimiva razprava proti železničarju A. S. iz Ruš, ki je bil obdolžen vloma v blagajno postaje Ruše. Za las je manjkalo, da ni bil železničar S. po krivem obsojen. Dne 26. februarja t. 1. je namreč nekdo v Rušah ponoči s ključem odprl zaklenjena vrata postajnega poslopja, nato potniško blagajno in vlomil pokrov prtljažne blagajne ter odvzel iz obeh blagajn Din 172.— in zakrivil s tem zločinstvo tatvine. Obtožen je bil tega drznega vloma železničar A. S., češ, da ga je osumil postajni načelnik, ki je ponoči slišal v pisarni nek ropot in nato videl dva nroška z ovitimi čevlji, od katerih je bil eden po postavi in suknji podoben njegovemu uslužbencu, delavcu S. Takoj zjutraj so poklicali iz Maribora detektiva s policijskim psom. Policijski pes je najprej povohal blazino v pisarni, na kateri se je še poznal odtis noge in jo nato mahnil v smeri od kolodvora proti kolodvorski restavraciji. Od tam pa so psa poklicali nazaj, ker je stanoval železničar S. na drugi strani, nakar je policijski pes vodil komisijo proti hišici, kjer je stanoval železničar S. Pred hišo se je pes ustavil in se začel igrati z drugim psom. Ko so preiskali stanovanje železničarja S., niso pri njem našli nobenega denarja, pač pa vrečaste cunje, v kakršne je bil po zatrdilu postajenačelnika zavit nočni vlomilec. Toda te vrečaste cunje so bile popolnoma suhe in po izpovedbah prič ravno tako zložene, kakor prejšnji večer. Tudi sta dva stanovalca iste hiše trdila, da bi morala slišati, če bi šel najemnik S. ponoči iz hiše, pa ga nista slišala prej, kakor zjutraj, ko je šel v službo. Železničar S. je odločno zanikal krivdo in I navajal, da je še prejšnji večer nesel na I pošto 48.000 Din, katere mu je izročil po- stajenačelnik in torej ni mogel biti vlomilec, ker je dobro vedel, da v blagajni ni denarja. Zagovornik obtoženega železničarja dr. Reisman je povdarjal, da sled policijskega psa še ni noben dokaz, ker je pes prvotno šel čisto v drugo smer in da bi lahko pes bogvekam drugam zašel in pokazal drugo sled, če ga ne bi poklicali s prvotne smeri nazaj in ga napeljali nato na drugo cesto, kjer je hodil osumljeni železničar S., ki je bil še nekaznovan in na dobrem glasu in pač ne bo tako lahkomiš-ljen, da bo šel razbijat težko blagajno, ko je dobro vedel, da jo je prejšnji večer po-stajenačelnik izpraznil in oddal ves denar na pošto. V njegovo stanovanje pes sploh ni sledil, ampak samo do hiše. V temi po-stajenačelnik ni mogel spoznati vlomilca in je tudi popolnoma manjkala sled za sostorilcem. Sodišče se je dolgo posvetovalo in nato razglasilo sodbo, s katero oprošča obtoženega S., češ, da je sicer sumljiv, a vendar ni zadostnih dokazov za njegovo krivdo. Sodišče je bilo torej satno v dvomu in je torej le radi tega izreklo oprostilno sodbo. Že čez dva dni po tej razpravi pa je orožništvo aretiralo tri tatove, od katerih sta dva priznala vlom v postajno blagajno, katerega je bil osumljen železničar S. in se mu je le s težavo posrečilo uiti obsodbi. Ko pa je prišel železničar nazaj v Ruše, je bila njegova služba že zasedena po drugem in revež je še danes na cesti brez službe, — značilen primer, kako lahko najnedolžnejši pride pod ključ in kako težko se je včasih oprati nedolžnemu. Upamo pa; da bo dobil po nedolžnem osumničeni železničar S. v vsakem oziru zadoščenje, ki mu gre. MeZica. »Poslednji mož«, burka v treh dejanjih, ki jo je uprizoril delavski oder tukajšnje podružnice »Svobode« dne 13. marca 1930, je gledalce gotovo zadovoljila. Posebno v prvem in drugem dejanju so igralci in igralke podale lepo, zaokroženo igro, dočim je v tretjem dejanju motil šepetalec, ki je bil menda prepričan, da diletanti ne morejo in ne znajo naprej. Prav nič všečno ne vpliva na človeka plahost in neka čudna sramežljivost, ki so jo kazale diletantke; vse to moti igro in neprjetno dime gedalca. Sicer pa vsa čast vztrajnosti in požrtvovalnosti delavske mladine! Aranžerjem bi še priporočali točnost; grdo je, če gledalci .s poznim prihajanjem motijo začetek igre, mučno pa je za gledalce, če se začetek predstave zavleče kar za celo uro čez napovedani čas. Malo kritike ne škodi (kakor je bilo n. pr. Petelinovi družini potrebno in za njeno zdravje koristno zauživati vsake pol ure žličko vode). — Sicer pa je želeti, da se za »Svobodo« zainteresirajo tudi vsi nfiROCP SE * m PRIBOR pošmi PREDfiLM CITRJTE„DELQVSKO POLITIKO strokovno organizirani člani, ako hočete, da bodo naši mladi diletanti z večjim zanimanjem šli na delo; dvignimo glave in delajmo vsi, da bomo vsaj v doglednem času ustvarili našo močno in nepremagljivo falango. Delavci, udeležujte se predstav, ki se vršijo na našem odru, noben delavec ne sme manjkati in se nas izogibati, kateri stremi za izboljšanje svojega položaja! Organizirani delavec. Zalog. Občinska seja. Prebere se zapisnik prejšnje seje. Požar pripominja, da iz ravnokar prebranega zapisnika ni razvidno, kaj je z njegovim predlogom glede najetja posojila za napravo potrebnih učnih prostorov v šoli v Zalogu. Obenem zahteva pojasnila, če se je vloga glede napeljave električne razsvetljave na postaji v Zalogu odposlala na direkcijo državnih železnic v Ljubljani. Zupan pojasni, da predlog giedč posojila za zaloško šolo ni dal na glasovanje, ker ni bilo napravljenega nikakega stroškovnika glede naprave dveh učnih sob, vsled česar se zaenkrat ni moglo sklepati o tozadevnem posojilu. Vlogo na železniško direkcijo se pa vsled preobilega nujnega posla še ni moglo napraviti. — Z ozirom na sklep obč. odbora z dne 26. januarja 1930 se delo zgradbe občinskega doma prepusti gospodarskemu odboru, oddajo del si pa pridržuje občinski odbor. Naprava vodnjaka naj se poveri Karlu Grumu, in to za najnižjo ponudno ceno, ki jo je stavil Miha Tomšič. — Sklep gospodarskega odbora z dne 2. marca 1930 glede posipanja obč. cest po posestnikih, kateri jih čezmerno izkoriščajo s prevažanjem gramoza (Plevnik Albin), se da na glasovanje. 8 za, 7 proti. — Plankarju se izda uradno pooblastilo, da je glasom sklepa obč. odbora z dne 16. febr. 1930 opravičen za občino Dev. Mar. v Polju pridobiti izkaze o naloženih vagonih taninskega lesa in hlodov na postaji Zalog. — Prebere se dopis kr. banske uprave št. 6163-II-3 z dne 26. jan. 1930, s katerim je bila odrejena uradna revizija računov in obč. gospodarstva. Odlok o izvršeni reviziji še ni došel. — Kuhar poroča, da je ugotovil iz izkaza vevške papirnice, da dolguje davčna uprava tukajšnji občini na obč. dokladah do konca leta 1929 še 158.729 Din 68 pi Na kr. bansko upravo naj se napravi vloga, da izstavi davčna uprava občini točen izkaz o zaostalih občinskih dokladah. — Perinu Čermelju iz Zaloga se napravijo iz občinskih sredstev ortopedični čevlji. — Kot zastopnika obrtnikov v odbor obrtno-nadaljevalne šole se izvoli še nadalje od strani občine Ivan Paternoster iz Studenca. — Kukoviča poroča o nameri odpustitve delavstva iz vevške papirnice, nakar predlaga, da se občina zavzame in skuša z vlogami na kr. bansko upravo in predsedstvo združenih papirnic v Ljubljani doseči vsaj toliko, da se namera ne izvede v takem obsegu, kot se je zamislilo. Store naj se vsi koraki, ki so potrebni, da se to prepreči. Zupan poroča, da so se tozadevne vloge že odposlale. Kukoviča predlaga, da se napravi še vloga glede zaščitne carine na tisk. rotacijski papir, da bo na ta način podjetje uvidelo, da hoče ob- TRI PREDNOSTI I. Ogromna Izbira. II. Izborna kvaliteta. III. Nizke cene In plalllne olajiava. Blago za moške obleke in spomladanske plašče. — Blago za damske kostime, plašče in obleke. — Cefiri, oksfordi in poplini za moške srajce. — Crepe-de-chine, crepe-saten, crepe-georgette, crepe-marodiine. — Bem-berg- in umetna svila v modernih barvah in desenih. Vsakovrstno platno za perilo stalno v veliki izbiri. RNIK, MARIBOR, KOROŠKA C. 9 V lovarniiki zalogi perila boste « Izbiri 3000 srajc gotovo našli nekaj po Vašem okusu in to po IZVANREDNO NIZKIH CENAH! — MOŠKE OBLEKE po Din 290'—, 320—, 340-— itd. SPECI JALNA ZALOGA SAMOVEZNIC od Din 6-— dalje. J. KornlčnlR, Maribor, Glavni trs it. 11 čina tudi podjetju samemu pomagati, kar bo napravilo nanj brezdvomno dober vtis. Na Kukovičin predlog se sklene, da gre v tej zadevi tudi od strani občine deputacija na predsedstvo in naj skuša s svojo vplivnostjo doseči vsaj toliko, da se najpotrebnejše družinske očete ne odpušča iz službe. Na Kukovičino prigovarjanje pristane iiekda-nji župan Dimnik Jakob, da gre z županom Gartrožo do generalnega tajnika dr. Pavlina, da skušata zadevo na kakršenkoli način v dobrobit delavstva omiliti. Obenem predlaga Kukoviča, da naj občina gleda in predvideva, da se bo brezposelnim nudila brezposelna podpora v živilih vsaj najbolj potrebnim družinam. Sliši se, da se bo v vevški papirnici zopet pričelo delo v polnem obsegu in da se bodo vrnili vsi odpuščeni delavci, 134 po številu. S tem bi bila likvidirana afera, ki je vzbudila v javnosti precej prahu. Vevška tovarna je namreč motivirala odpust delavcev s tem, da nima dela za svoj veliki stroj, na katerem izdeluje rotacijski papir. Dela pa nima zato, ker ne more konkurirati z inozemskim papirjem, ki se uvaža v našo državo po nizki carini 1 zlat dinar. Brezposelni delavci naj bi bili dokaz, kako potrebna je večja zaščita domače papirne industrije. — V pritožbi občinskega svetovalca Cirila Požarja napram zaloškemu krajnemu šolskemu odboru so bili pri okrajnem šolskem referentu zaslišani šolski upravitelj g. Fran Silvester in odbornika Kralj Karel in Dimnik Janez. Izredno nizke cene! Naj večja zaloga plošč! Tvornlca glasbil MEINEL & HEROLD Prodajalna: Trg Svobode Maribor. 3 g. 3’ O fij E. (D s* < 0 Vsem prijateljem, znancem in vsem mojim cenj. gostom želim vesele In srežne Velikonočne praznike! V soboto, nedeljo in pondeljek koncert z izbrano godbo. Točilo se bo prvovrstno vino in sveže pivo po naj nižjih cenah. — Za obilen obisk se najtopleje priporoča restavracija Vetrinjski dvor HINKO KOSIČ OPOZORITE VflŽt ZNANCE, da jih hočem za vedno osvoboditi neugodnega znojenja nog pa če se je tudi to znojenje pojavilo v toplih letnih dnevih. To zdravljenje se ne vrši potom zdravil, temveč je prav enostaven naravni postopek. Prosim, da priložite znamko za odgovor. — J. LUSTIG, OSIJEK KREŽNINA ULICA. Ali ste že krili J svoje potrebe v tiskovinah ■ Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica St. 20 modistlnja CELJE (Palača 1. brv. Monice) Podružnica: Trbovlje II. Priporoča se za izdelovanje vseh vrst otroških in damskih klobukov. — Velika izbira s l a m ni kov, klobuiinastih in žalnih klobukov itd. Tako izgleda prava GRAF Cene nizke! srebrna kocka! Pazite na srebrni omot. Zbirajte za tiskovni sklad EKSPORTNA HI