Samopašnikom!
(To Krilo vu). Pod dobom svinja se sukala In želod prav z butom hrustala.
Kdar se naguli in nasiti, Še tud' začne pod dobom riti In korenine mu lomiti.
„Nikar!" mu z doba vran veli: „Ne vidiš, da se posuši?"
„Naj se, če hoče, mi je mar!" Odrohne mu nečedna stvar,
„Dokler imam želoda kaj, Mi rasti dob , al pa nehaj".
„Ce precej pade! žal ga mi je!" To reče  — ino dalje rije !
—   340   —