(lo LETO II. ŠTEV. 16 GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE Izdaja okrajni odbor SZDL Kočevje Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Jože Košir List izhaja vsako soboto Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 13. APRILA 1957 SEJA ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOČEVJE Naloga ljudskih sodisc je: Dne 9. aprila je bila v Kočevju skupna seja obeh zborov Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev. Predsednik OLO tov. Janez Pirnat je vodil sejo. Najprej so odborniki z enominutnim molkom počastili spomin velikega državnika Moša Pijade. Dnevni red je bil precej obširen. Po čitanju zapisnika z zadnjega zasedanja sta oba Zbora poslušala poročilo predsednika okrajnega sodišča Kočevje tov. Poljanca. vsestransko — od tetga je bilo rešenih 2006 primerov. V precejšnjem zaostanku so na zemljiški knjigi, in sicer zaradi tega,' ker primanjkuje strokovno usposobljenih uslužbencev. ljiške knjige ne bo kmalu rešilo, bo nastalo resno vprašanje nadaljnjega dela te važne ustanove. LETNA SKUPŠČINA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V sredo 10. aprila je bila v Kočevju leitna skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Poleg 'številnih delegatov so se udeležili skupščine tudi gostje: direktor Republiškega zavoda za socialno zavarovanje dr. špicar, ljudski poslanec tov. Razdrih, predstavnik Zavoda za socialno zavarovanje okraja Novo mesto tov. stWirfTne^j^Uidentov^a0^ ™ .predsednik OLO tov. mo tako debili ljudi za naše sodi- Poročilo je zajelo dejavnost okrajnega sodišča. Najprej je zajelo naloge sodišča v pogojih socialističnega razvoja in dela v socialistični družbi. Pomen sodišča je predvsem v utrjevanju zakonitosti. Delo sedišča mora biti pod kontrolo javnosti. Zelo pomembna je vloga sodnikov-porot-nikov, ki so iz ljudstva, kar kaže, da so naša sodišča res ljudska sodišča. V poročilu smo nadalje slišali, da je okrajno sodišče prejelo v letu 1956 v obravnavo 6129 raznih zadev, če prištejemo še nerešene sodne zadeve iz leta 1955 je bilo na sodišču lana skupno 7172 sodnih zadev. Od tega je bilo rešenih 6653 sodnih zadev, 519 pa je ostalo še nerešenih. Sodišče ima šče iz domačega kraja. Predlagali so tudi, naj bi se vpeljali sodni uradni dnevi in sicer enkrat na mesec v Dobrepolju, Predgradu, Loškem potoku in Osilnici, vendar je to sedaj še neizvedljivo, ker pri- ^nah storitev, Temu pa je vzrok pomanjkanje manjkuje sodnikov. Poročilo pred-stanovanj, če se vprašanje stano- sednika okrajnega sodišča sta oba vanj za potrebne uslužbence zem- Zbora soglasno sprejela. Sprejeti so bili razni odloki Zbora sta nato obravnavala in Dobrepolje. Potrdili so tudi garan-sprejela več odlokov, tako nekate- cijsko izjavo za dokončanje elek- trifikacijskih del na področju Kar- Prnat. Poročilo o delu zavoda sta imela tov. Muhič in direktor zavoda tov. Mohar. Na osnovi teh poročil se je razvila živahna razprava, ki je zadevala vse probleme zdravstvenega zavarovanja. Razpravljali so o invalidninah, pokoj -o plačevanju zdravstvenih o vzrokih številnih nesreč p l delu itd. O skupščini bomo obširneje poročali v prihodnji številki. re spremembe v statutu okraja Kočevje, odlok o ukinitvi Sveta za turizem in gostinstvo ter sta sprejela odlok o ustanovitvi Sveta za blagovni promet, nadalje odlok o načelih za pravila trgovin s pav- lovice. S tem je bil skupni del zasedanja obeh Zborov končan. KONGRES LMS Te dni je bil v Ljubljani deveti plenum Ljudske mladine Sloveiiije. G-ovorili so o delu in nalogah Ljudske mladine in določili, da bo šesti kongres LMS 13. in 14. septembra v Celju. štiri sodnike, ki vsi uspešno delajo, šalnim obračunavanjem (velja sa-Težave so v tern, ker je zemljiška mD za trgovino s sadjem in zele-tojiga v zgradbi, ki je oddaljena, njavo). Nadalje so sprejeli pravila sodnikov - porotnikov pri okrajnega vodnega sklada in od- Vseh okrajnem sodišču je 71 in vsi so prihajali disciplinirano na razprave. V poročilu je bilo podrobna navedeno, koliko je bilo posameznih razprav v letu 1956. Mi se bomo omejili samo na naslednje: Sodnih obravnav zaradi razžaljen ja časti je bilo 185, zaradi tatvin 114, zaradi lahkih poškodb 81, zaradi goljufij in poneverb 42 in 15 prime-r°v zaradi nedovoljenega prekoračenja državne meje. Zemljiško knjižnih zadev je bilo skupno 2040 Priprave za volitve in kongres delavskih svetov Po skupni seji obeh zborov je imel sejo zbor proizvajalcev OLO. Karel Grm, predsednik zb ira, je podal obširno poročilo o sestavu in delu delavskih svete' ter o pripravah na kongres DS. Predsednik zbora proizvajalcev podjetjih, predvsem pa velja to za tov. Karol Grm je v daljšem poro- manjša -podjetja, delavsko samo-čilu navedel nekaj važnih podat- upravljanje še ni prišlo do tiste za upravni odbor gasilskega kov o sestavu in delu DS. Na csno- veljave, kot bi moralo. Po nekate- Srečna mati z zdravim otrokom lok o ustanovitvi gasilskega sklada. Nato so bile volitve članov Sveta za blagovni promet, ter članov sklada. Zbora sta tudi potrdila garancijsko izjavo- v višini 3,500.000 din za nakup rešilnega avtomobila. Avto bo nabavil Zdravstveni dom Kočevje zr zdravstveno reševalno službo v Ribnici. Rešilni avtomobil bo cji.J.m . i-lLiiiu, bo m.— li potrebe Ribniške define ter o-bčin Loški potok, Sodražica, Lašče in vi tega poročila se je razvila ži- rib -podjetjih so DS preveč pod vahna diskusija o vseh vpraša- vplivom direktorja ali drugih vonjih -delavskega samoupravljanja, c ilnih uslužbencev podjetja, ki se-S tehtnimi napotki in pripombami stavi ja jo dnevni red zasedanja DS, o dosedanjem delu DS so v razpra- določajo, kdaj naj zaseda in d čem vi sodelovali tudi ljudski poslanec raj razpravlja. V takem podjetju pveu-jcJnik ,» DS ne more in se ne. bo še fa- Janez Pirnat in sekretar OK ZK ko kmalu uveljavil. Zato je zelo Jože Klarič. V nekaterih - naših velikega pomena, kdo je član DS. V DS naj pridejo res gospodarsko r9las Uotneutat Za komuno gre? Seje občinskih ljudskih odborov so nekak parlament v malem, zato naj bodo te seje dobro pripravljane. Večkrat pa, se zgodi« da na sejali ObLO obravnavajo malenkosti — stvari, o katerih bi bilo res treba temeljito razpravljati, pa pustijo vnemar, oziroma o njih premalo razpravljajo. Na naših občinskih sejah se govori samo o odlokih, o družbenem planu pa skoraj ni govora. Največ se razpravlja 6 proračunu občine, tolčejo se za poti, vodnjake itd. Če bodo občine tako drobnjakarsko reševale vse svoje probleme, potem pač nimajo prave perspektive za razvoj. Vprašamo se, zakaj ni še na nobeni seji ObLO prišlo do konkretne razprave o zadružništvu, podjetju ali obrtništvu, če gledamo občino kot komuno, to je povezavo podjetij, zadrug, šol itd., potem je treba ta vprašanja drugače obravnavati — to se pravi, obravnavati jih tako, da se bo lz tega zrcalila res povezanost ter medsebojno sodelovanje v okviru ene komune. V kolikor je stikov med podjetj in zadruga-nyi> so še vedno le preveč administrativni, največkrat je zveza le z enim ali dvema človekoma. To ne zadošča. Kakor nam je znano, so se prenesle na občine vrste pristojnosti, katere sedaj občina rešuje samostojno, da ne bi bilo birokracije na okraju ali republiki. Menili smo, da smo birokracijo odpravili, sedaj pa jo je na občinah dovolj. Na sejah svetov ObLO je vse preveč administrativnih reševanj raznih prošenj in podobno. Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa je bilo vendarle precej napredka in stanje se bo še izboljševalo, če bomo postavljali stvari na pravo mesto. Na občino kot komuno moramo gledati Dosedanjo sredstva za gradnjo stanovanj so premajhna Zadnje 'dni se je v Moskvi sestalo na mednarodni atomski konferenci izredno veliko število atomskih strokovnjakov. Ta konferenca, ki -razpravlja o mirnodobni uporabi atomske energije, potoka prav v čalsu, ko se -giblje preko Sovjetske zveze velik atomski oblak, kli je posledica zadnje atomske eksplozije v tej državi. Na Sredstva, ki se dajejo za gradnjo stanovanj, v sedanjih razmerah še vedno le delno zadoščajo naraščajočim potrebam. Gradnje so še vedno predrage in velikokrat tudi slabe kakovosti. Kljub zvišanim sredstvom za stanovanjske grad- la na gradnjo industrijskih objektov, v sedanjem času pa se -niso še dovolj zavzela za gradnjo stanovanj. Preskrbeti si bodo morala tudi sodobno tehnično opremo. K pocenitvi stanovanj pa veliko lahko prispevajo tudi podjetja za nje, ki znašajo 280 odst. v prime- proizvodnjo gradbenega materiala, ri z letom 1955, se v mestih stanovanjski standard ne izboljšuje. Sedanja sredstva ne krijejo niti Dostikrat se celo zgodi, da gradbenega materiala ni mogoče dobiti, ali pa v nezadostnih količinah, razgledani in politično predani ljudje, ki bodo znali pestaviti, stvar na pravo mesto. Pozabiti ne smemo -tudi na našo mladino, ki naj bo sorazmerno zastopana v DS „ .. T ... . . , , še vedno se dogaja, -da v neka- ™e; terih podjetjih skličejo seje DS na hitro, zato so navadno- talce seje plehke. Sindikalna podružnica naj bo DS v pomoč in naj sprejete sklepe na sejah DS tolmači članstvu. Na seji zbora proizvajalcev je bilo poudarjeno, da tam, kjer je v podjetju dobra sindikalna podružnica, tudi delo DS v redu poteka. ske-ga izčrpavanja slabi tudi vloga Francije v zahodni Evropi. Tako je Nemcem omogočeno, da znotraj Atlantskega pakta iz meseca v mesec pridobivajo na pomenu. Mečno jr.pans’m g-zped—j-? privedlo Japonsko v položaj, da bo japonski predsednik vlade zahteval od ZDA, da dovolijo Japonski živahnejšo trgovino s Kitajsko. Ja- kanferend sodelujejo poleg vzh c d- ponči si zaradi velike moči svoje-noevropskih strokovnjakov tudi atomski strokovnjaki ZDA, Velike V želji, da razširimo možnosti za atomsko sodelovanje smo sklenili s Poljsko sporazum o medsebojni izmenjavi izkušenj, publikacij in strokovnjakov s področja atomskih ved. dveh petin potreb, ki jih terja nov kar zadržuje gradnjo in jo podra-dotok prebivalstva v mesta, če bi žuje. Pri gradnjah pa le vse pre-h pteh glede na p modni in meha- več vidimo drago gradnjo gradbenimi prirastek prebivalstva zado- nih podjetij in vse premalo vemo, stiti vsem potrebam, bi morali v da je v vsakem stanovanju skoro bodočih petih letih zgraditi v Ju- polovico obrtnih del. Obrtniška de-goslaviji 260.000 stanovanj, za kar la so velikokrat nekontrolirana in bi potrebovali 350 milijard dinar- posamezni obrtniki in obrtna pod-jev. Po sedanji stopnji stanovanj- jetja zaračunajo ceno po lastnem skega prispevka, ki znaša 10 odst., nagibu. ALŽIR IN JAPONSKA Stalni in hudi boji v francoski severno-afriški koloniji — Alžiru, povzročajo francoskim gospodar-Rred nami so volitve novih de- stvenikom hud glavobol zaradi ve-lavskih svetov ter delegatov za likih izdatkov, ki prekoračujejo kongres delavskih svetov. Pred normalne možnosti francoskega nami stoji velika naloga, -d(a pre- gospodarstva. V Franciji so sedaj gledamo dosedanje delo -delavske- tudi ljudski republikanci zahteva-ga -upravljanja, odpravim-o nepra- h, da vlada začne z novo politiko Nadaljevanje na 2. strani v Alžiru. Zaradi stalnega franco- pa bi v petih letih dobili samo 200 milijard dinarjev. Zato so predlogi za povišanje tega prispevka na 15 odst. brez dvoma povsem na -mestu. V lanskem letu so se pokazali prvi vidni uspehi pri pocenitvi stanovanjske izgradnje. Gradbeni stroški za 1 m2 stanovanjske površine so v povprečju znižani od 32.000 na 22.000. Naša gradbena: podjetja so tehnično precej zaostala in so se zadnja leta vse preveč usmerja- Nikakor -pa se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da so v novo zgrajenih stavbah dobili stanovanja predvsem vodilni uslužbenci podjetij in ustanov, za delavce v gospodarstvu pa je ostalo samo 20 odst. novo zgrajenih stanovanj. Dejstvo je tudi, da si vodilni uslužbenci že v naprej zagotovijo stanovanja in da se ta stanovanja celo gradijo in opremljajo po njihovih željah. Mc Nov delavski svet v Ribnici Delavci in uslužbenci »Lesno in- lavski svet pred zgodovinskim kon-dustrijskega podjetja- Ribnica« so gresetm delavskih svetov dobro dne 7. aprila izvolili nov delavski prijal za delo, pa tudi po kongre- ga gospodarstva obetajo, da bodo dosegli tu-di glede svoje vojaške neodvisnosti v dogovoru z Ameri-kanci boljše pogoje, kakor jih imajo sedaj. Japoncem predvsem ne ugaja to, da imajo Amerikanci na njihovem ozemlju zelo močne vojaške enote, njihov otok Okinavo pa so spremenili v eno največ-jih letalskih oporišč na svetu. ZDRUŽITEV NEMČIJE Med vladajočo stranko in opozicijo v Zahodni Nemčiji vlada enotnost, da je združitev Nemčije potrebna, so pa velike razlike glede poti, ki naj -pripelje Nemce do te združitve. Opozicijska socialno-de-mokratska stranka je dala izjavo, da bo treba v primeru združitve etoeh delov Nemčije upoštevati v nekaterih panogah gospodarstva sedanje stanje v vzhodnem delu Nemčije. Po mnenju predsednika te stranke bo morala ostati tudi v bodoče težka industrija pod kontrolo države, veleposestnikom naj m . . ne -bi vrnili odvzetih nosesfev Tokrat je stal pred našim »mi- tor v naši občini in je zato ra- otrokom delavcev in krneti m M krofenom« tov. Karel Pogačnik, zumljivo, da se zanimamo, kako to moraii v bodoče omogočiti šoLnie predsednik Gospodamskega sveta podjetje dela. Vsa leta nazaj, ko na področju vse Nemčiie oJkJhf pri ObLO Ribnica. Tov. Pogačnik se je razpravljalo o načrtih in ela- no, kot je sedaj ' J ’ ^KXloc>' nam je povedal o delu Gospodar- boratih za rekonstrukcijo podjet- Vzhodni Nemčiji J skega sveta naslednje: ja, je LIP imel vrsto težav. Naj- J " :»Na sejah Gospodarskega sveta večja težava pa; se je pokazala ob razpravljamo o vseh važnih gospo- ureditvi surovinske -baze in inve- op-mf™,-«.«' ___, ... darskih problemih'. Člani Sveta in sticijakih sredstev. Oba problema JL,; q ®.. praktično pot gospodarstveniki občine Ribnica, smo reševali na OLO. Kljub vsem larHp ?P 01.j_)-a, -gat prvo mesto Dolenjske, gol, ki so ga »skuhali« gostje, je igrišču se je zbralo okrog 500 padel po zaslugi Cveka, ki se je go z -burnim navijanjem ^ral z žc-go. podpirati domačine. Igra je bila Izreden dan je imel v napadu Pl- raaj)Urijiva, toda -lepa; pokvariti so oo, ki je kar šestkrat totresel mre- ^ gledaici z nešportnim vedenjem. Tekma je bila ostra in napeta ter enakovredna — z rahlo premočjo Rudarja v prvem in Bele krajine v drugem polčasu. Obe moštvi sta igrati odprto- igro. Bolj bila všeč 'borbenost in skrajna požrtvovalnost obeh moštev. Take tekme na Dolenjskem še nismo videli. Sodnik Krušnik je sodil dovolj ■dobro; dovoljeval je ostro igro in je spregledal nekaj rok. Rezultat bi bolj ustrezal, če bi bil neodločen, njegovega stanovanja in mi še nar-ročil, naj ga počakam kar v kuhinji. čevljarju pa, ki je za hip prenehal s šilom ter me samo mimogrede po strani pogledal, je naročil: »Tale se bo oglasil večkrat pri tebi.« Čeprav je imel daljšo pot kakor jaz, me je že čakal doma. Kakor Bradača, tako tudi njegove matere, ki je navidez brezbrižno sedela pri štedilniku, moj obisk ni prav nič iznenad-il. Očividno so bili ti ljudje vajeni takih -gostov. »Prostora, kot vidiš, nimamo dosti, vendar dovolj za pomenek,« prav prvič in zadnjič. Na .postajo resnici dobronamerna, tovariška in --- x_i --------— ir,— x_i —— predvsem vzgojna. »Kaj si znorel, kaj ti vendar pade na pamet,« me je nekoč nahrulil, ko sem mu predlagal, da -bi se mu spodobila topla suknja, ki jo je zares rabil. »Na tiste mislite malo bolj, ki so zunaj na snegu,« mi je mahal s prsti pod nosom, kazal proti Veliki gori in si vedno znova popravljal očala. Jopice pa, ki sem mu jo prinesel, je bil pa vseeno vesel in jo je po dolgem ogledovanju, na moje še večje veselje, končno le oblekel. Ne samo drobne epizode, vsa njegova osebnost se je tesno spojila z menoj in prepričan sem, da je močno vplivala tudi na druge, ki so ga poznati in delali z njim. cijo, kamor se je hodil »predstavljat«, kot je temu sam rekel. Pozneje sem se srečaval z njim bolj pogosto. Imel sem priliko spo- ne samo človeka z globoko tovariško toplino, temveč tudi revolucionarja z obširnim znanjem marksistične ideologije, Nikoli ne bom pozabil seje Okrožnega partijskega komiteja v Stari cerkvi. Brez odmera smo ves dan sedeli Ob petnajstletnici njegove smrti bi v kleti. Sekretar Šeško je govoril z vsemi o nalogah rudarjev in njihovi borbi za večji zaslužek, o-akcijah lesnih delavcev na Rudeže-vl žagi, organizacijskih ukrepih na ribniški opekarni, o propagandnem delu, o zunanje in notranjepolitičnem položaju in kdo ve o čem še. Vse križem smo ga spraševali, za mu rad dal kaj več, kot ta skromni prispevek. Več smo mu dolžni. Da, Cirila — kot smo ga klicali kot ilegalca, ni mogoče pozabiti, kot ni mogoče pozabiti vseh težkih in velikih dni. Vinko Mihelič Presenečen sem ga poslušal in se potihoma čudil, ko me je spraševal -o vsakem posebej od nas, petih komunistov ribniške partijske organizacije. Za vsakogar je vedel, kakšne naloge ima in kako jih opravlja. Zanimal se je tudi za SPOMENIK V VELIKIH POLJANAH Krajevni odbor ZB na Velikih Poljanah bo letos postavil padlim too TLstvti domačinov n^j v“S5 Zmago domačinom je med ^^Sk**"* ^ slabih mest, ki' jih to treba v tekmi proti Rudarju izpolniti. Domačini so igrali učinkovito igro dolgih pasov in preko kril hitro osvajali teren. minuti so pSTv<^tvt Bratocl T'dmgm "TtoTje^edal OBVESTILO VSEM ŠOLAM ustavljali žogo kar z rokami, -da sodnik ni piskal. Nekaj minut pred odmorom je bil poškodovan Taslaman, ki je s težavo nadaljeval z igro v drugem polčasu. V začetku drugega polčasa so premišljenost gostov to_ polčasu. drugem O sebi je povedal zelo malo in N. J. le redkokdaj. Sicer pa mu tega ni Dan mladosti v Sodražici mur je znal svetovati. Znal je vzbuditi zanimanje, tako da ni bilo nikomur mar za počitek, čeprav smo ga bili potrebni, zlasti rudarji, ki jih je v nočni izmeni čaka- borcem in žrtvam fašističnega telo naporno delo. rorja lep spomenik. Odbor je med Neke noči pa sem ga zaman ce- prebivalci razpisal anketo, kje naj le ure čakal na »javki«. Par dni bi stal ta spomenik. Do sedaj sta kasneje sem prejel njegovo dopis- dve zamisli: prva, da bi stal spo* nico s pozdravi iz koncentracij- menik na šolskem vrtu na Velikih skega -taborišča. Vrnil se je šele Poljanah, druga pa:, naj bj stal tik pred kapitulacijo stare Jugo- spomenik ob gozdni poti Iz Ortne-slavije. Toda odslej je živel jlegal- ka na Poljane na »ovinku«, kar no skoraj v vseh krajih tedanje- bi bilo bolje, vendar naj povedo ga kočevskega območja. Prve -dni ljudje v anketi zadnjo besedo. Mnenj egov eg a bivanja v Ribnici sem go materiala bodo prispevali člani v V nedeljo 7. aprila je imelo dru- v medsebojnem tekmovanju tudi mu preskrbel stanovanje, ali bolje ZB brezplačno. Pomagati bodo tu- štvo TVD »Partizan« Sodražica se- igralci namiznega tenisa in sicer rečeno skrivališče, kar pri nas. di s prostovoljnim dedom. Tudi eko- V zvezi z razpisom pionirskega rudarjT^liekaj ^Tp^mstilL Po- jo, kjer so pregledali dosedanje de- mladinci in pionirji. Najboljši trije Ker so ga zasledovali sprva oku- nomija Ortnek bo prispevala ma- vrh tega so naredili še dve majh- lo in se pogovorili o organizaciji tekmovaiti vsakega tekmovanja patcraki hlapca, pozneje pa hnh terial za spomenik. Pričakujejo šahovskega tekmovanja se obveščajo vse šole, da izvedejo odredila tekmovanja v smisl-u prejete okrožnice. Ker too treba kmalu začeti s pripravami za okrajno prvenstvo, naj dole sporoče rezultate odredniii tekmovanj referentu za mladinski im pionirski šah pri OSO tov. Moharju p. Fara pri Kočevju. ni napaki pred vrati gostov — dva tekmovanj za »Dan mladosti«, gola — in domačini so [biti v vod- Sprejeli so sklep, da bodo za »Dan stvu s 3:2. Rudar se je hitro uprl mladosti« 18. maja priredili tek--akcijam domačinov ih začel s silo- snovanje mladincev v tekih na 500 vlitim protinapadom. Žoga je iz ve- .metrov in pionirjev na 80 m. * liko naglico padala iz polja v po- maja pa 1 - — -—‘ *------ — ; lxnvim< ilr/'ll OIC! 19. pa bodo tekmovali mladinci- lje im tempo igre se je proti koncu vedno večal. bodo prejeti lepe knjižne nagrade. Vsa ta. tekmovanja bodo obenem tudi v počastitev občinskega praznika Sodražice, ki bo 25. maja. Na sc ji so se pogovorili tudi o udeležbi članov (»Partizana« So- OBVESTILA KOČEVJE biča 29 — dečka Jankota; Rodile so: Hal as Antonija, gor Lucija, gospodinja iz Ribnice 124 sp:dinja iz Dolnje Brige 2 ■— deč- — deklico Marijo; Prijatelj Pavli-ka Jožeta; Vukan Julijana, gospo- na, gospodinja iz Sušja 19 — dedinja iz Kočevske Reke -— dečka klico Ivanko. Srečnim staršem čestitamo! Poročila sta se: Prijatelj Janez, delavec iž Dolenjih Lazov 26 (27 let) jn Ambrožič Pavlina, delavka iz Sušja 19 (22 let). Srečnima zakoncema -čestitamo! Umrla je Klun Angela, gospodinja iz Goriče vasi 87 — stara 48 let. kciles-irji na progi, -ki bo dolga okr. dražica na okrajnem zletu »Parti-8 km. Tega -dne se bodo pomerili zana« v Ribnici. Računajo, da bodo sodelovati v prostih -vajah, namiznem tenisu, kolesarjenju in tekmovanju z zračno puško. Pogovorili so se še o tem, da bodo v kratkem uredili prostor oziroma igrišče za odbojko ter nabavili mrežo in žogo za odbojko. »Partizan« v Sodražici je dobro zastavil svoje delo. Vendar v njegovih vrstah vse -premalo sodelujejo delavci jz sodraških podjetij. Janeza. Srečnim staršem čestitamo! Poročili so se: Markovič Franc, miličnik iz Kočevja, Ljubljanska c. 5 (27 let) in Jelovšek Terezija, delavka iz Rudnika 26 (25 -let); Ora-žem Ludvik, mizar iz Lipovca 8 (23 let) in Ceglar Amalija, delavka iz Koblerjev 10 (22 let); Škufca Henrik, delavec iz Kočevja, Tomšičeva 6 (24 let) in Požun Angela, delavka iz Kočevja, Tomšičeva 6 (17 let). Srečnim zakoncem čestitamo! Umrl je Bauer Ivan, kmet iz Kuželja- H — star 55 let. VELIKE LAŠČE Rodili sta: Mišič Angela, gospodinja iz Sela pri Robu — deklico Ireno; Cimperman Štefanija, go-spodmja iz Sela deklico Jožefo. Srečnim staršem čestitamo! Poročili so se: Lenič Janez, zidar iz Ljubljane (27 let) in Klančar Matilda, gospodinja iz Uzma-nov (26 let); Tomažin Janez, delavec iz Velikih Lašč (27 let) in Bavdek Danijela, knjigov-odkinja iz Velikih Lašč (30 let); Zakrajšek Milan, kmetovalec iz Opalk-ovega (30 let) in Krampelj Emilijana, kmetovalka iz Podulake (25 let). Srečnim zakoncem čestitamo! Umrla- je Brinšek Ivana, kmeto-valka iz Dvorske vasi — stara 69 let. RIBNICA Rodile so: Ko-štal Smi.lj.ka, gospodinja iz Ribnice 64 — dečka' Vladimira; Zakrajšek Jožefa, -gospodinja iz Gorenje vasi 47 — deklico Ireno; Šobar Ivana, gospodinja iz Nemške vasi 58 — dečka Pavla; Andoljšek Zofija-, gospodinja. iz Dan 6 — dečka Jožeta; Pogačnik Ivana, uslužbenka iz žle- DOBREPOLJE Rodile so: Križman Frančiška, gospodinja iz Podtabora 28 — deklico Marijči; Babič Julija, gospodinja iz Kompolj 58 — -dečkai Bojana; Novak Danijela, [gospodinja iz Vidma 8 — deklico Jožico; Miklič Marija, gospodinja iz Podtabora 20 — dečka Alojza; Strnad Sinčič Angela, gospodinja iz Male vasi 26 ■■ 1 nA — -dečka Milana; Rus JoJžefa, gospodinja iz Pake 4 — deklico Marinko. Srečnim staršem čestitamo! Umrla je Zabukovec Terezija, socialna podpiranka iz Podpeči 2 — stara 66 let. Obvestila iz matičnega urada Sodražica in Predgrada nismo prejeli. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 13. aprila od 8. do 12. in od 14. do 17. ure v Kočevju trgovina »Preskrba« (poslovodja Bauer), v Ribnici pa trgovina »Prehrana« Ribnica. V -soboto 20. aprila cd 8. do 12. in od 14. do 17. ure v Italijani sami, se je selil k mno- tudi denarno pomoč -okrajnega in g im zaupnim družinam v Ribnici republiškega odbora ZB. ali blizu nje. V Ribnico je često V. P. LETNI OBČNI ZBOR OKRAJNE GOSTINSKE ZBORNICE Strokovni kader v gostinstvu Pred kratkim je imela Gostinska zbornica za naš okraj letni občni zbor. Na zboru so razpravljali o vseh problemih gostinstva v našem okraju. Objavljamo nekatere podatke iz poročila upravnega odbora Gostinske zbornice. % Okrajna Gostinska zbornica deluje že pet let in je dosegla v svojem delu že. lepe uspehe. V gostinstvu je bilo v tem času več spre-Tu čaka sindikalne podružnice še mernb, reorganizacij itd. Sedaj se veliko dela, saj so najbolj odgovorne, -da se to stanje čimprej izboljša. trgovina »Špecerija« Kočevje (poslovodja Ozunovič), v Ribnici pa Trgovina z mešani-m blagom Kmetijske zadruge Ribnica. PREGLEDI NA RENTGENU Svet za zdravstvo pri OLO je zaradi preto-rehienjanosti protitu-berkull-oznega dispanzerja v Kočevju odločil, da bo dispanzer v bodoče sprejemal na pregled pljuč samo tiste osebe, ki so pod kontrolo dispanzerja in jih ta kliče ter osebe, ki imajo napotnico od pristoj-Kočevju nega zdravnika za pregled pljuč. je to ustalilo. V Sodražici je bilo ukinjeno gostišče »Pri Sodčku«, ker je slabo poslovalo in imelo izgubo. Večja reorganizacija je bila tudi v Loškem potoku. Gostinsko podjetje, ju je imelo pet poslom va-lnic, je bilo reorganizirano in v sklopu podjetja je ostalo samo gostišče na Hribu in na Kaplji v Travniku. Ostale tri gostilne so prešle v privatni sektor. O B 3AVE KINO JADRAN, Kočevje: od 12. čto 14. aprila italijanski barvni film »Dekle z reke«, 17. in 18. aprila nemški film »Stotnik in njegov junak«, od 19. do 21. aprila ameriški barvni film »Borba v vse-mirju«. SODRAŽICA: 13. in 14. aprila ameriška filma »V dolini bo- Nadalje bo dispanzer sprejemal še osebe, ki potrebujejo zdravniško spričevalo za zaposlitev, toda ti morajo priti s pred-pdsainiim obrazcem, ki ga dobijo na občinskih posredovalnicah za delo. Vsi ostati pa lahko gredo na rentgenske preglede vsak torek popoldan k rentgenologu dr. Tivadarju, ki je specialist za želodec in PROBLEMI GOSTINSKE MREŽE V občini Kočevje je dovolj go- us-lužnostnih gostinskih obratov, teno gostišče s pavšalnim obračunavanjem, privatnih gostiln pa je 46. če primerjamo podatke iz leta 1953, vidimo, da do takrat nismo imeli niti ene privatne gostilne. Gospodarski račun je pokazal, da je bolj prav, da pride del gostiln v privatni sektor, ker bo imela skupnost od tega večje koristi. Zato imamo danes razmeroma veliko število privatnih gostiln. Konec leta; 1956 je toi-Lo- v gostinstvu zaposlenih skupno 188 delavcev in uslužbencev, največ v splošno družbenem sektorju, kjer je zaposlenil1 132 oseb. Med delavci imamo 1 z visoko kvalifikacijo, 57 kvalificiranih, polkvalificiranih 72, nekvalificiranih pa 45 oseb. ški film »Pikova dama«, 20. in 21. aprila češki -barvni film »Ce- ostale notranje bolezni. Te pregile-sarjev slavček«. de je treba sproti plačati. PREDGRAD: 13. in 14. aprila švi- Ta ukrep je bil potreben zaradi carski film »štirje v -džipu«, 20. preobremenjeno-sti dispanzerja vsak in 21. aprila italijanski film petek, predvsem zaradi pregleda »Rim ob 11. -uri«. oseb brez zdravniške na,potnice. Ti pregledi niso koristni, ker se ne PRODAM vo-dijo v zdravniški evidenci. Vsa- Najboljšemu ponudniku prodam jedo, kder se čuti bolnega, naj se -brov« in [»PnVVflto z^toto« 20 stavlbno parcelo, ki je ob Kolodvor- najprej posvetuje s pristojnim M 21. ™prito0s,ov^ki mm »Tre: sk cesti VR “ KOTdiš' Go’ Javnikom, ki ga bo po potrebi a vas 8. poslal na nadaljnje pregled6- st inskih obratov, ki nudijo pijače Med uslužbenci imajo štirje sredin hrano prehodnim gostom in do- njo strokovno, devet pa- nižjo stro-mačinom, manjka pa še mlečnih kovno izobrazbo. Kljub temu, da restavracij ati zajtrkovalnic, sla- se s-talež nekvalificiranih delavcev ščičam itd. V ostalih predelih na- znižuje, je struktura zaposlenega šega okraja, je gostinska mreža osebja po kvalifikacijskem sestavu pravilno razporejena in je dovolj nezadovoljiva. V tarifnih pravilni-obratov (v Ribnici bi bilo treba kih je zapopadenih le 10 delovnih ustanoviti mlečno restavracijo in mest za nekvalificirane delavce, menzo, ker je tu precej delav- Visokokvalificiranih delovnih mest stva).’ Mnogi privatni gostinski -pa je predvidenih za delavce in obrati ne nudijo prehodnim gostom uslužbence o-knog 37. Preostalih Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a. Telef, 3-89. Tek. račun pri podružnici NB Kočevje št. 617-T-388. — Letna nar ročnina znaša 400 din, poletna 200 din in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 800 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vročajo. Tiska tiskarna »Urška« Kočevje nutlci odločitve«, DOBREPOLJE: 13. in 14. aprila ameriški film »Katastrofa Tita-nicai«, 17. aprila angleški film »Hofoson v škripcih«, 20. in 21. aprila francoski barvni film »Graf Monte Kristo I. del«. LOŠKI POTOK: 13. in 14. aprila angleški film »Pod Rdečim morjem«, 20. in 21. aprila argentinski film »Motne vode tečejo«. KOČEVSKA REKA: 13. in 14. aprila ameriški film »Podkupnina«, 17. aprila ameriški film »V senci sovraštva«, 20. in 21. -aprila jugoslovanski film »Zasledovanje«. VELIKE LAŠČE: 13. in 14. aprila francoski film »Zlata kočija«; 20. in 21. aprila ameriški film »Aliče v pravljični deželi«. RIBNICA: 13. in 14. aprila angle- PRODAM Prodam ati zamenjam za moško dvokolo harmoniko nemške znamke »Lubas«, tri vrstna, vredna 22.000 dinarjev. -— Lunder Alojz, Šalka- vas 9, Kočevje, Sta dabta oni jo REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL Obveščamo imetnike vozil, da bo redni tehnični pregled motornih vozil in avtomobilskih prikolic ter podaljševanje prometnih dovoljenj za leto 1957 v okraju Kočevje po tem razporedu: V Kočevju: 22., 23. in 25. aprila ter 13. in 14. maja, v Ribnici pa 24. aprila. Tajništvo za notranje zadeve OLO Kočevje Oče: Ti brezvestni zapravljivec! Ko sem bil jaz v tvojih letih, mi oče za ves mesec ni dal toliko denarja, kolikor ga ti zapraviš vsak dan. Sin: Zaradi tega se vendar ni motornih treba name jeziti! Zmerjaj svojega očeta, ne mene! 127 delovnih mest pa naj bi zasedli kvalificirani delavci. Skupen promet v gostinstvu je znašal lani 323,957.000 din. Od tega smo izdati za alkoholne pijače 195.113.000 din, za brezalkoholne pijače 18,302.000 din, za hrano 57.589.000 din itd. Razvidno je, da zadružnih smo v letu 1956 precej nagibati kozarce z alkoholnimi pijačami. Omeniti moramo, da pitje brezalkoholnih pijač nazaduje, ker je bila- potrošnja teh pijač v letu 1955 večja za 503.000 din. Cena brezalkoholen okno zapreti nih pijač je previsoka. Na enega prebivalca našega okraja je bilo Pozvani se je ravnodušno dvig- potrošeno povprečno za alkoholne tople hrane. To je posebno opaziti v Loškem potoku. Za izboljšanje tega stanja bo treba še marsikaj storiti. Konec leta 1956 smo imeli skupno 84 gostinskih obratov, in sicer 30 gostišč splošnega družbenega sektorja, 2 gostišči družbenih organizacij, 5 gostišč ti tako prijazni zunaj je tako mraz. Na vlaku Gospodična Metka je sedela v kotu kupeja in ker ni vedela, kaj bi počela, Se je obrnila do edinega sopotnika, ki je sedel v kupeju, pa se doslej ni zmenil za njene čare. — Prosim, gospod, ali hočete bi- mi-1, zaprl okno in rekel: — Ali mislite, gospodična, da bo zdaj zunaj bolj gorko? V šoti Učitelj: Kdo ve, kaj iso elementi? Nacek, povej ti! Nacek: Elementi, elementi — to je pet sto dinarjev: Učitelj: Kdo ti je pa to povedal? Nacek: Moja sestra dobi vsak mesec od nekega fanta pet sto dinarjev in pravi, da so to elementi. pijače 5404 pa 506 din. din, za brezalkoholne DELAVNOST ŽENA Robarske žene so zelo delavne in dovzetne za napredek. Kar naprej kujejo načrte za nove tečaje. Sedaj imajo v načrtu, da bi organizirale pletarski tečaj, ki to za ta pasivni predel velikega pomena. V bližini je tudi zemljišče, last SLP, kjer bi se lahko gojile vrbe. žene nameravajo urediti tudi vrtičke. Iz naših krajev NAM PIŠEJO Tudi v Karlovici ne spimo vedno kaj graje vred-kočevskega V »Novicah« berem zanimivega, pohvale in nega Iz vseh krajev okraja: iz Velikih Lašč, iz Slemen, Raba, iz Vse naše bližnje okolice, le o ’Karlovici ne piše nič. A da ne bi bralci mislili, da smo na Karlovici res tako nedelavni in nazadnjaški, bom pa jaz nekaj spregovorila o Karlovici! Karlovica ima 12 hiš. Ena je bila požgana. Toda vsa bližnja okolica oz. vasi, katerih je približno 18, so v širšem pomenu Karlovica. Na klančku, ob glavni cesti je Zadružni dom, v katerem ima svoj sedež kmetijska zadruga s trgovino in seveda gostilna. V prvem nadstropju ima svoje prostore kulturno umetniško društvo, tudi dvorano. Dvorana je »čedna POZDRAV IZ MOSTARA Dolenjski fantje, ki služimo vojaški rok v Mostam, pozdravljamo vse bralce in znance kočevskih »Novic« kakor tudi dekleta iz našega kraja. Minilo je leto dni, odkar smo se tukaj seznanili fantje iz kočevskega dkraja in odkar smo začeli skupno delati za našo armado in naš narod. Lužar Ivan, Lovšin Andrej, Hočevar Vinko, Strah Anten, Klopčič Jože, Drobnič Ciril, Pajnič Ivan, Gole Franc, Meden Rado, Grajš Marjan, Lenarčič Alojz, Košir Janez, Kovač Janez — doma iž Ribnice, Dobrepolja, Vel. Lašč, Osilnice in Sodražice. Vojaki V. p. 8403 — Mostar stvarca«, so včasih rekli nekateri. In res je tako. Ponosni smo lahko nanjo, samo da bi imeli bolje urejeno razsvetljavo na odru. Pri KUD »Josip Stritar« Karlovica je precej delavna dramska skupina, saj je v zadnjem času uprizorila precej dramatskih del. Nazadnje so igrali dramo v 3 dejanjih »Mati«, zelo težko in globoko delo, skoro pretežko za preproste ljudi. A moram reči, da so se igralci dobro izkazali, le publika je delo premalo1 razumela. Ana Škulj PISMO IZ MOHORJEV Zelo nas je razveselila pismo tov. Makse Grossove, upraviteljice .°'1 osnovne šole Mohorje pri Robu. V Sl a-|e pismu nam je -priložila tudi tri naročilnice za naš list. V pismu pravi med drugim, da se je delo množičnih organizacij v njihovem kraju popravilo in želi, da bi bili vsi člani organizacij naročeni na Novice. Tov. Grossovi se najlepše zahvaljujemo za pismo in za njeno skrb pri širjenju Novic. Naj bi našla posnemalce tudi v ostalih krajih in šolah našega okraja. Tov. Grossovo naprošamo, naj se še oglasi in naj kaj napiše -o delu in življenju v njihovem kraju. Kako je z železniško postajo v Dobrepolju Kmalu bo 12 let odkar imamo Mogoče bi se našlo tudi pri obči- ali zgraditi novo, kar pa naj se svobodo, vendar je ostala železni- ni nekaj sredstev za to gradnjo, čimprej stori, delovni ljudje deška postaja v Dobrepolju še ved- če se bo z delom začelo, bo brez brepoljske občine so sl zaslužili, no taka, kakor je bila leta 1945. dvorna prispevala svoj del tudi Di- da dobijo železniško postajo, kakor Čudimo se, da se vprašanje obno- rekeija železnic. Dejstvo je, da je ostali kraji naše domovine, ve ali gradnje, nove železniške po- treba železniško postajo obnoviti P. V. v tem kraju nikamor ne premakne. Današnjemu prometu in potrebam sedanje poslopje železniške postaje več ne odgovarja, še manj pa drugi prostori za tovorni promet. Postajna čakalnica je vse prej kot prostor, namenjen kulturnim ljudem. V tem prostoru se v zimskem času stiska do 100 ljudi, pred blagajniškim okencem pa je veliko prerivanje in gneča, ker se Ali je vzgoja mladine marsikomu res deveta briga? Skrb Zveze borcev v Ribnici Na občni zbor Društva prijate- Bodimo iskreni in priznajmo, da Ijev mladine Kočevje, ki je bil 25. nismo še storili vsega, kar je mla- rnarca, sem -prišla prepričana, da dernu človeku potrebno in kar ža- bam tam našla mnogo mamic in ht-eva nov socialistični družbeni potniki ne morejo zvrstiti. Tudi očetov, predstavnikov oblasti in red. Da bo naše delo pri vzgoji prometni urad oziroma pisarna še- družbenih organizacij, štela sem in mladine plodno, je odvisno od nas fa postaje je poglavje zase Zelo naštela samo 34 ljudi, predsednik vseh, tudi od tistih, ki občnemu slaba je tudi javna razsvetljava ^ mfeo pa je bil petintrideseti. V zboru niso prisostovali. okrog postajnega poslopja. Vhod Kočevju imamo 3260 volivcev pa Slavka Pantar na postajo je vedno v temi, kar de- tako slaba udeležba. Pa se nekaj. la posebne težave tujcem, ki jih Mel^_ udeleženci bo bili le štirje pot prvikrat privede v ta kraj. Tu- možje. Pomislila sem: »Ali nista di občina naj bi poskrbela, da bi P1”! vzgVji otrok udeležena oba- ro- Občinska .konferenca Zveze borcev Ribnica, ki je bila zadnjo nedeljo v marcu, je bila zelo dobro obiskana. Poleg delegatov so prišli na konferenco tudi predstavniki ribniških podjetij in ribniške gimnazije, ter predstavnik OO ZB tov. Jerbič. Na dnevnem redu so bila vsa vprašanja, s katerimi se vsak dan srečuje organizacija ZB. V poročilih je bila nakazana vsa problematika dela in življenja te organizacije. Tudi v tem kraju je ZB skrbela za otroke padlih -borcev in žrtev fašističnega terorja. T.i otroci i so bili deležni materialne in moralne pomoči in še nadalje, bodo ti otroci skrb organizacije. O zapo-sijevanju bivših borcev je bilo več kritičnih pripomb. Nekatera podjetja niso -pokazala razumevanja cib priliki zaposlitve bivših borcev in otrok padlih borcev. To -podjetjem vsekakor ni v čast. Komandant ribniške garnizije je v razpravi med drugim poudaril, bila cestna razsvetljava tukaj v redu. Ljudje se sprašujejo, kdaj se bo začelo Obnavljati postajno poslopje v Dobrepolju. Kje je vzrok, da da je treba poskrbeti, da se oživijo Direkcija železnic tako malo ceni spomini na NOB ter da je treba prizadevanja prebivalcev Dobrepo-več politično delati med bivšimi lja, ki želijo, da bi tudi njihov kraj borci. « dobil sodobno železniško postajo. Priprave za nagradno tekmovanje Na pobudo Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Kočevje je bila ustanovljena komisija za nagradno tekmovanje v kmetijstvu. Komisija je imela 8. ‘aprila prvo sejo. Na seji so se po- govorili o pripravah in organiza- polja, Velikih Lašč, Ribnice in Sodji tekmovanja. Okrajna komisija dražice. ižti n i mio o s ti iz znan oi ti iti tcluiiUe. bo priporočila vodstvom Socialistične zveze na občinah, da takoj organizirajo občinske komisije za nagradno tekmovanje. V našem okraju bo sodelovalo v tem tekmovanju Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje. Tekmovanje bo ob- ditelja in ali ne nesita oba iste odgovornosti zanje?« Kje so bili tisti starši, ki jih že tarejo skrbi, kaj bo z njihovim otrokom? Gotovo bi se tudi zanje našel pameten nasvet. Vprašamo se, zakaj niso prišli na občni zbor vsi starši, da bi se pogovorili, kaj bomo storili za srečno mladost naših najmlajših. Zdi se mi, da vse probleme s področja poučno-vzgojnega in idejno kulturnega dela zasenči pri nas vprašanje gospodarskega razvoja. P,rav je, da skrbimo za razvoj našega gospodarstva. Pomisliti pa moramo, da bodo čez leta prišli na. naša mesta mladi in kakor jih bo- ________ _ _____________________mo vzgojili, tako bodo delali. Pra- zadružniki iz Kompolj, Dobre- vilna vzgoja naše mladine je zelo velikega- pomena. Ob konkretnih negativnih pojavih pri mladini se sprašujemo, kako je mogoče, da del mladine zahaja na slaba pota. segalo povečanje hektarskih donosov krompirja, koruze, pšenice ter verjetno tudi za ječmen in oves ter molznost krav. V tem tekmovanju bodo- verjetno sodelovali tudi Zaželjeno je, da bi v tem tekmovanju sodelovalo čimveč proizvajalcev. Za tiste, ki bodo izpolnili pogoje tega tekmovanja, so določene lepe nagrade. Podrobnosti tega tekmovanja so objavljene v zadnji številki Kmečkega glasa. Pionirji pozdravljajo MORJE — VIR ENERGIJE IN BOGASTVA ' Videti morje je vedno pclsebna želja človeka, ki živi -med gorami ali na nepregledni ravnini, V zgodovini je bilo veliko bojev po- ske -rastline. Sedaj proučujejo, kako bi ukrotili morska bitja, da bi delala za ljudi. Ob koncu se vprašamo od kod tolika bogastva v morju. Strokovnjaki so prepričani, da -ta boga- Roko si je dal odrezati i npvicE sameznih držav, ki so hotele priti stva niso ustaljena, ampak se stalno večajo. Ves ta material prinašajo v morje reke, pridobivajo ga pa z raztapljanjem svojih strug in bregov. RAZŠIRJENOST TELEVIZIJE Marsikdo je prepričan, da so televizijo iznašli šele po drugi svetovni vojni. Objavljeni podatki pri OZN pa nam pričajo, da so že pred zadnjo vojno obstojali programi za uvedbo televizije, da pa je to delo zavrla vojna. Povojni razmah televizije pa je zelo velik. V 20 državah danes že imajo redne televizijske programe, v 17 državah pa končujejo zadnja dela. V ZDA odpade danes že na vsakih 7 prebivalcev -po en televizij-, skl sprejemnik. Aparat ima že vodi in največkrat skoro vsaka držina, vgrajene pa z drugimi snovmi, če jjnajo televizijske 'sprejemnike tudi v vse sodobne avtomobile. Manj je sprejemnikov v drugih državah. Tako pride v Angliji en sprejemnik na 24 prebivalcev, iv Franciji pa na 700 prebivalcev itd. Spre* jemnikov je tudi pri nas vedno več; v Ljubljani, Kopru, pa tudi drugod že lahko opazite na strehah hiš značilne križaste antene televizijskih sprejemnikov. se je dogodila v prišel na dom Pajniča. Pajniča so v Gorenji vasi pri potem takoj odpeljali v ambulanto, do morja. Država, ki ima vsaj delček morja, je po najcenejši prometni poti povezana z vsem svetem. Morje že od nekdaj nudi z ribami vsakodnevno hrano velikemu delu človeštva na zemlji, s soljo pa zalaga skoro ves svet. Učenjaki vsega sveta pa neutrudno proučujejo še ostala bogastva morja, ki naj bi služila vedno večjemu naraščanju prebivalstva na zemlji. Ugotovili so, da se v morju nahaja 8 milijard ton zlata in nad dve milijardi urana. Neizračunljive pa so količine bakra, železa, svinca in ostalih ko-vin. f Vseh teh mineralov pa ne moremo kopati iz morja, kakor delamo to na zemlji, ker so vsi ti minerali raztopljeni v spojeni še bi hoteli vsa ta bogastva izkoristiti, bi morali predelati ogromne količine vode, kar pa se z današnjo tehnično zmogljivostjo še ne izplača. Znanost se še raje poslužuje raznih morskih živali, ki presnavljajo velike količine teh kovin in se v njih tudi kopičijo. Računajo tudi na velike količine hrane, ki naj ;bi jo nudile mor- Pred kratkim družini Pajnič Ribnici družinska žaloigra, ki je kjer so mu nudili prvo zdravniško pretresla vse prebivalce Ribniške pomoč, od tam pa so ga z rešilnim ZVEDELI SMO deline. Začelo se je takole: Ivan Pajnič iz Gorenje vasi je prišel 9. marca domov iz gostilne nekoliko vinjen ter se je takoj začel prepirati s svojo ženo. Na štedilniku v kuhinji je prav ta čas vrela voda. Pograbil je lonec in ga v besu zagnal v svojo ženo ter jo tako močno poparil po levi strani avtomobilom odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Pa še epilog k vsej zadevi. Ivan Pajnič je star okrog 34 let. Verjetno bo tudi vas zanimalo, koliko imamo v našem okraju motornih vozil. Motornih koles je 97, osebnih avtomobilov 52. avtomobilov 89, avtomobilskih pri-Na kolic 18, avtobusov 8, gasilskih av- posestvo, kjer gospodari, se je pri- tomobilov 3 .n 14 traktorjev. V ženil S svojo ženo je večkrat su- preteklem tednu je KGP Kočevje nabavilo dve motorni kolesi znamke »Tomos«, Elektro Kočevje dve motorni kolesi znamke »Tomos«, rovo ravnal, jo pretepal in doma razbijal, kadar je bil pijan itd. Po zaslugi Pajniča je v tej hiši vladal _ telesa. Poškodovanko *so takoj pre- večkrat pravi pekel. Največja nje- Veterinarska bolnica Kočevje eseb-peljali v ljubljansko bolnišnico, gova žrtev pa je bila njegova že- m avtomobil znamke »škoda«, Njeno zdravstveno stanje je še se- na. In kdo je temu kriv? Zgolj al-daj resno. Pajnič je 3. aprila po kohol, ki je prizadejal gorje že to-gcs-tilnah spet cel dan popival. Ob likim ljudem. Pajnič se je vdajal 19.30 uri pa je šel k železniški pijači in takrat je v njem gospo-progi blizu železniške postaje Rib- daril samo alkohol. Zakonca imata niča ter tam čakal na vlak, ki je štiri otroke in obsežno posestvo1, prihajal iz Kočevja. Ko je vlak Kdo bo sedaj obdeloval zemljo, ko pripeljal, se je Pajnič vrgel pod dr- je družinski poglavar po svoji last-veči vlak. ščitnik pri lokomotivi ni krivdi invalid, pa tudi za mater vil pri omenjenem podjetju in zaposlitev takoj dobil. Vendar službe ni nastopil, ker mu delo ni dišalo. Ker pa je rabil denar, se je lotil ” JC V.V tatvine. Vlomil je v stanovanje Iva-na Grma, ko je bil ta v Ljubljani. Ukradel je razna oblačila v vrednosti 27.000 dim. Nato pa je šel v Maribor, kjer je zopet poizkušal pobegniti čez mejo. Toda ptiček se je ujel in sedaj čaka zasluženega plačila. ga je odbil, vendar tako, da mu je otrok se ne ve, koliko bo sposobna zemstva). i i. i: v * i A tt « v o rlolA .on T\zx /vf7.rlvm(TTA.ln Dvonr n 1 odrezalo roko v bližini rame. Ko je vlak odpeljal naprej, se je Pajnič pobral, odrezano roko je dal na desno ramo ter se napotil domov. Doma je roko vrgel za vrata, sl prižgal cigareto in se vlegel na posteljo. Ko je prišla soseda v hišo in videla, kaj se je zgodilo s Pajničem, je takoj obvestila zdravnika dr. Andoljška, ki je takoj za delo, če bo ozdravela. Prav bi bilo, da bi se pijancem, ki so Paj-ničevega kova, prepovedalo prodajati pijače. Saj nam ta primer kaže, , kaj vse je zmožen človek v pijanosti storiti. Ljudje Ribniške doline Obsojajo početje Pajniča, njegovi ženi pa želijo sltorajšnje okrevanje. K. V. OTROKA JE OPIJANIL Dne 8. aprila se je doigodil v gostilni »Pri kmetu« v Kočevju vsega obsojanja vreden primer. Slavko Tomšič, brez zaposlitve, doma iz Mahovnika pri Kočevju, je bil omenjenega dne močno pijan. Vendar mu to še ni zadostovalo. Z alkoholno pijačo je napojil 'svojega dve leti starega fantka. Otrok je zaradi tega bruhal, se zvijal in jokal. če je že oče tako nečloveški do otroka, vsaj gostilničar ne bi smel takemu gostu dati pijače, da ______ _ ^______ bi z njo zastrupljal otroka. Po- star* 27 let, je’že zgodaj zašel na četje takega očeta zasluži samo OLO Kočevje osebni avtomobil znamke i»Škoda«, Poslovna zveza Kočevje motorno kolo znamke »Tomos«, Praznik Matija, Kočevje, motorno kolo znamke »Tomos«, Lagonder Franc, Ribnica, motorno kolo »Panonija«, Čampa Ivan, Hrib-Loški potok, motorno kolo »DKV« (prejel za darilo iz ino- DELO MU NI DIŠALO Alojz Šturm, po poklicu mizar, prezir, če tako oče vzgaja ctroka, sj lahko predstavljamo, da bo šel kmalu tudi sin po očetovih stopinjah. NEKAJ O ŽUPANOVI LIPI PROMETNA NEZGODA V nedeljo 17. marca je v Hro- OR.IU»Jčo%^rA>K> jl$L0V£.N$Ki Janičar. 'RiRf FRANEK_ BRATKOVIČI wl:fgj kriva pot. Leta 1954 je ilegalno prekoračil državno mejo in živel do nedavna v Avstriji. Ko se je žvljenja v tujini naveličal, se je vrnil v domovino. V Mariboru so ga organi javne varnosti za tri dni priprli. Tu se je seznanil s tremi _ V Predgradu na »Purgi« stoji mladimi avanturisti iz Kočevja, ki vači pri Ribnici skočil pred moto-starodavna Upa, znana kot »župa- so hoteli prekoračiti državno mejo rista 8-letni deček. Voznik vozila ni nova lipa«. Pod to Upo so bile več- brez dokumentov, zato so jih ‘erga- mogel tako naglo zavreti in je krat razne prireditve in veselice, ni javne varnosti zaprli. Prej so otroka povozil. Na srečo je nepre-Lipa je bila košata in je dajala bili zaposleni pri podjetju »Zidar« vidnemu dečku samo zlomil nogo. prijetno senco, nekomu pa to ni Kočevje. Šturmu so povedali, da Ta primer naj bo ponovno sva-bilo všeč, pa je na eni strani lipe lahko dobi takoj zaposlitev pri pod- rilo vsem otrokom in staršem, da odsekal več vej. Ali je to prav? jetju »Zidar«. Šturm se je res ja- naj bodo previdni na cestah. D O M A C A P O V E S T 85 Vsa turška sila;, M še ni bila razlila se proti severu naprej, obstopila je od vseh strani trdno kloštrsko poslopje. Ne bi bilo težko braniti dobro utrjenega obzidja, ko bi bilo brambovcev. Ali le malo je bilo ljudi, ki so bib za zidom, zakaj veliko hlapcev se je bilo pri procesiji razkropilo, in bodisi v turško ujetništvo prišlo, bodisi končalo pod turškimi sabljami. Izmed menihov bil je v kloštru samo Marko Kozjak z dvema sivostarima očetoma. Zdanja nevarnost prisili Marka, da pozabi sam nase in svoje bolečine; premaga stare bolne kosti in kakor nekdanji vojak zapoveduje hlapcem. Dobro pa je razvidel, da to malo ostrasewo krdelce ne more dolgo braniti široko razprostranega obzidja proti taki množici Turkov, M je obkrožala klošter. 87 Ne daleč od mesta, kjer sta stala meniha, nastane velik hrup. Sredi med hlapci pojavi se dolgi cigan, ki je prišel v klošter po skrivnem hodniku. Hlapci so hoteU napasti Sa-mola, ah ta jim pokaže prstan in pove, da ga pošilja opat, naj jih po skrivnem hodniku odpelje iz samostana na varno. Marku pa razodene, da je njegov Sin poveljnik janičarjev pred samostanom. 88 Kozjak, spoznavši, dia se dolgo braniti ne more, sklene zapustiti še to noč obzidje, tem bolj, ker se je mesec skril za oblake. Preden je torej minulo pol ure, bilo je vse pokonci. Ravno so hoteli odpreti železna težka vrata, ko se pretrga oblak na nebu in luna posije svetlo in jasno. Zdajci se pokaže, da jih je ravno luna smrti rešila.