Vinogratlniske ali vinarske zadrngc. Zadnji čas govori se javno čedalje več o zboljševanju gospodarskih razmer pri Slovencih. Vrli celovški «Mir« je nasvetoval veliko gospodarsko družbo na delnice po 100 gld. jedno, na ljudskem shodu v Mozirju se je razgovarjalo, kaj bi bilo bolje, al! osnovati za južni Štajar posebno kmetijsko družbo ali pa pridružiti se Kranjskej, na shodu v Šmarijah pa se je priporočalo snovati na podlagi zakona o zadrugah z dne 9. aprila 1873 vinogradniške ali vinarske zadruge. Naši vinogradi so ogromen del narodovega imetja. Toda vinska trta začela je pešati. Vrhu tega jo napada smod in trtna uš nam žuga vinograde popolnem ugcjnobiti. Kaj storiti? Porabiti sredstvo, katero tukaj edino pomaga: prenoviti slare vinograde s pomočjo ameriškega trsa. Dokaz in zgled bodi nain ISrežiški okraj! Vlado so dužavni poslanci sedaj toliko vklonili, da je začela resno pospeševati obnovitev vinogradov. V to svrlio ima: 1. letos 100.000 gld. namesto prejšnjih 36.000 gld. na razpolaganje: 2. daje saditi državrre trsovnice; 3 nastavlja in podpira može strokovnjake, da podučujejo vinogradnike o gojenju in cepljenu ameriške trte; 4. odpisuje zemljiški davek pri vinogradih po trtnej uši oškodovanih; 5. daje brezobrestna posojila posestnikom, ki hočejo svoje vinograde prenoviti z ainoriško trto in 6. oprošča nove vinograde zemljiščnega davka, ako so zasajeni z domaeo trto, skozi 6 let, ee pa z ameriško, skozi 10 let. To jc sedaj vlada storiti voljna in pooblaščena. Sedaj ireba Ie, da se posestniki neizogibnega dela lotijo, ponudene ugodnosti izkoristijo, kar se pa najiožje izvršuje s pomočjo postavno osnovane zadruge. Zgled so nam naše slovenske posojilnice. Vsak vinogradni okraj bi naj osnoval zadrugo vinogradniško ali vinarsko. Zadruga dobi bitrejein ložje od vlade, česar treba, ona more naročevati ceneje umetnib gnojil, na kar bo tudi misliti, zlasti lam, kjer vinogradi gnoja stradajo; ona more vso obnovitev vinogradov najuspešnejše izvršiti in naposled tudi klelarstvo in vinsko trženje v roke vzeti. Odlagati nikakor več ne kaže, sicer nas drugi prebitijo. Z ameriško trto obnovljeni vinogradi močno rodijo in dajejo boljše vino, ker je cepljena z najboljšo domačo trto. To so sedaj se ve le domoljubni nasveti. Objavljajo se, da se pojmi zbistrijo, vse razmere in okoliščine v poštev vzamejo in dobro prevdarijo in potem ni dvomiti, da tudi tukaj Hlovenci krenemo pravo pot. — Resoluciji o davčnih predlogih se ugovarja, češ, da so ovi nasveti najizvedljivi. To je zelo krivo. Nasveti druga niso, nego dotični predlogi slovenskih poslancev g. Robiča in g. Povšeta v davčnem odseku državnega zbora, ki sta vse dobro premislila, preden sta svoje predloge stavila.j Sicer pa že sedaj nista ostala brez uspeha: g. Kobičev predlog je vklonil vlado privoliti, da se 15% zemljiščnega davka odpiše namesto 13'/a iR %¦ Povšelov, da je (inančni minister voljen bil do 200 gjd. čistcga katastralnega dohodka kmete oprostiti nove osobnc doliodnine. Da bi gg. Kobič in Povše tudi najrajši videla, če bi vsi gruntni posestniki novega davka bili prosti, to je samo ob sebi umevno. Toda finančni ininister neče o tem ničesar čuti in zatorej skušata vsaj večino kmetskih posestnikov ovega davka rešiti Dal Hog, da se njima to vsaj deloma posreči! Dr. L. G.