Ml — ■ primorski utp | ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper [_PORTORQZ SEPTEMBER 1999 leto 5 številka 67 cena 120 SIT iC Banka Koper Kje v Istri naj poteka zunanja meja EU? Občinski praznik Občine Piran, 15. oktober Osrednja proslava in slovesna otvoritev Amfiteatra v Avditoriju V občini Piran so že pripravili okvirni program letošnjega občinskega praznika. Osrednja proslava bo 16. oktobra pozno popoldne v Avditoriju, kjer bodo tudi slovesno odprli njegov prenovljeni del - Amfiteater. Pričakujejo tudi obisk najvišjih predstavnikov države. V okviru praznovanja občinskega praznika bodo po daljših pripravah odprli tudi Galerijo Hermana Pečariča v Piranu 21. oktobra bo v Avditoriju srečanje pevskih zborov starih mest Pirana, Ptuja in Škofje Loke. Nastopil bo tudi piranski Mladinski pihalni orkester. Občinski svet Občine Piran bo na svoji seji, 30. septembra odločil, komu bo podeljeno letošnje najvišje občinsko priznanje - Zlati grb Občine Piran. Še ena dobra novice: začela se bodo pripravljalna dela za obnovo Tratinijevega gledališča v Piranu. Več o prazniku v oktobrski številki. Mestna občina Koper še naprej celovita Propadla pobuda za ustanovitev nove občine Ankaran-Hrvatini Polemike okrog zahteve, želja ter političnih pritiskov, da bi MO Koper razdelili na prafaktorje se vlečejo že od dneva odločbe Ustavnega sodišča dalje. DZ je sprejel zakon o razpisu volitev v MO Koper, njegovo izvajanje pa je ustavno sodišče zadržalo, ker mora presoditi, ali je zakon v skladu z ustavo ali ne... Množičen protest na Titovem trgu, ljudje na referendumu so se dvakrat odločili za enovito občino, a to očitno nič ne pomaga. “MO Koper je še neustavna”! Ob tem so vzniknile konkretne -zanimivo tudi finančno obarvane pobude -kako MO Koper razdeliti. Eno teh je predstavil tudi znani novinar Janko Tedeško. Toda pobuda, da bi na območju MO Koper nastala nova občina Ankaran-Hrvatini je na zboru krajanov v krajevnih skupnostih v petek, 10. septembra zvečer propadla. V Ankaranu so pobudo zavrnili, v Hrvatinih pa naj bi nadaljevali s pripravami skupaj s somišljeniki iz Ankarana. Konferenca o odnosih z javnostmi 3. slovenska konferenca o odnosih z javnostmi bo v Grand hotelu Emona Bernardin od 21. do 23. oktobra. Prvi dan bo redna letna skupščina PRSS, Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Boj za prestiž in nagrade V portoroškem Avditoriju, prvič pod letno streho na večjem prizorišču, bo letos že 6. festival nove Evrope Zlati Boben - Goldcn Drum ’99. Na veliki paradi kreativccv, ekonomskih propagandistov, predstavnikov marketinških agencij, bodo predstavili najboljše kar zmore stroka, vrteli bodo nagrajene filme, radijske spote, razstavljali plakate. Pričakujejo več kot 700 udeležencev iz Slovenije in tujine. In Portorož? Živel naj bi s festivalom in ponovno pridobil nekaj točk s promocijo tega dogajanja v svetu. Udeležence 6. Zlatega bobna bo pozdravila piranska županja, Vojka Štular. Zaključna slovesnost in podelitev nagrad bo 8. oktobra ob 20.30 Amfiteatru (zunanjem pokritem delu) Avditorija. ZLATI BOBEN ‘99 Portorož, 4. - 8. oktober V Bruslju so redkobesedni, na evropskem vrhu v Helsinkih pa naj bi decembra letos končno le povedali, kdaj bodo nove kandidatke, med katerimi je tudi Slovenija, postale polnopravne članice Evropske unije. To naj bi bilo leta 2005. EU bo takrat za nekaj kilometrov premaknila svojo notranjo mejo do območja Kaštela, Dragonje, Sečovelj in Savudrije. Do takrat bo treba razrešiti še glavno uganko, kje sploh lahko poteka zunanja meje EU, če v Bruslju niti ne vedo kje natančno poteka sedanja meja med Hrvaško in Slovenijo v Istri. Hrvaška zaenkrat nima nobenih pravih možnosti, da se pridruži veliki evropski družini, kar je po svoje slabo za Slovenijo, saj bo morala zagotavljati popolno nadzorovanje meje in varnost pred vdorom ljudi z Balkana prek Hrvaške v notranji prostor EU, kjer praviloma ni več kontrole. Neuradni podatek, da za zaščito meje potrebujejo kar 3000 policistov lahko pove, da bo meja v Istri res kar strogo nadzorovana. Razširitev zunanje meje EU do roba hrvaške Istre, nekoliko bliže Balkanu, bo v marsičem spremenila življenje tukajšnjih ljudi. Ob meji se bodo hkrati odprle neslutene možnosti razvoja tukajšnjih krajev; brezcarinska cona, širitev letališča, gradnja terminalov, turistična ponudba, velike blagovnice in še kaj. V Rovinju podpis listine o sodelovanju Županja Občine Piran in Župan Občine Rovinj bosta v okviru obuditve tradicionalnih srečanj med mestoma (leta 1209 je bil podpisan me Piranom in Rovinjem mirovni sporazum), v četrtek, 16. septembra 1999 v Rovinju slovesno podpisala Listino o sodelovanju. Vsebino listine bomo objavili v naslednji številki. V Luciji so se razširile govorice, da naj bi znani lucijski samostojni podjetnik ostal neki firmi dolžan zajeten kupček denarja za nakup in prevzem na vpogled zanimive premičnine. Naivno zaupanje v kupca, ki naj bi zagotovil, da je blago plačano bo mladega trgovca, najmanj kar je, stalo disciplinski postopek v podjetju. Ker ni preveril dejanskega stanja vplačila, bo po internih pravilih podjetja breme moral nositi sam, plačilo od kupca pa bo lahko izterjal prek sodišča. Na Bernardinu še vedno brez bančnega avtomata Podjetniki in trgovci z bernardinske trgovske ulice že nekaj časa negodujejo zaradi problema, ker ob določenih urah ne morejo dvigniti denarja, zato tudi že nekaj časa zahtevajo bančni avtomat. Tam sicer deluje agencija Banke Koper d.d., ki pa je z nastopom zimskega umika ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprta, ko je (zlasti poleti) tam najbolj živahno. Razen v hotelu tudi ni nobene menjalnice, da ne omenjamo možnosti dviga denarja s tujo plačilno kartico. V Banka Koper bi avtomat menda postavili, če bi bili tamkajšnji stanovalci in podjetniki pripravljeni zadevo sofinancirati, so nam povedali na Bernardinu. 'SP' ^ IZOLA EXPRESS OPTIKA Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500 f----7“-------\ * IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFIJ PO NAPREDNEM APS SISTEMU * ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR 8REIL Poslovalnica TPC Lucija, tel./fax: 066/773-296 Poslovalnica Koper, Pristaniška 2, tel.:066/278-600, fax: 066/276-788 TERME^aS PALAČE Portorož Ponorose Slovenija Mesec AKUPUNKTURE v Termah Palače V mesecu septembru nudimo akupunkturo in posebno ponudbo: vsakih 10 akupunktur brezplačen vstop v bazene, savne, tepidarinm. Obiščete nas lahko tudi v THALASSO CENTRU, kjer vam s 30 % popustom nudimo izvrstne storitve: Talaxion, Škotski tuš, masažo multi jet in whirlpool s slanico ali morsko vodo. Zdravje je sol življenja Vabljeni v Terme Palače Informacije in rezervacije: Tel. (066) 747 360,747 041 Pekarna Koper d.o.o. Pobeška 15, 6000 Koper Tel. & fax: 066/ 31-303 DNEVNO ODLIČEN KRLIli IN PECIVO IZ MLINOTESTOVE PEKARNE KOPER Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 76 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - Izdelava fotograf(], prodaja fotografskega materiala In opreme IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME Slovenci le dobijo svoj zaščitni zakon Rim - Poslanska zbornica bo v ponedeljek, 20. in 21. septembra na plenarni skupščini obravnavala zakonski predlog za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Poročevalec, poslanec Domenico Maselli je že predložil zadnja dopolnila levosredinske koalicije k zaščitnemu osnutku, o katerih se bodo najprej izrekli v poslanski komisiji za ustavne zadeve. Prebivalcem narodnostno mešanih občin tržaške, goriške in videmske pokrajine pa se obeta, da bodo v bodoče lahko na pristojnih upravnih enotah zahtevali tudi dvojezične osebne izkaznice. Slovenci v zamejstvu štejejo za velik korak naprej dejstvo, daje osnutek manjšinskega zakona prišel na dnevni red poslanske zbornice. Seveda pa pričakujejo tudi še neprej aktivno protidelovanje posameznih, Slovencem nenaklonjenih poslancev V Trstu odprli menzo za reveže Kot so poročali italijanski mediji so v torek, 7. septembra 1999 v ulici F. Venezian 23a tudi uradno odprli menzo za razdeljevanje brezplačnih obrokov hrane, ki tam deluje že od meseca maja. Pobudo je dala tržaška občinska uprava, v sodelovanju s humanitarno organizacijo tržaške škofije Caritas. Tržaška občina naj bi za te namene humanitarni organizaciji letno dodeljevala po 200 milijonov lir. Menzo so uredili v pritličnem prostoru, kjer prostovoljci Caritasa delijo brezplačno hrano. Dnevno razdelijo okoli 250 obrokov. Doslej pa sojih razdelili že okoli 20.000. Kaže, daje takšen ukrep bil še kako potreben, saj seje po pisanju Primorskega dnevnika v zadnjem času v Tržaški pokrajini povečalo število pribežnikov, znatno pa je naraslo tudi število tržaških občanov, ki ne premorejo sredstev za vsakodnevno prehrano. Raisa Gorbačov se bori za življenje Soproga nekdanjega predsednika Sovjetske zveze, 67-letna Raisa Gorbačov se že nekaj časa bori s težko, skoraj neozdravljivo boleznijo. Ima krvenega raka, poleg tega pa je dobila tudi visoko vročino z infekcijo grla. Trenutno se zdravi v Nemčiji. Zdravniška ekipa se skorajda ne more odločiti za tvegani poseg - presaditev kostnega mozga, saj je veliko vprašanje, če bi predsednikova soproga zahtevno operacijo zaradi starosti in oslabelosti sploh prenesla. Telefonski imeniki na nemških poštah od januarja 2000 le še preteklost Kot poroča Bild bodo z nemških pošt (14.000 filial) s 1. januarjem 2000 odstranili telefonske imenike. Uporabniki telefonskih storitev, ki bodo želeli telefonirati na pošti si bodo lahko telefonske številke poiskali naa ekranih Service-Computer-jev, ki bodo nameščeni na poštah. Telefonske imenike bodo obdržali le še v telefonskih celicah za pottrebe občanov. Minister Fassino obiskal Slovenijo Italijanski minister za zunanjo trgovino Piero Fassino se je v torek, 7. septembra mudil na obisku v Sloveniji. Pogovarjal se je z ministrom za ekonomske odnose in razvoj Marjanom Senjurjem in ministrom za promet in zveze Antonom Bergauerjem. Visokega gosta je sprejel tudi predsednik države Milan Kučan. Italija je drugi najpomembnejši slovenski zunanjetrgovinski partner. Obseg zunanjetrgovinske menjave naj bi letos že dosegel vrednost 3 milijarde dolarjev. Slovenska podjetja poslovno sodelujejo z italijanskimi predvsem na bližnjih območjih Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Lombardije. Piero Fassino se je z gostitelji pogovarjal tudi o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med državama in prekomejnega sodelovanja. Dogovorili so se o skorajšnjem srečanju predstavnikov tržaške in koprske Luke, razpravljali izboljšanju prometnih zvez (koridor št 5), ter o morebitnem sodelovanju Italije in Slovenije pri obnovi Kosova in Jugovzhodne Evrope. Minister Fassino je predsednika Milana Kučana seznanil tudi s postopkom sprejemanja Masselijevega zakona o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Predlog zakona je že v parlamentarni proceduri in vse kaže, da bo sprejet še letos. IGRA NARAVE Naslednji popolni sončev mrk bomo (boste) videli v Sloveniji leta 2081. FOTO: Primorski utrip Miss Italije je Manila Nazzaro Pri izboru najlepše Italijanke je prišlo do začetnih računalniških napak, vendar naj bi se na koncu vse končalo srečno Primorski dnevnik je 7. septembra objavil fotografijo Telefota ap in članek z naslovom “Napake in polemike pri izbiranju najlepše”. V nedeljo, 5. septembra so tudi v Italiji (Salsomaggiore) izbrali nejlepšo. Miss Italije je postala Manila Nazzaro (prva z leve). Najlepša Italijanka študira medicino in vse kaže, daje laskavi naslov ne bo odvrnil od študija. Medtem, ko se 22-letna lepotica iz Foggie skupaj s starši in fantom veseli zmage, plamtijo polemike zaradi nerodnosti in napak, ki so zaznamovale letošnjo prireditev. Zaradi napake so morali ponoviti izbor prvega kroga in vključeno je bilo dekle, kije prej izpadlo. Vendar ta rešitev ni zadovoljila vseh. Marsikdo razmišlja o možnosti pritožbe in o zahtevi naj končni izbor ponovijo. Televizijski prenos je priklenil pred tv ekrane kar nekaj milijonov Italijanov. Za Dianino smrt kriv vinjen šofer, ne paparaci Svetovni mediji povzemajo ugotovitve in razsodbo pariških priskovalnih sodnikov (7000 strani), ki so na podlagi obsežnih preiskav prišli do zaključka, da za smrt valeške 36-letne princese Diane niso krivi paparaci (fotografi, ki so zasledovali mercedes) ampak izključno vinjen voznik. Nesreča se je zgodila 31 .avgusta 1997 v pariškem tunelu Ponte de L’Alma. Življenje so izgubili princesa Diana, njen ljubimec Dodi Al Fayed in šofer njunega mercedesa S 280. Skoraj vsa javnost je bila dolgo prepričana, da je za nesrečo sokriva deseterica fotografov, ker so tisto noč sledili pricesi. Vzrok za nesrečo sta bili voznikova vinjenost in prehitra vožnja. Nemški Bild (št. 202) je v ekskluzivnem članku na prvi strani objavil tudi citat iz “tajnega” sodnomedicinskega izvida in podrobnosti o ure dolgem boju zdravnikov za Dianino življenje, vendar je bilo vse zaman. Rana na srcu Diane je bila prehuda, zatajil je krvni obtok, v možgane ni več prihajal kisik in Diana je umrla. Tu in tam sc pojavljajo celo nekakšni, verjetno neosnovani namigi, da je Dianina smrt bila naročena. KITKE ZA 45.000 SIT Na portoroški ploščadi, kljub ne najboljšemu obisku turistov in nakupov, še vedno vztrajajo nekateri izdelovalci domače umetnostne obrti, portretisti, frizerji, prodajalci keramične posode, steklenih okrasnih predmetov in drugih zanimivih stvari. Za novo frizuro s številnimi dolgimi kitkami je treba kar nekaj ur potrpeti. Ker lepota nekaj stane, je treba za nov izglcd glave plačati tudi 45.000 SIT. ZA DOBRO DELO JE POTREBNA INSPIRACIJA V prostorih Krkinega Zdravilišča Strunjan večkrat prirejajo zanimive razstave. Tokrat razstavlja svoja slikarska dela Jože Kotar iz Novega mesta. Uveljavlja se kot krajinar, priljubljene pa so mu tudi ženske figure kot je tale na sliki, ki jo je ujel v objektiv novinar Primorskega utripa. Je nedosegljiva, je dama, kraljica, ljubimka, nosilka intimnih hrepenenj. Razstava slik Jožeta Kotarja v Strunjanu bo na ogled do 28. septembra. Strah pred nuklearko se najbolj širi na Avstrijskem Nakup uparjalnikov pri naših severnih sosedih samo še pospešil govorice in opozorila o vprašanju varnosti slovensko-hrvaške nuklearke v Krškem. Gre za nabiranje političnih točk? Kolesa, ki so vzdržala 343 ton težki uparjalnik Prva transportna kompozicija z 20 m dolgim in 343 ton težkim uparjalnikom za JE Krško, ki so jo 30. avgusta okoli ob 11.00 uri poslali iz koprske Luke je 7. septembra uspešno prispela na cilj. Strokovnajki za prevoz tako nenavadnih tovorov (kompozicija je bila dolga 77 m, široka 5,8 m, visoka 4,6 m, njena skupna teža pa je znašala 666 ton) so prepričani, da ne bo posebnih težav s prevozom tudi drugega uparjalnika, ki naj bi krenil na pot iz koprske Luke 13. septembra. Uparjalnika za nuklearko v Krškem je v koprsko Luko 28. avgusta pripeljala ladja iz severne Španije. Nenavadno transportno kompozicijo si je že v Kopru ogledalo veliko število ljudi. V času prevoza uparjalnikov pa seje pri naših severnih sosedih pojavilo kar nekaj dvomov in vprašanj, zlasti glede varnosti JE Krško. Z novo tehnologijo in opremo se namreč podaljša življenska doba jedrske elektrarne še za najmanj 23 let, s tem pa tudi njihov strah. No, Avstrijci vendarle niso šli tako daleč, da bi zaprtje nuklearke pogojevali z vstopom Slovenije v EU. Očitajo nam, da smo jedrsko elektrarno zgradili na potresnem območju. Nekateri tudi dvomijo v izvirnost tehnologije, češ da ni čisto ameriška. Oglasili so se tudi Hrvati. Pravijo, da naj bi bila uparjalnika predraga (okoli 65 milijonov dolarjev ?) in da jih je Slovenija kupila brez njihovega soglasja. Sicer pa bi Hrvati sedaj svoj lastniški delež v JE Krško najraje kar prodali - če bi bilo mogoče menda za milijardo dolarjev! Krški JE mesečno pošiljajo račune za nedobavljeno “izgubljeno” energijo oziroma stroške, kijih imajo s pridobivanjem na-domstne električne enerjije. Kot smo lahko slišali je glavni direktor Jedrske elektrarne Krško Stane Rožman potrdil, da je tehnologija 100-odstotno ameriška. Predsednik države Milan Kučan seje vprašal zakaj diskriminatoren odnos prav do naše nuklearke, saj je v prostoru EU kar 221 podobnih. Elektrarna res stoji na nevarnem potresnem območju, vendar je bila zgrajena v skladu s predpisi. Na sliki: Prvi uparjalnik za JE Krško na poti iz Kopra, 30. avgusta 1999 ob 11.30. FOTO: FK-INFORMA Bilo je barbarsko, a tudi uspešno Kmalu se bomo poslovili od dvajsetega stoletja Dvajseto stoletje se počasi bliža h koncu. Novemu tisočletju bodo v noči s petka na soboto menda prvi nazdravili Avstralci, za njimi pa ves naš mali vesoljni svet. Povsod pripravljajo veliko slavje, šampanjci bodo pokali. Morda se bomo za trenutek vprašali, kakšno je v bilo resnici zadnje stoletje pred letom dva tisoč in kaj nam je prineslo? Zares veliko presenetljivih stvari. Zahodna civilizacija je dosegla nesluten napredek, blagostanje, demokracijo in svobodo. Doživeli smo krvavo najbolj tragično obdobje prve in druge svetovne vojne. Potopila se je čezoceanka Titanic, poslali so prvega človeka na Luno, zgradili nadzvočna letala, začela seje atomska doba, doba mikročipov, televizije, interneta, presadili so prvo človeško srce, uvedli gensko tehnologijo, klonirali prvo ovco, rodili so se prvi otroci spočeti s pomočjo epruvete, Evropa je dobila skupno valuto Euro. Svet se prej nikoli ni razvijal tako hitro, a hkrati nikoli ni bilo pobitih toliko ljudi. Tik pred novim tisočletjem so na planetu Zemlja našteli že 6 milijard ljudi. Preveč? V Aziji govorijo - in tudi ukrepajo -zoper preobljudenost. Nova nevarnost, ki preti na stotine milijonom ljudi - lakota in onesnaženost okolja. Bilo je obdobje hladne vojne, svet se je razdelil na dva vojaš-ko-politična bloka. Ustanovili so Nato pakt in Varšavsko zvezo. Podrli so simbol razdelitve Evrope - berlinski zid. Razpadli sta Sovjetska zveza in SFRJ, zagorel je Balkan. Svet je v tem stoletju nakopičil toliko atomskega orožja, da se lahko tri krat samouniči! V začetku tega stoletja se je začela prva svetova vojna s katero so protagonisti hoteli vzpostaviti nov svetovni red. Monstrum Adolf Hitler je začel 2. svetovno vojno. To je bilo najbolj temačno obdobje človeštva v tem stoletju, ki je zahtevalo domala 50 miljonov žrtev. Dobili smo nove ideologije, fašizem, nacizem, komunizem, Auschwitz, Holokaust, Gulage. Američani so prvič uporabili atomsko bombo in uničili Nagasaki in Hirošimo. Po vojni je nastopil čas demokracije, čas sreče in za mnoge tudi čas napredka, čas etičnih in moralnih norm in vrednot ter medsebojnega sodelovanja. Svet je postal globalen, v resnici majhen. Izumira svetovni politični red - socializem, kapitalizem prinaša samoiniciativo i hkrati poglablja socialne razlike. Dvajseto stoletje je bilo bogato, napredno, a žal tudi barbarsko. Kakorkoli že, 31. 12. 1999 se bomo od njega poslovili in veselo nazdravili novemu tisočletju. Le kaj nam bo prineslo? Franc Krajnc Draga ‘99 O deviacijah temne preteklosti Za geslo letošnje izvedbe študijskih dnevov Draga ’99 na Opčinah so organizatorji izbrali Slomškove besede “V pravici je naša prihodnost in naša zmaga”. S tem so želeli vidno opozoriti na skorajšnjo beatifikacijo slovenskega visokega dostojanstvenika. Na zaključnem dnevu 34. študijskih dnevov je govoril dr. Vaško Simoniti, soavtor zelo odmevne razstave Temna stran meseca. Povzetek: Nikoli v zgodovini ni bilo na ozemlju, ki ga zaobjema slovenska država, pobitih brez oboroženega boja toliko ljudi in nikoli v zgodovini tega ozemlja ni bilo tako sistematičnega in premišljenega pobijanja v času, ko sta uradno nastopila mir in svoboda. MALI OGLASI l^ir-r-ri-rr-rmra^ | Laserski tiskalnik HP 4 Jel, malo rabljen, ugodno prodam. Kličite 066/770-185. \066 J NUDIMO HONORARNO DELO Iščemo ekonomskega propagandista za zbiranje oglasov za časopis Primorski utrip in publikacije na območju občin Izola in Piran. Pokličite: tek: 066/770-185 ali 773-602, ali se osebno oglasite v uredništvu Primorskega utripu, Obala 125, Lucija. NIČ O NAS -BREZ NAS Na uspelem 8. tradicionalnem srečanju DeSUS v izolskem hotelu Delfin se je zbrala velika množica članov in simpatizerjev stranke. Pozdravili so jo Jože Globačnik, Vinko Gobec, Ignac Golob, Janko Kušar, Jože Sedmak in drugi. Zlata jabolka napada ameriški kapar Zlata jabolka, ki jim v Istri pravijo kaki, so do nedavnega bila edina drevesa, ki jih ni bilo treba škropiti. Lani pa se je v mnogih nasadih pojavil trdovartni ameriški kapar in se “prilepil” na mlade vejice. Če “ličinko”, ki jo obdaja nekakšen oklep stisnemo z nohti, se pojavi krvavi madež in to je znak, daje živa. Ameriški kaparje trdovratini napadalec v sadovnjakih in se ga kjub močnim škropivom težko rešimo. Najprej se na listih pojavi nekakšen beli prah, nastanejo majhne bele zvezdice, ki nato zlezejo na sočne vejice in se nanje prilepijo kot kraste. Iz Amerike pa nismo uvozili le kaparja, temveč tudi koloradski hrošč. J Aljaž Marn prvič samostojno razstavlja fotografije Fotokrožek Gimnazije Piran vabi na prvo samostojno razstavo fotografij Aljaža Mama. Njegove slike bodo na ogled v Galeriji Gimnazije Piran, vsak delavnik od 17. 9. do 8. 10. 1999 med 8. in 14. uro. V Aljaževih fotografijah lahko najdete čut za urejenost, uravnoteženost podrobnosti, zlivajočih se v celoto. Edvard Poniž, mentor fotografskega krožka. F " | . N Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva ,0 primorski utp Glavni in odgovorili urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Liminjanska 91 Lucija, 6320 Portorož, Tel /Fax: 066/770-185 Naročnine, oglasno trženje in Media Service - storitve za medije in tisk Tel & fax: 066/770-185, GSM 041/697-725 Tehnično urejanje: Infonna Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper Vl.ist izhaja sredi meseca, cena za izvod je 120 SIT Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Podružnica Lucija, Obala 125, tel : 066/773-602 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %. Visok jubilej Radenske Letos mineva 130 let odkar so napolnili prvo steklenico Radenske Študent medicine Karl Henn je Radensko slatino odkril že leta 1833, prva steklenica mineralne vode v Radencih pa je bila napolnjena leta 1869. V tem času je radenska postala pojem kakovosti in priljubljena pitna in zdravilna voda, ki jo pozna domala vsa Evropa. Vse se zgodi enkrat prvič. Tako je bilo tudi z odkritjem radenske. Oste Bakal Prepihu iz Gornje Radgone opisuje kako je do odkritja prišlo. Zgodilo seje leta 1833, ko je takratni študent medicine Karl Henn med vožnjo s kočijo skozi manjše naselje Radcnin (danes Radenci) slišal nenavadno žuborenje in piskanje vode. Kočijaž je moral ustaviti kočijo, da se je lahko mlad študent prepričal za kaj gre. Bilo je res nekaj nenavadnega. Iz zemlje je “bubljala” voda, ki ni bila navadna. V laboratoriju je bilo ugotovljeno, da gre za izjemno zdravilno mineralno vodo, bogato z minerali in ogljikovo kislino, in tako je bila odkrita radenska slatina, danes nenadomestljiva mineralna voda iz pokrajine “treh src”. Mlad študent je postal doktor in priporočal vodo za pitje in kopanje ter tam pozneje zgradil tudi nekaj objektov. Za okoliške kmete pa “bublja” kot so vrelec imenovali, ni bila nič novega. Že takrat so vodo pili in tudi mešali z vinom. Leta 1872 je dr. Henn na Dunaju objavil odmevno samostojno publikacijo “Der Sauerbrunn aus Ra-dein” (kisli vrelec iz Radencev), ki je vzpodbudila prodajo slatine tako zelo, daje od leta 1869 po prvem črpanju prodaja narasla na 37 tisoč steklenic. V radencih so zrasli domovi, zdraviliški objekt, moderni hoteli. Radenska je iz velike delovne organizacije leta 1990 prerasla v poslovni sistem hčerinskih družb s 100-odstotnim lastništvom kapitala; Radenska -Tri srca, Radenska-Zdravilišče, Radenska-Zvezda, Radenska-Diana, Radenska-Jeruza-lem, Radenska-Grozd, Radenska-Sicheldorf, z izjemo družbe Raden-ska-Sistemi, kjer je imel 10-odstotni delež partner iz Nemčije. Radenska je kapitalsko povezana tudi z drugimi podjetji. Radenci so eno najbolj znanih zdraviliških krajev v Sloveniji. Letno prodajo na milijone steklenic radenske in raznih napitkov na bazi slatine. Visok jubilej so proslavili v petek, 10. septembra 1999. Še eno turistično društvo v piranski občini? Pripravljani odbor, sestavljen iz dobrovoljcev v Seči se je že sestal z namenom, da bi ustanovili turistično društvo Seča - Sečovlje. Prostore za delovanje naj bi jim ponudila Drogina d.o.o. Soline. V piranski občini bi to bilo že peto turistično društvo. Če bodo društvo ustanovili tudi v Luciji, bi že kazalo ustanoviti unijo.____________ Polletna turistična prenočitvena bilanca 1999 Za odstotek manj skupnih prenočitev figiglgK j ■ V slovenskem turizmu le ni tako slabo kot se rado govori. Če upoštevamo vsa znana dejstva, smo z letošnjo turistično sezono lahko še nekako zadovoljni. Po podatkih Satističnega urada RS je Slovenijo do konca junija 1999 obiskalo 361.958 tujih gostov, kar je v primerjavi z lanskim prvim polletjem 11 % manj. Domačih gostov je bilo 8 % več. Našteli smo 2.535.165 turističnih prenočitev, kar je za odstotek manj kot v prvem polletju 1998. Prenočitev domačih turistov je bilo 1.397.163 (6 % več), prenočitev tujih turistov je bilo 1.138.002 (9 % manj). Izgleda, da se uresničuje napoved, da bomo letos zabeležili za okoli 10 odstotkov manj tujskih in presegli število lanskih domačih prenočitev. Strukturni delež prenočitev se v prvem polletju 1999 nagiba v prid domačim gostom in sicer 55:45. Zastavo glede števila tujskih turističnih prenočitev še vedno nosijo Nemci. Do konca junija jih je prišlo v Slovenijo sicer za 19 % manj, ustvarili so 247.514 prenočitev, kar pa je 18% manj kot v prvem polletju 1998. Na drugem mestu po številu prenočitev so Avstrijci. Prišlo jih je 7% manj, ustvarili so 206.337 prenočitev oziroma 6% manj kot v prvem polletju 1998. Na tretjem mestu so Italijani. Njihov obisk v Sloveniji je precej slabši kot lani. Turistov je bilo 18 % manj, ustvarili so 169.196 prenočitev, kar je 14% manj. Iz sosednje Hrvaške je prišlo 2 % manj turistov, ustvarili so 120.473 prenočitev, kar je za odstotek več kot lani. Negativna prenočitvena bilanca s Hrvaško je več kot očitna. Iz ZRJ je prišlo v Slovenijo 20 % manj turistov. Ponovno narašča obisk Islandcev in Švedov. Rusov je do konca junija prišlo v Slovenijo manj kar za 59 %. Vsi pomembnejši turistični kraji so do konca junija 1999 zabeležili indekse prenočitev pod 100. Obmorske kraje je do konca junija obiskalo le za odstotek manj turistov. V občini Piran je bilo v prvem polletju 1999 28% več domačih in 17% manj tujih prenočitev V občini Piran so našteli v prvem polletju 1999 418.496 turističnih prenočitev, kar je enako število v primerjevi s prvim polletjem 1998. Prenočitev domačih turistov je bilo 204.750 ali 28 % več, prenočitev tujih turistov pa je bilo 213.746 ali 17 % manj. Struktura prenočitev 49:51 v prid tujim gostom. V Portorožu, ki ima tudi največ (9544) turističnih postelj je bilo do konca junija 1999 za 5 % več skupnih turističnih prenočitev. Prenočitev domačih turistov je bilo 60% več, prenočitev tujih pa 17% manj. V mestu Piranu je bilo 10% manj skupnih prenočitev. V občini Izola je bilo v prvem polletju 1999 9 % več domačih in 8% manj tujih prenočitev V Izoli so našteli v prvem polletju 1999 102.766 skupnih turističnih prenočitev, kar je za 5 % več kot v prvem polletju 1998. Prenočitev domačih gostov je bilo 80.392 oziroma 9 % več. Prenočitev tujih gostov je bilo 22.374, kar je v primerjavi s prvim polletjem 1998 8% manj. Struktura prenočitev 78:22 v prid domačim gostom. V Mestni občini Koper je bilo v prvem polletju 1999 6% več domačih in kar 51 % manj tujih prenočitev V MO Koper so do konca junija 1999 našteli 57.728 skupnih turističnih prenočitev, kar je za 14 % manj kot v prvem polletju 1998. Prenočitev domačih gostov je bilo 46.463 ali 6 % več, prenočitev tujih turistov pa je bilo 11.265 ali 51 % manj kot v prvem polletju 1998. Struktura prenočitev 80,5:19,5 v prid domačim gostom. Zelo slab julij, nekoliko boljši avgust in obetaven september Julija je bilo v Sloveniji za 8 odstotkov manj skupnih turističnih prenočitev. Prenočitev domačih gostov je bilo za odstotek več kot julija lani, prenočitev tujih gostov pa kar za 19 odstotkov manj. Julij je tako še nekoliko poslabšal letošnjo turistično bilanco, saj so v Sloveniji v sedmih mesecih (po podatkih Statističnega zavoda RS) našteli za 3 odstotke manj skupnih prenočitev, za 4 odstotke več domačih in za 12 odstotkov manj prenočitev tujih turistov. Avgust je bil nekoliko boljši, zelo obetavna pa sta posezonska meseca september in oktober. Lucija še vedno brez svoje poštne številke 0 spremembi naziva pošte v Luciji naj bi odločali krajani Glede na že dane pobude s strani piranske občine, da bi Lucija, ki postaja mesto in ima že okoli 7000 prebivalcev, dobila svojo lastno poštno številko, ki bi bila uporabna kot na primer Portorož (6320) - in vpisana v rumenem priročniku ter v vseh drugih ustreznih dokumentih za dopisovanje, smo zaprosili za odgovor direktorja Poslovne enote Pošte Slovenija v Kopru, Valterja Furlaniča, kdaj bo Lucija vendarle dobita svojo poštno številko. Direktorju smo postavili še nekaj drugih aktualnih vprašanj. “Aktivnosti v zvezi z dodelitvijo naziva pošti Luciji se bile sprožene na podlagi delegatske pobude na zasedanju zborov Skupščine občine Piran, junija 1992. Na podlagi dopisa takratnega sekretariata za upravne zadeve občine Piran, istega leta, takratnemu podjetju za PTT promet Koper, so se aktivnosti zamrznile. V dopisu je bilo obrazloženo, da obstaja možnost, da bi se krajani Lucije odločali za spremembo naziva in sicer Sv. Lucija (S. Lucia). Zato je sekretariat predlagal, da se postopek za spremembo naziva pošte v Luciji začne šele po tem, ko bi se krajani Lucije odločali, ali se naziv pošte spremeni ali ne. Sedanji naziv pošte je bil dogovorjen s pristojnimi organi v kraju in občini. Do današnjega dne Pošta Slovenije še ni prejela nobene informacije v zvezi z odločanjem krajanov o nazivu pošte v Luciji niti s strani upravnih organov občine Piran, ali se bo kraj imenoval Lucija ali Sv. Lucija”. Kaj je Pošta Slovenije storila za posodobitev svojega poslovanja? Na poštnih enotah na primer račune še vedno izpisujejo ročno, kar je zelo zamudno. “Pošta Slovenije je v zadnjih letih občutno prenovila svoj vozni park, uvedla računsko usmerjanje pisemskih pošiljk z možnostjo obvladovanja vse večjih količin tovrstnih pošiljk v prenosu, razširila in prenovila pretežni del svoje infrastrukture ter tako še bolj približala svoje storitve uporabnikom. Trenutno je tudi v zadnji fazi izvedbe projekta avtomatizacije in računalniške posodobitve poslovanja na poštnih okencih. V ta nemen smo že pred dvema letoma začeli postopno razvijati posamezne računalniške module, ki bodo v celoti računalniško podprli poslovanje na poštnih okencih. V skladu z načrtom smo testno fazo zaključili in smo v začetku septembra 1999 že začeli aplikacijo uporabljati na nekaterih poštah. Do konca leta 1999 bo računalniška podpora na poštnem okencu že na okrog 240 poštah, celotni projekt računalniške podpore poštnega okenca pa bo zaključen predvidoma junija 2000. Problem ročnega izpisovanja nekaterih računov se je pojavil predvsem z uveljavitvijo zakona o DDV in kot posledica strogih zahtev, predvsem pri izstavljanju računov za telefonske pogovore. Ker pri Pošti Slovenije uvajamo telefonske govorilnice na tako imenovane telekartice, se za prehodni čas ni nabavilo novih registrskih blagajn, ker bi to za pošto predstavljalo prevelik strošek. Pošte bodo torej v tem času postopno prenehale z ročnim izpisovanjem računov.” Kako je z običajnimi pošiljkami in varnostjo denarnih nakazil v ZRJ? “Trenutno odpravljamo pisemske pošiljke v ZR Jugoslavijo samo površinsko (po železnici) in sicer: - v tranzitu prek Avstrije in Madžarske; - odprava pisemskih pošiljk je dnevna; - paketne pošiljke odpravljamo dvakrat tedensko. Letalskih pisemskih pošiljk in paketnih pošiljk do nadaljnjega v ZRJ ni mogoče pošiljati. V to državo lahko stranke pošiljajo vrednostna pisma (do določene najvišje označene vrednosti) in vrednostne pakete (do najvišje označene vrednosti 3.266 DTS). Poštni promet v ZR Jugoslavijo poteka sedaj tekoče, brez nepravilnosti. Nekaj težav je bilo v preteklem obdobju. S spremembo transportne poti smo jih odpravili. Z ZR Jugoslavijo normalno poteka tudi nakazniški promet v obe smeri. Največji dovoljeni znesek za navadne in telegrafske mednarodne nakaznice, kot tudi za navadne in telegrafske mednarodne nakaznice, ki glasijo na poštno ležeče, je 3.000 DEM.” Zakaj je v javnosti tako malo informacij o možnosti denarnega poslovanja prek pošte (nakazila, kartice, čeki...)? “Poštna banka Slovenije d.d. v različnih medijih oglašuje storitve, ki jih je možno dobiti na poštnih okencih. Informacije o denarnem poslovanju pa lahko seveda stranke dobijo tudi pri poštnih delavcih na vsaki od 540 pošt v Sloveniji. Pošte prav tako razpolagajo z reklamnimi letaki, na katerih so predstavljene storitve Poštne banke Slovenije.” Zakaj Telekom v telefonskem imeniku pri posameznih krajih oziroma mestih ne zapiše tudi poštne številke? Zdi se, da bi bilo to praktično za uporabnike. “Izdajatelj telefonskega imenika Slovenije je Telekom Slovenije. V telefonskem imeniku (na začetku) so v abecednem seznamu pošt s kraji z uvedenim telefonskim prometom navedene tudi pošte s poštnimi številkami in pripadajočimi kraji oziroma naselji.” Franc Krajnc ■ Delamaris dedič 120-letne tradicije V izolskem Delamarisu so ob praznovanju 120-letnice tovarne ribjih konzerv, storili prvi korak na poti v boljšo prihodnost. Sanirali so družbo, ki je bila velikokrat v finančnih težavah, kar je dobra podlaga za nov konkurenčni boj v evropskem prostoru. Leta 2001 ne bo več carin in tudi to jim bo prineslo nekaj prednosti. Kolektiv izolskega Delamarisa je skupaj s povabljenimi, med katerimi sta bila tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in podpredsednik vlade Marjan Podobnik-slavnostni govornik - v petek 10. septembra 1999 ob 14. uri popldne na prostoru pred tovarno, proslavil 120-letnico tovarne ribjih konzerv. Dopoldne je bila novinarska konferenca, na kateri knjigo “120 let iz morja v konzervo”, vrhunec pa je predstavljalo petkovo praznovanje, kjer so številnim prisotnim spregovorili Vojko Maver, dr. Janez Drnovšek, Marjan Podobnik in Tone Partljič. Za veselo razpoloženje so poskrbeli Šavrinskc pupe in ragaconi ter Istrski muzikanti. V Delamarisu se bodo poslej še bolj je direktor Delamarisa Vojko Maver predstavil aktivnosti ob praznovanju visokega jubileja, državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za področje ribištva pa je poudaril, da je dolgoročni cilj države sodobna ribiška flota in ribja predelovalna industrija, kar bo država tudi v bodoče podpirala. Zato si na ministrstvu prizadevajo zagotoviti ustrezna proračunska sredstva. V Delamarisu so z aktivnostmi na visok jubilej začeli že pred meseci. Spomladi so podarili izolski bolnišnici milijon tolarjev, Martin Strel je julija plaval simboličnih 120 km od Kopra do Benetk, avgusta so izdali zanimivo posvetili razvoju družbe, je dejal Vojko Maver, ko si je oddahnil po uspešnem zaključku proslave. Kot edini proizvajalec ribjih konzerv na domačem trgu želijo ohraniti visoko kakovost ribe, lasten ulov in tehnologijo ulova ter 120-letno tradicijo receptur in postopkov, ki zagotavljajo stalno kakovost vseh njihovih proizvodov. V naslednjih treh do petih letih nameravajo povečati letno proizvodnjo pločevink s 23 na 40 do 45 milijonov. Problem je seveda tudi v tem, da imajo omejeno ribolovno območje. Sicer pa nekatere vrste rib in zelenjave tudi uvažajo . Želijo se tudi preseliti v nove poslovne pros- I vi it Tam im ricANO 5U 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085 J4 02.8mhz-241) Dr.Drnovška so bili vsi veseli, tudi Rožana Koštijal, ki mu je izročila darilo za njegovega Arturja_________________ tore na novi lokaciji, ni pa izk- dr. Janeza Drnovška, ki je po težki ljučeno, da ne bo prišlo do popolne operaciji že lahko prišel v Izolo in Tone Partljič se je pripeljal na proslavo kar z ladjo združitve Delamarisa z Ribo... Vodstvo družbe Delamaris, konzervna industrija d.d. sestavljajo direktor Vojko Maver, dipl. oec, komercialni direktor Branko Pišlar, ing. strojništva, direktor tehničnega sektorja je Boris Loredan, ing. strojništva. Predsednik nadzornega sveta družbe Delamaris d.d. je Loredano Glavič, zaposlen v Ribi d.o.o., Izola. Lastniška struktura Delamarisa izgle-da takole: 52 % delnic imajo zapolse-ni, 20% Riba d.o.o., 28% PID Modra Linija. Skupno število zaposlenih v Delamarisu je 200, od tega 125 žensk. Na domačem trgu prodajo 39 % proizvodnje, na tujem pa 61%. Leta 1983 so napolnili 48.123.487 pločevink, nato je proizvodnja iz leta v leto padala. Lani so dosegli proizvodnjo iz leta 1992, 22.929.567 pločevink. Posebno toplo so pozdravili ocjlsisnilc Nova oglaševalska revija med prvimi pozdravil kolektiv. “Če pomislim, kaj pomeni 120-letnica podjetja, koliko držav je v tem času razpadlo ali se spremenilo na tem območju. Odkar obstaja podjetje za predelavo rib , so bile tukaj Avstroogr-ska, Italija, Jugoslavija, in zdaj Slovenija. Podjetje, ki lahko obstane ob tako velikih spremembah, ki seveda prinašajo s seboj velikokrat tudi nenadne spremembe gospodarskih razmer, je vsekakor vredno spoštovanja in si zasluži vse čestitke”, je dejal dr. Janez Drnovšek. Nato je stopil na oder slavnostni govornik, podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Poudaril je, da je ime Delamaris Izola v zavesti Slovencev povezano ne le z morjem kot njivo, ki ribičem daje kruh, ampak tudi s spoštljivim spominom na vse tiste generacije Slovencev v Slovenski Istri, ki so v potu svojega obraza in neomajni ljubezni do slovenstva ohranili slovenski značaj Istre in nas vedno znova opozarjajo naj ne pozabimo, daje Slovenija pomorska država. TURIZEM Stališča TZS oNTO in Fundaciji Turistična zveza Slovenije je na Državni svet naslovila kar nekaj strani obsegajoča stališča o napovedani ustanovitvi Nacionalne turistične organizacije (NTO) in pomenu koncesijskih dajatev. Sta-iišča so bila sprejeta na seji IO TZS, 20. julija 1999. V Sloveniji seje začelo zapletati okrog organiziranosti turizma šele, ko je zadišalo po državnem denarju. Vprašanja so se začela kar odpirati, še najbolj pa nekateri dvomijo v fundacijo, ki jo je na sestanku s turističnimi delavci na Brdu predlagal minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, saj so v najbolj turističnih občinah (Piran, Nova Gorica, Kranjska Gora) prepričani, da bi lahko sami, brez posrednikov gospodarili z denarjem iz koncesijskih dajatev, ki jim po novem pripada. Ker gre dolgoročno takorekoč za milijarde, je polemika, kdo bo o tem denarju odločal, predvsem pa za katere namene ga bodo v lokalnih skupnostih lahko porabili, toliko večja. V TZS menijo, da je v okvira Nacionalne turistične organizacije treba nujno zagotoviti uspešno delovanje na dveh temeljnih področjih: 1. ) Izvajanje promocije slovenskega turizma (kar sedaj dela Center za promocijo turizma Slovenije): Treba je zagotoviti celovit program temeljnih nosilcev turistične ponudbe, stabilnost finančnih virov, večjo koordinacijo, profesionalnost, strokovnost, učinkovitost in povezati vse temeljne vidike turistične promocije vseh subjektov slovenskega turizma. Nevzdržno in za slovenski turizem škodljivo je stanje, da promocija turizma Slovenije v svoje promocijske aktivnosti cesto ne zajema gostincev in turistične društvene organizacije. Ta dva segmenta ne moreta tudi sodelovati pri pridobivanje denarja iz državnega fonda. 2. ) Področje delovanja NTO naj bo predvsem koordinacija, vezana za temeljna razvojna vprašanja turizma. Potrebno je sodelovanje več inštitucij, tudi VHŠT iz Portoroža. Izjemno pomembne za vodenje turistične politike so pravočasne in kako-vostne analize gospodarjenja v turizmu in devavnostih, ki sooblikujejo turistično ponudbo. Turistična zveza Slovenije je zainteresirana in dolžna sodelovati pri ustanavljanju in delu NTO, zlasti pri programiranju, upravljanju in izvajanju skupno dogovorjenih nalog in s tem sooblikovati turistični razvoj in ponudbo Slovenije. Nacionalni turistični organizaciji bo Turistična zveza Slovenije predstavljala društveni sektor turizma, civilno dražbo in nevladno organizacijo v turizmu in bo delovala v javnem interesu. Predlagajo tudi, da se posebna pozornost nameni kakovosti izvoljenih in profesionalnih kadrov v novi NTO. Zavzemajo se tudi da bo predstavnik TZS izvoljen v upravni odbor, strokovni svet in druge organe NTO. Nacionalna turistična organizacija po njihovem ne sme pomeniti nove in povečane administracije in administriranja v turizmu. Po zakonu o pospeševanju turizma je naloga NTZ pospeševanje turizma in sicer: Usklajevanje dejavnosti na lokalnih ravneh in oblikovanje celovite turistične ponudbe Slovenije in njena promocija, komuniciranje s tujino ter turistični informacijski sistem. Glede pomena koncesijskih dajatev: TZS se zavzema za učinkovito uresničevanje sprejete Strategije razvoja igralništva, uveljavljanje igralniško zabaviščne turistične dejavnosti kot sestavnega dela turistične ponudbe. Zavzema se med drugim tudi za dosledno spoštovanje dogovora, da sc sredstva od koncesij koristijo namensko za programe in projekte namenjene tu-rizmu, ter za uveljavljanje stališč, da se sredstva od koncesij na državni in občinski ravni koristijo strogo namensko in sc ne smejo utopiti v proračunih, ker s tem izgubijo z zakonom ra se zavzemajo, da se sredstva koncesij ne oddaljujejo iz lokalne skupnosti, saj je pravica občine, da odloča o njihovem namenskem koriščenju. Ponovno je treba preučiti, ali je predlog Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem za ustanovitev fundacije za pspeševanjc razvoja turizma najpomembnejša oblika, ki zagotavlja namensko rabo sredstev koncesij. opredeljeno namembnost. TZS podpi tiste občine, ki se zavzemajo, ki Piranska občinska politika tudi po 25 letih idejnih usklajevanj, strokovnih priprav in načrtovanj očitno ni sposobna združno rešiti piranskega prometnega vozla in postaviti temljne pogoje oziroma lokacijo garažne hiše. Ali je res potreben poseg tretjega? Gašpar Gašpar - Mišič Podjetnik in predsednik TD Piran o piranskem prometnem vozlu v Ce bomo čakali denar iz proračuna, garaže še dolgo ne bo! Do prepotrebne garažne hiše in hkratne izpraznitve pločevine iz središča mesta Pirana naj bi prišlo prav kmalu? “ Mislim, da se to še ne bo zgodilo. Osebno sem prepričan, da brez ureditve garažne hiše oziroma zagotovitve dovolj velikega števila parkirnih mest (in to v čim krajšem času) mesto Piran ne more zaživeti. Gre torej za nujno potrebo. Vemo, da Piran po svoji strukturi ni bil grajen za avomobilc. Sedaj pač nimamo veliko izbire. Ali še naprej imeti prometni kaos, ali umakniti pločevino iz mesta (določiti ure za dostavo) in za tak ukrep nositi tudi vse morebitne posledice.” Kaj menite, bi morali zgraditi eno večjo ali več manjših garažnih hiš? “ Mislim, da mesto Piran potrebuje več manjših garažnih hiš, da ne bi usmerjali pločevine samo v eno smer, na eno lokacijo. Kajti takrat bodo trpeli vsi stanovalci, ki bi tam blizu prebivali. Mišim, daje smiselno zgraditi najmanj štiri do pet manjših garažnih hiš - stacionarjev pločevine - kamor bi lahko spravili med 100 in 200, na Fomačah pa tudi 1000 in več avtomobilov. Idejni načrt za Fomače je bil že razgrnjen v občinski avli.” Kako si zamišljate financiranje izgradanje tako velikopoteznih projektov. Kdo naj nosi stroške? “Dejansko gre za problem, ker je občina, kot vemo, v finančni krizi. V kolikor bomo čakali denar iz občinskega proračuna, garažne hiše ne bomo videli! Vsaj kot to jaz ocenjujem in gledam ter čutim ta problem. Mislim, da bi del sredstev morala prispevati tudi država.Tako bi vendarle lahko garažno hišo pričakovali v mandatu gospe županje Vojke Štular.” O tem problemu se na veliko razpravlja, z manjšimi prekinitvami, že četrt stoletja. Garaže pa ni in ni. Ali so po vašem mnenju za to krivi Pirančani, ki sc ne znajo organizirati, ne znajo zahtevati. Ali nosi odgovornost Občina Piran, politika? “Mislim, daje v tem pogledu zgrešena politika v celoti, gledano na Piran kot biserček, kot starodavno kultumo-zgodovinsko mesto. Mislim pa tudi, da si dosedanja vodstvena struktura Pirana ni dovolj prizadevala, da bi sploh lahko dobila to garažno hišo. Kot da tega nekdo vedno znova in znova ne bi želel imeti. Z nekim čudnim namenom?” To je v resnici problem, ki se vleče že nekaj let. Kdo naj že enkarat preseka ta začarani vozel? “Gre za velik, velik problem, ki ga občutimo vsi, ki živimo v Piranu. Problem, ki nas bo spremljal v nedogled, vse dokler se ne vmeša nek tretji dejavnik. Kajti obupali smo že dobesedno vsi! V Piranu smo že veliko let. Nekako sodelujemo s to oblastjo. Gledano na vse smernice in načine, kako ta oblast zapravlja denar... Nimam nič proti, na primer strehi Avditorija. Ampak, da se denar v višini 200 milijonov prekorači za eno zakotno lokacijo, ki dejansko prinaša izgubo, tako kot vsako leto - in črpa denar iz občinskega proračuna? Mi pa gremo tako zadevo pokrivati in nadkrivati, namesto, da bi ta denar “kupčkali” in dajali na poseben račun - in čez toliko let zgradili garažno hišo. Mislim, daje bil denar za streho Avditorija odveden po nepotrebnem. Če bo ta prekoračitev odobrena, bo samo še povečalo luknjo v našem občinskem proračunu in garažne hiše ne bomo dobili nikoli in nikdar.” Opazili smo, da se vozite s kolesom. Je to rešitev za mesto Piran? “Ugotovil sem, da je to kar praktičen sistem. V uradnem času se s kolesom -Sat a a', JZL. - Prva velika garažna hiša s tisoč parkirnimi mesti na Fomačah. Kdaj? odpravim na davčno izpostavo v Lucijo. Zdrav duh v zdravem telesu, pravijo. Mislim, da se bomo Pirančani morali pač drugače organizirati, ker z odstranitvijo pločevine in garažno hišo še nekaj časa ne bo nič.” Imate svojo garažo in ali plačujete prostor za parkiranje svojega vozila? “Ne, svoje garaže nimam. Prostora ne plačujem, ker se ga v Piranu ne da zakupiti, plačati. Niti za službeno vozilo, ki ga imamo. Poskušali smo prostor dobiti, vendar smo se odločili drugače. Mislim tudi, da nc bi bilo prav, če bi lahko nekdo zakupil svoj prostor in da drugi potem nc bi mogel priti na to mesto, tudi če bi bilo nezasedeno.” Ali Pirančani, vsaj v času glavne turistične sezone, ne bi mogli umakniti svojih vozil in prepustiti prostor turistom? “Mislim, da bi Pirančani to lahko storili in parkirali na Fomačah ali v ulici IX. korpusa ter tako omogočili čimvečji pretok turistov. Zavedati se moramo, da živimo od turizma in da imamo le nekaj mesecev na voljo, da poberemo, kar se pobrati da. Če se ne bomo obnašali bolj prijazno do turistov, bomo v Piranu ostajali vedno bolj praznih žepov.” Ali ste prepričan, da sc bo turistični obisk v Piranu povečal, ko ho (če bo?) Piran brez pločevine? “Če bi bil Piran brez pločevine bi lahko pričakovali večji obisk turistov, vendar bi pred tem zapiranjem morali poskrbeti za vse ostalo, zlasti za več garažnih hiš in motoriziranim turistom omogočiti parkiranje. Ne smemo si dovoliti zavračanja turistov in jim kazati s prstom pot nazaj proti hribu, ko je na primer parkirišče na Fomačah polno, saj se nihče ne bo vrnil nazaj z avtobusom. Morda le eden od stotih. To ni želja piranskih podjetnikov, gostilničarjev, hotelirjev. Ne čudimo se, da je hotel Piran slabo zaseden. Pravijo mi, da gaje uničilo vodstvo in ostala ckipa.To dejansko ne drži. Uničil ga je sistem parkiranja.” Franc Krajnc Nevsakdanji simbol odvračanja motoriziranih obiskovalcev Pirana. Tale znak na sliki je nekaj časa sta! nedaleč proč od zloglasne piranske rampe. Nekateri so njegov pomen razumeli drugače kot so si zamislili avtoriji. Dejstvo, da bo mesto zaživelo v pravem pomenu besede šele tedaj, ko bo občinska oblast omogočila zasebnemu kapitalu, da gradi garažne hiše v mestu in zunaj njega. To vedo vsi, ki se s to problematiko ukvarjajo. Očitno pa v Piranu še vedno ni osebe, ki bi lahko dejala, tako bo, in pika! m ™ A 1 »Ji lelevmja E>r imcrkci že »dri leta med nami Mediteranski večer za Na Koprskem ni turistične izvedence bilo zapletov Udeležence 49. kongresa AIEST (Mednarodno združenje znanstvenih izvedencev v turizmu) v Portorožu (28.8 - 2. 9. 1999) je v nedeljo zvečer, 29. 8. v Piranu pozdravila in pogostila tudi županja Občine Piran, Vojka Štular. Županja Občine Piran prof. Vojka Štular, izroča v Kavarni Galerija Tartini predsedniku AIEST, dr.Petru Kellerju priložnostno spominsko darilo__________ Občina jim je priredila pravi mediteranski večer z večerjo in kratkim kulturnim programom v katerem so nastopili Istrski mužikanti in Savrinke. Na mizah je bil kraški pršut, zunaj na terasi pa je dišalo po pečenih sardelah in lignjih na žaru. Iz sodov je teklo pravo domače rdeče in belo. Sprejem so načrtovali na prostem, na Tartinijevem trgu in Trgu 1. maja, vendar je vreme načrte nekoliko pokvarilo, ni pa moglo pokvariti prijetnega vzdušja, ki seje razvilo v Kavarni Galerija Piran, kjer je goste, mristične strokovnjake, sprejela in pozdravila piranska županja Vojka Štular. Ob tej priložnosti je predsedniku AIEST, profesorju dr. Petru Kellerju iz Švice, izročila spominsko darilo. Na 49. kongresu AIEST seje zbralo 155 udeležencev iz 29 držav. To je bil hkrati prvi kongres udeležencev v novi Evropi, zato je bil njihov interes še toliko večji. Uradna otvoritev kongresa je bila v ponedeljek, 30. avgusta v portoroškem Avditoriju, nadaljevanje pa v kongresni dvorani Hotelov Morje. Goste so pozdravili mag. Janez Širše, predsednik Nacionalnega turističnega združenja, ki je bilo organizator kongresa, Aldo Babič, predsednik uprave Casino’ Portorož (generalni sponzor), Vojka Štular, županja Občine Piran in Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem. Tema letošnjega kongresa je bila zelo aktualna in zanimiva tudi za Slovenijo, saj je tudi ta kongres po svoje pripomogel k boljši prepoznavnosti naše turistične dežele svetu, za katero trdimo, da še vedno ni najboljša. Program kongresa AIEST je zajemal številna pomembna globalna vprašanja turizma z glavnim naslovom: Turistične politike za jutri - prispevek k strateškemu razvoju krajev. Uvodno temo kongresa - Turistična politika za jutri: strateška področja povpraševanja, je imel prof. dr. Peter Keller. Mag. Janez Širše in dr. Tanja Mihalič sta v uvodnem referatu predstavila rezultate analize konkurenčnega položaja slovenskega turizma v Evropi in učinkovitost ekonomske in turistične politike. Dobrodošlico gostom so priredili tudi Aldo Babič, predsednik uprave Casino’ Portorož in Boris Kovačič član uprave, s sprjemom v Casinoju in večerjo ob siju sveč v GH Metropol, mag. Janez Širše in minister Janko Razgoršek, Marino Antolovič, direktor Hotelov Morje in Franci Križan, direktor Centra za promocijo turizma Slovenije. Avtoprevozniki so v ponedeljek, 6. septembra že zgodaj zjutraj z”zavzeli” tudi precejšnji del cestišča na obeh straneh hitre ceste nasproti črpalke ob ankaranskem križišču, vendar so pustil po en krak na vsaki stami prost tako, daje promet potekal počasneje, a varno. Dogajanja je skrbno nadzorovala prometna policija in ukrepi prisilne narave niso bili potrebni. Šoferji so stali ob svojih tovornjakih in so proti 14. uri, čakajoč na navodila iz sindikalne centrale, bili videti že precej utrujeni. Pogajalci vlade in avtoprevoznikov so okoli 7. ure zvečer po dolgih pogajanjih le uspeli podpisati sporazum in tovornjakarji so sprostili ceste po vsej državi. V podpisanem sporazumu so se avtoprevozniki in vlada dogovorili, da bodo morali izvajalci javnih naročil svojim podizvajalcem plačevati v enakih rokih, kot bodo sami prejemali plačila iz proračuna. Glede dovolilnic bodo skupno pripravili nov pravilnik. Avtoprevozniki so dosegli tudi, da bo vlada predlagala spremembo zakona o finančnem poslovanju, v katerem je zapisano, da mora naročnik dela plačati upniku v 45 dneh, sicer bo uveden stečaj. Sindikat avtoprevoznikov je še do nedavnega zahteval tudi odstop ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška. FOTO.FK-INFORMA Karavana istrskega prijateljstva V soboto, 18. septembra bo krenila na pot iz Pirana proti Rovinju karavana, ki jo bodo sestavljali veslači, kolesarji, predstavniki oblasti, politiki in novinarji. V Rovinju podpis pisma o sodelovanju. Gre za prireditev, ki jo organizira Društvo istrskega prijateljstva, poimenovali pa so jo Karavana istrskega prijateljstva. Pobudnika sta Egidio Krajcar, predsednik novoustanovljenega društva, kije hrati tudi predsednik Istrskega demokratskega zbora za Slovensko Istro in Andreja Humar Fatorič, sekretarka društva. Organizatorji so prišli do podatka, da sta piranska in rovinjska občina pred 790 leti sklenili mirovni sporazum. V njem sta zapisali, da se bodo srečevali vsakih 25 let in obnavljali prijateljstvo. Nazadnje so se dobili pred 103 leti. Poleg kolesarjev in veslačev se bosta izleta v Rovinj (barka Oldtimer) udeležili tudi izolska in piranska županja, morda tudi koprska. Piranska karavana se bo odpravila na pot v soboto, 18. septembra ob 8.00 uri zjutraj s Tartinijevega trga in sicer po kopnem in morju. Obe karavani (kolesarska in veslaška) bosta imeli enourne postanke v Umagu, Novigradu in Poreču, kjer jih bodo pričakali župani istrskih mest. V Rovinju bo organizran kulturni program in piknik na trgu. V četrtek, 16. septembra bosta županja Občine Piran in župan občine Rovinj, v Rovinju podpisala pismo o nameri oživljanja tradicije sodelovanja med mestoma. Za vse udeležence bo proti večeru organiziran prevoz za povratek v Piran z avtobusi in kombiji. Veslaška regata Piran-Rovinj je dolga 32 milj. Kolesarjenje Piran-Rovinj 70 km. Vse ekipe naj bi prispele v Rovinj do 15.00 ure. Vstopnina: 2000 SIT. Informacije in prijave na tel.: 041 345 605, Telefaks: 066 778 794. Prireditve v Avditoriju Sobota, 18. september ob 20.30 Amfiteater Avditorija Z ZVEZDAMI POD ZVEZDAMI Modni - glasbeni spektakel ob 25. obletnici delovanja Agencije Misson. 50 vrhunskih manekenk in manekenov, miss Italije, Hrvaške in Slovenije, glasbena skupina Putokazi, Eni, Danilo Kocjančič z gosti in številni drugi. Program povezujeta Mojca Klarič in Andrej karoli. Vstopnina v predprodaji 1.200, na dan prireditve 1.500 SIT. RAZSTAVA V BELI DVORANI AVDITORIJA Svoja dela razstavlja Konrad Peternelj Umik razstav: od 9. do 12. ure ob delavnikih in v času večernih prireditev. Dnevi orgel v Istri Sreda, 15. september Letos se Avditorij prvič vključuje v mednarodni festival dnevi orgel v Istri. Projekt poteka pod okriljem združenja Euro Mediterraneo Culture dei mari. Namen festivala Dnevi orgel v Istri je ne le mednarodna menifestacija orgelske glasbe na kateri nastopijo najbolj priznani organisti Slovenije, Italije, Nemčije, Avstrije in Francije, temveč tudi izmenjava strokovnega znanja ter vzpodbujanje ohranjanja, obnove in oživljanja orgelske dediščine. V okviru Dnevov orgel v Istri se bosta v Sloveniji zvrstila 2 dogodka pod okriljem Avditorija Portorož: Ob 10.00 bo v Tartinijevi hiši v Piranu strokovni posvet na temo: Primerjava sredozemske in celinske orglarske tradicije in ob 13.00 uri v stolni cerkvi Sv. Jurija v Piranu glasbena matineja: Milko Bizjak, orgle. Zadonele bodo znamenite Na-kičeve orgle iz 18. stoletja. Orgle frančiškana Petra Nakiča so bile postavljene v cerkvi leta 1746 in so imele 16 registrov. Večkra so bile obnovljene. V Umagu bo isti dan ob 16. uri delovni sestanek na katerem bodo med drugim predstavili študijski projekt o don Petru Nakiču. Izolski TIC je zaživel Pobuda krajanov za ureditev V Izoli imajo večplastno turistično organiziranost, prednost pa v tem, da se uspejo dogovarjati. GIZ in LTO že pripravljata koledar prireditev v Izoli skupaj s cenikom, ki bo izšel po 20. septembru v nakladi 200 tisoč izvodov. Natisniti bo treba tudi prospekt Izole, kije že skoraj pošel. Večino informacij lahko dobijo turisti v Turistični informacijski pisarni na Sončnem nabrežju 4. Zakon o pospeševanju turizma je opredelil poglavitne naloge, ki jih naj opravlja lokalna turistična organizacija, ni pa strogo določi v kakšni pravni oblikli naj deluje. Tudi ni prepovedal večplastne organiziranosti turizma, s katero se srečujejo v marsikateri občini. V drugi največji turistični občini na Obali - v Izoli, ob novi organiziranosti turizma niso opustili že obstoječega gospodarskega interesnega turističnega združenja (GIZ). Vzporedno temu so na občinski ravni ustanovili javni gospodarski zavod Turistični center Izola, ki je v bistvu Lokalna turistična organizacija, skladna z zakonom o pospeševanju turizma. S finančnimi sredstvi za potrebe delovanja in promocije operira GIZ. Ob novi organizranosti je zaživelo tudi turistično društvo. Predsednik TD in direktor GIZ je Alojz Pečan, v.d. Turističnega centra (LTO) pa je znani turistični delavec Jože Černelič. Za obe organizaciji in seveda za turiste, deluje Turistično informativni center (TIC) s sedežem na Sončnem nabrežju 4. Zanj skrbi Petra Andrijašič, študentka 3. letnika VŠHT Portorož. Kljub nekakšni večplastni organiziranosti vsaj na zunaj ni opaziti, da bi v Izoli bilo prisotno rivalstvo med vodilnimi turističnimi akterji, ampak zadeve le poskušajo uravnavati in usmerjati enotno turistično politiko občine. Izola seje v prejšnji organiziranosti turizma (v OKTPS) počutila nekoliko zapostavljeno in želi nadoknaditi zamujeno. Obiskali smo prostore izolskega TIC in takoj opazili, da so dobro založeni z raznim informacijskim turističnim materialom. To bi že lahko potrdilo njihove ocene, da se izolski gostinski in turistični delavci vse bolj zavedajo pomena turistične informacijske pisarne, v kateri sprejemajo obiskovalce, jim nudijo brezplačne informacije, delijo brezplačno turistično gradivo in tudi prodajajo publikacije. Sprejemajo in posredujejo pohvale, pripombe in pritožbe turistov ter jih posredujejo pristojnim organom. TIC je informacijska pisarna, kjer večina obiskovalcev pride prvič v stik s krajem, zato je pri sprejemanju obiskovalcev nadvse pomemben prvi stik delavca TIC z gostom. Na hitrico smo pregledali knjigo vtisov in ugotovili, da v bistvu ni nobene grobe pritožbe, večinoma gre za drobne pripombe, največje pohval. Tudi v Izoli je prisoten problem ,ker nimajo na voljo niti enega bančnega avtomata za dvig denarja s tujimi plačilnimi karticami. Jože Černelič nam je povedal, da so študentje izvedli anketo med 400 turisti. Rezultatov še nimajo zbranih, zato bomo o anketi poročali kdaj drugič. Na sliki: Petra Andrijašič v pisarni TIC Izola posreduje informacije turistom polotoka Seča Portorož je obsojen na hrup in igre, mi pa pripravljamo drugačno, sonaravno obliko turizma, nam je povedal znani turistični delavec iz Seče, ki aktivno sodeluje pri snovanju bodočega Centra krajinskega parka Seča. Civilno pobudo s 40 podpisi za ureditev seškega polotoka (krajinski park) so poslali Ministrstvu za okolje in prostor in županji Občine Piran, Vojki Štular. V pismu so opredelili svoje poglede na razvoj tegaskorajda zanemarjenega območja, ki naj bi postalo alternativa hrupnemu portoroškemu turizmu. Podpisniki so se opredelili za ohranitev in varstvo celotnega naravnega območja, zmanjšanje hrupa in škodljivega vpliva letališča na okolje, ureditev plaže na rtu Seča, ureditev primerne infrastrukture in dostopa do solin ter ureditev poslovnih prostorov Droge - Seča v turistične namene, ureditev kanala Sv. Jerneja, ohranitev klasičnega pridobivanja soli, specifične kmetijske dejavnosti, namestitev gostinskih nastanitvenih zmogljivosti, tipičnih za to območje, prostorov za rekreacijo, zdraviliško ponudbo (terme na prostem), ureditev in zaščito Forma vive in drugo. Na območju karjin-skega parka Seča bi tako lahko v nekaj letih nastalo nekaj povsem novega, zanimivega in posebnega za turistično ponudbo, menijo predlagatelji, ki še zbirajo podpise in hkrati iščejo razne oblike svoje organiziranosti, ponujajoč projekt za oživitev gospodarske dejavnosti, povezane s turizmom. Županja Vojka Štular je krajanom polotoka Seča odgovorila 3. septembra in zapisala, da je pazljivo prebrala njihove pobude in predloge. Določene aktivnosti že potekajo. Predlagala je, da krajani izberejo tri predstavnike s katerimi bi se dogovorila za razgovor. 1 ^ i primorski urp ! MEDI A SERVICE I j Storitve za tisk in medije | Tel. & telefax: 066/770-185 V^tel: 066/773-602 Marjan Podobnik med strankarskimi kolegi Prvak stranke z roko potrepljal Joška Jorasa Podpredsednik vlade in predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik seje pred proslavo 120.obletnice izolskega Delamarisa, kjer je bil slavnostni govornik, na vhodu za trenutek pomudil pri svojih strankarskih kolegih (na sliki Informe). Z roko je potrepljal znanega, skoraj osamljenega borca za južno mejo Joška Jorasa (SLS), ki ga čaka pošta od sodnika za prekrške v Umagu. Boji se, da bo kaznovan, ker je hotel čez “kontrolno hrvaško točko” (tako on imenuje sedanjo mejo v Sečovljah) na svoj dom v Sečovljah št.l, brez plačila carine prenesti 12 litrov mleka, dovoljeno pa je le en liter. Vztrajal je, da je doma v slovenskem zaselku ter da meja še ni določena in da trorej tudi carine ni treba plačati. To hravškim obmejnim organom seveda ne pomeni veliko. Obmejni policisti so ga zaradi vztrajanja in zadrževanja na carinakem območju odpeljali k sodniku za prekrške v Umag. Uradno zna biti kaznovan zaradi predolgega zadrževanja carinskem območju ali “motenja” hrvaških obmejnih organov, ne pa zaradi prenosa 12 litrov mleka.____________ Kumulus d.o.o. Dr.Bogomir Oblak ©ČESNA Vitl i I AN I V Lucija, Obala 123, (nasproti TPC) Pregledi ob sredah od 16.00 do 19.00 ure Naročanje za pregled: Tel.: 066/ 748 - 931 M.tel. 0609 613 212 ŠPORTNI CENTER PIRAN CENTRO SPORTIVO PIRANO ŠPORTNI CENTER PIRAN - CENTRO SPORTIVO PIRANO RAZPORED T JGAŠKIH IN DRUGIH TEKMOVANJ V ŠPORTNI DVORANI Sobota, IH.9.99: ob 13.uri: MNK Casino, ob 19,30: RK M-Degro-Žalec (članice); OKTOBER Sobota. 2.10.99: ob 11.uri: KK Portorož-Slovan (kadeti), ob 13.uri: MNK Casino-Poni; Nedelja. 3.10.99: KKPortorož-Triglav (st.pion. A); Sobota, 9.10.99: od 9. do 10.ure: Mean M. (trening), dopoldne: RK M-Degro-RK Nova Gorica (ml. in st.deklice), ob 17.uri: KK Portorož-Ziri (člani), ob 20. uri: RK M-Degro-Lubnik(Poljska); Nedelja. 10.10.99: ob 10. uri: Lucija-Vrhnika(pion. C), ob 11,30: RK M-Degro-Nova Gorica (mladinke in st.deklice), ob 17.uri: Mean M.:Ydria Sabonica (mladi); Sobota,16.10.99: ob 11.uri KK Portorož-Ježica (kadeti), ob 13.uri: MNK Casino-Kamel, ob 16.uri: 1 .tekma v odbojki(član.), ob 17,30: 2.tekma v odbojki (član.), ob 19,30: RK M-Degro-RK Gramiz Kočevje (članice); Nedelja. 17.10.99: ob 10.uri: Lucij a-Jesenice (pion.C), ob 11.uri: Portorož-Loka kava (st.pionir.A); Sobota, 23.10.99:od 9. do 10.ure: Mean M.:ML. (trening), ob 17,30: KK Portorož-Snežnik (čl), ob 19,30: M-Degro- Kočevje (čl); Nedelj a,24.10.99: ob 17.uri: Mean M.: Salonit Anhovo (mladi); od 15. do 18.ure: karate-H.Palače, ob 18,30: odbojka, 1. tekma, ob 20. uri, odbojka, 2. tekma; Nedelja. 31.10.99: od 9.do 12.ure: karate-H.Palače, od 15. do 17.ure: karate-H.Palače. (Nadaljevanje v oktobrski številki) Prostor za novo lucijsko cerkev Lucijski župnik, oče Janez je nadvse zadovoljen s predvideno novo lokacijo za gradnjo nove cerkve v Luciji. Če bo tako določeno in požegnano tudi na občinskem svetu Piran, bo nova cerkev nekoč stala na pobočju Seče, nasproti novega dela Trgovsko poslovnega centra v Luciji (na sliki). Občina Piran Comune di Pirano Županja - II sindaco PREDLOGI IN ZAKLJUČKI s sestanka predstavnikov turističnega gospodarstva in javnih služb, ki ga je sklicala Županja Občine Piran Vojka Štular, dne 1. julija 1999 ob 9.00 uri v kongresni dvorani Hotela Slovenija v Portorožu Uvod o varnosti v turizmu v občini Piran so podali: Županja Občine Piran Vojka Štular, načelnik prometnega inšpektorata Koper, Slavko Grželj in komandir Policijske postaje Piran, Andrej Furlan. V razpravi so bili podani naslednji PREDLOGI in ZAKLJUČKI: 1. Organi, ki izdajajo dovoljenja za obratovalne čase gostinskih lokalov jim morajo posvetiti večjo pozornost in dobro analizirati vsak posamezni primer pred izdajo dovoljenja. 2. Pred turistično sezono bi morali večjo pozornost posvetiti čistilnim akcijam, ki jih organizirajo različna društva v naši občini. 3. Kanal Sv. Jerneja v Seči bi bi morali v vsakem pogledu urediti. 4. V občini primanjkuje javnih sanitarij, tudi kopališča v mestu Piran bo potrebno urediti. 5. Pešpot Piran-Fiesa je potrebno pregledati in oceniti zlasti glede varnosti pešcev (nevarnost padanja kamnov). 6. Preučiti je treba možnost parkiranja vozil dnevnih obiskovalcev v občini Piran in pridobivanja novih parkirnih površin. 7. Posebno skrb je treba posvetiti varnosti na morju (čolni, gliserji, skuterji). 8. Večjo pozornost je treba posvetiti vzdrževanju objektov in okolice objektov - parkov, javni razsvetljavi in odvažanju smeti. 9. Ustrezni organi so dolžni preučiti problematiko prometnega režima za krajane, ki živijo ob meji v Sečovljah in Dragonji. 10. Varnost je zelo pomemben dejavnik turističnega gospodarstva v naši občini, zato mu moramo posvetiti posebno pozornost. Za področje turizma je potrebno določiti kratkoročne in dolgoročne cilje, zato je treba po turistični sezoni po delovnih skupinah oziroma segmentih dejavnosti turizma pripraviti usmeritve za leto 2000 in naprej. Županja Vojka Štular 0BVEST3L0 Opravljamo zdravstvene preglede - za nastop na delo (predhodni zdravstveni pregled) - za voznike vseh kategorij (A,B,C,D,E,F) - za športnike in rekreativce Informacije: Tel.: 066/ 273 - 227 (gospa Silva) Franc Jakob Pozdravljam odločitev, da bo 46. GTZ po dolgih letih spet v Portorožu Upravni odbor Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je 31. marca sklenil, da bo letošnji že 46. Gostinsko turistični zbor Slovenije po vrsti, 19. in 2o. oktobra v Portorožu. Za mnenje o tem, kaj bi bilo treba storiti, da bi vseslovensko dvodnevno druženje gostincev in turističnih delavcev Slovenije v Portorožu doseglo svoj namen in odmev, smo povprašali znanega gostinskega delavca s tridesetletno prakso, Franca Jakoba, direktorja družbe Zlato Sidro. “Pozdravljam to veliko odločitev in hvala vsem, ki so pripomogli, da se je Gostinsko turistični zbor Slovenije (GTZ) spet vrnil v Portorož. To je srečanje gostinskih in turističnih delavcev, na katerem bomo spet imeli priložnost preizkusiti se na strokovnem in športnem področju, ter izmenjati različna mnenja. Mislim, daje ta odločitev je velikega pomena za Portorož”. Kaj se vam zdi bistveno glede strokovnega dela? “ Na tem področju je vsako leto nekaj novega, hkrati pa se mi zdi, da je ocenjevanje izdelkov ter strokovnih izvedb na tekmovanju le nekolko preveč strogo oziroma, da so prezahtevni kriteriji. Nastopajočim bi vendarle morali prepustiti malce svoje domišljije in samoiniciativnosti. Žal je vsako leto manj strokovnih delavcev, manj dobrega gostinskega kadra, manj ljudi, ki bi imeli dovolj volje, in bi se spoprijeli s temi zahtevami”. Z gostinsko turističnim zborom bi moral zaživeti celoten kraj? “Tako je. Sedaj smo mi na potezi, Portorožani, gostinci, da pripravimo lep in bogat sprejem vsem gostom ter da ponudimo tudi nekaj novega, izvirnega, istrskega, tipično domačega. Na primer, istrsko kuhinjo. Organi-zirjmo družabni večer in pokažemo ljudem kaj zmoremo, da bosta to zares dva lepa in odmevna dneva v Portorožu in okolici. Vsem pokažimo, da imamo lepe restavracije, dobre gostilne, da smo prijazni in znamo dobro postreči.” Na letošnjem GTZ bo zagotovo tekla tudi beseda o organiziranosti turizma, izvajanju določil Zakona o pospeševanju turizma, igralniškem denarju iz koncesij, o letošnji turistični sezoni. “ Prav bi bilo, da damo tudi velik poudarek gostinskemu kadru. Mislim tudi, da bo turistično gospodarstvo moralo strniti svoje vrste, več sodelovati in enotno nastopiti s svojimi zahtevami. Razdrobljenost turizma je rak rana Portoroža, pa ne le tega kraja. Preveč rad dela vsak zase. To ne pelje nikamor. Prav zaradi tega včasih tudi nismo dovolj uspešni. Sezona, vsaj kar se naše rastavracije Zlato Sidro in Pizzerije tiče, je bila ugodna. Opažam, da se v Portorož vračajo stari gostje. Sem optimist in upam, da bo naslednja sezona še boljša. Za zaključne ocene letošnje pa je še nekoliko prezgodaj.” Lani ste prejeli tudi nekaj priznanj “Naša restavracija Zlato sidro je bila v akciji TD Portorož proglašena za Naj restavracijo in osvojila 1. mesto. Pizzerija v Luciji pa je prejela zlato vrtnico TD Portorož”. Malce sem razočaran, ker tako pomembnih priznanj ne ovekovečijo mediji. Bil je primer, da smo zato, da smo lahko povedali javnosti, da smo dobri in prejeli nagrado, morali celo plačati.” Čuti se, da Portorožu nekaj manjka in da ni več tako atraktiven turistični kraj kot je bil nekoč. “Morda res. Spomnimo se portoroške noči, največjega cocktaila, najdaljše rolade, povork skozi Portorož. Vse to je bilo po svoje zanimivo, prijetno. Gostje so prireditve radi opazovali in pri tem uživali. Portoroški turizem žal še vedno ni ustrezno organiziran. Nismo še ustanovili Lokalne turistične organizacije, premalo besede imajo sobodajalci in drugi dejavniki, ki neposredno ali posredno živijo od turizma”. Franc Krajnc Krajani Nove vasi so se spet izkazali Postavili so novo otroško igrišče in odkupili zasebno hišo v kateri bo mini muzej Luška ambulanta medicine dela Vojkovo nabrežje 38, Koper Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran VPIS NOVIH ČLANOV Objavljamo možnost vpisa novih članov v nekatera kulturna društva in skupine v šolskem letu 1999/2000 MAŽORETNA SKUPINA MORJE vpisuje deklice od 7. leta starosti dalje. Vpis bo potekal v mesecu septembru in oktobru in sicer: * V telovadnici Piran (stadion na Belem Križu) vsako soboto od 9.00 do 11.00 ure * V Športni dvorani v Luciji vsako sredo od 16.00 do 17.30 ure. FOLKLORNA SKUPINA VAL vpisuje dekleta in fante od 13. leta starosti dalje. Vpis bo potekal v mesecu septembru in oktobru vsak torek od 19.00 do 20.00 ure v trim kabinetu Italijanske gimnazije v Portorožu. PLESNA SKUPINA METULJ vpisuje deklice in fante od 7. leta starosti dalje. Vpis bo potekal v septembru in oktobru vsako sredo in petek od 16.00 do 20.00 ore v prostoru plesne dvorane OŠ Cirila Kosmača Piran. Dodatne informacije dobite vsak delovni dan od 10.00 do 13.00 ure v pisarni ZKD Karol Pahor in Območne izpostave SLKI), Prvomajski trg 2, Piran. Tei: 742 248 in 742 294. Piran, september 1999 ZKD Karol pahor Piran Kot nam je povedal predsednik KS Nova vas Emil Grižon, se v krajevni skupnosti Nova vas ponavlja tradicija, da krajani ne čakajo na pomoč od zunaj, ampak s svojim delom in žulji postorijo to in ono. Spomnimo se kako so si uredili kulturni dom, gasilski dom, adaptirali stavbo KS, asfaltirali ploščad pred gasilskim domom... Letos pa se lahko pohvalijo z ureditvijo malega otroškega igrišča tik ob gasilskem domu ter odkupom stare kamnite zasebne hiše št. 48 v Novi vasi. V njej bodo uredili muzej, v katerem bodo na ogled predmeti in zapisi ter slike o delu in življenju tamkajšnjih ljudi v preteklosti. V spodnjem prostoru hiše bo hlev. Hiša (na sliki) bo urejena po vzoru Tonine hiše v Sv. Petru. ! I NAROČAM NAROČILNICA Ime in priimek Točen naslov Poštna številka ___________________________________________ Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.440 SIT bom poravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa (pravne osebe). Datum Podpis Izpolnjeno naročilnico pošljite na: | INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož J primorski uVp - to [iJiD(fcXPQ Mesec rekreacije V petek, 10. septembra se je pričela letošnja akcija Mesec rekreacije, ki jo že peto leto zapored pripravljata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šport Slovenije. Projekt je vreden 35 milijonov tolarjev. Včasih smo te prireditve poznali pod sloganom Sonce - voda - zrak - svoboda, letos pa je slogan Živimo zdravo za zabavo. Akcija bo potekala v vseh slovenskih občinah in občani bodo imeli na voljo 1,25 milijona brezplačnih ur rekreacije. Namen akcije je preprost: čim več ljudi pritegniti k rednim športnim aktivnostim. Projekt je vreden 35 milijonov tolarjev, skoraj polovico tega zneska pa bodo pokrile gospodarske organizacije, ki (praviloma) vidijo svoj interes v rekreativni dejavnosti ljudi. Lani je bila podobna kacija tudi v bazenih Hotelov Bernardin. Ponudbo za rekreacijo oziroma programe bo prejelo na dom 623 tisoč gospodinjstev. Vsi programi so dostopni tudi na spletni strani Zavoda za šport (www.slo-sport.org/rckreacija). Najzanimivejši oziroma najodmevnejši dnevi se bodo začeli 9. septembra z odprtjem 100. telovadnice 1994-1999), končali pa se bodo s sejmom Šport ’99 od 7. do 10. oktobra v Celju. Med številne druge vsebinske športne dneve sodijo tudi dan Športne unije Slovenije (21. september) in dnevi šolskega športa na Obali (1. in 2. oktober) ter dan Fakultete za šport (7. oktober). Letošnja akcija poteka pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, ki letos praznuje 50. obletnico obstoja. Minister za šolstvo in šport dr. Pavel Zgaga meni, da bi množična kacija v prihodnje lahko potekala dvakrat letno. V RK Izola upajo na dobre rezultate Vodstvo moškega rokometnega kluba Izola (MRK) je 2. septembra na novinarski konferenci v gostišču Krt na Belvederju nad Izolo predstavilo nove igralce MRK Izola in cilje ter ambicije za novo tekmovalno sezono. Lahko bi dejali, daje izol-ski rokomet izšel iz krize? Nova uprava (predsednik MRK Izola Marino Mohorič, tehnični direktor Tone Barič) obljublja korak naprej, tako na športnem prizorišču, kot tudi na področju organiziranosti izolskega rokometa. Njihov cilj je obstati v 1. ligi. RK Izola je bil ustanovljen leta 1957. Tekmoval je v republiški rokometni ligi, pred šestimi leti pa se je razdelil na moški in ženski klub. Zavedajo se pomena poglobljenega dela z igralci (16 domačih in 4 tuji), je povedal trener Fredi Ra-dojkovič. Predstavniki i kluba so predstavili moštvo in novinca Ivana ran ■* ' Šmigiča, ki je prišel iz jB A5“- ■ 0h£ Crvene zvezde oziroma Hki . Marmorja iz Bara, ter i » Gt) Grujčiča, popudarili pa so V . _

Q1?TNI DROBIŽ Evropsko judoistično prvenstvo v Kopru? Evropska judoistična zveza je organizacijo evropskega članskega judo-ističnega prvenstva leta 2002, kljub uglednemu protikandidatu - Franciji, zaupala Sloveniji. Slovenska judoistična zveza je kmalu zatem objavila razpis za izvedbo tekmovanja, na katerega so se prijavili Maribor, Ljubljana in Koper. V pripravljalnem odboru za izvedbo EP v Kopru so Franc Ohnjec, eden vodilnih delavcev koprske Banke, ter nekdaj izvrstna judoista in judoistična delavca Mojmir Kovač iz Portoroža in Ivo Marinič iz Kopra. Mojmir Kovač nam je povedal, da ponuja Koper morda najboljše pogoje med vsemi tremi kandidati. Tekmovanje bi potekalo v športni dvorani Bonfi-ka, lepotici med slovenskimi dvoranami, okrog 600 tekmovalcev in spremljevalcev pa bi namestili po hotelih širom obale. Stroški organizacije naj bi po grobih ocenah znašali okrog 500.000 nemških mark. Izbor kraja izvedbe bo opravljen oktobra. Antena Hausabrandt tretja Balinarji belokriške Antene Hausa-bradt, najuspešnejši klub v piranski občini, nadaljujejo z uspešnimi nastopi v prvi slovenski ligi. V 14.krogu so visoko ugnali moštvo Soviča z 20-4 in se z novimi tremi točkami ponovno zavihteli na tretje mesto(imajo 21 točk). V tem krogu je prvi poraz doživelo vodilno moštvo Milje TELA (Kranj). Uspel tradicionalni balinarski turnir v Luciji Tradicionalnega balinarskega turnirja v Luciji seje letos udeležilo kar 32 ekip iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Prvo mesto je osvojilo moštvo Milje TELA iz Kranja, ki je v finalu ugnalo Italijanski Šanson. Tretji je bil balinarski klub Bratov Smuk iz Kranja, ki je bil v malem finalu boljši od lucijskih balinarjev. V zbijanju je seveda zmagal Kranjčan Bojan Novak, aktualni svetovni prvak, v bližanju pa Padenc Lucijan Gazič. Neuspešno gostovanje šahistov na Koroškem Piranski šahisti so se udeležili moštvenega šahovskega turnirja ob 50-letnici Športne zveze Celovec. Na ekipnem turnirju je med desetimi ekipami zmagal Trst pred Monoštrom (Madžarska) in Tomom Zupanom iz Kranja. Oslabljeno moštvo Pirana (Žnidarčič, Godnjavec, Treur-sič, Milunovič) so osvojili šele šesto mesto. Jure Žbogar in Tina Čeligoj državna prvaka v optimistu Konec tedna (10,-12.september) je v Koprskem zalivu potekalo letošnje državno jadralno prvenstvo v razredu optimist, ki se ga je udeležilo 84 mladih jadralcev iz Slovenije, Italije in hrvaške. Po osmih regatah sta nova državna prvaka postala Jure Žbogar med fanti in Tina Čeligoj med dekleti, oba člana izolske Burje. Po tradiciji so bili zelo uspešni jadralci ŠD Piran, ki so osvojili srebrno in dve bronasti medalji. Rezultati:fantje:l.Žbogar,2. Alan Bi-derman, 3.Jernej Markič, 4.Robert Delucia (vsi ŠD Piran); dekleta: 1.Čeligoj, 2.Tina Mrak(Pi), 3.Špela Mankoč(Jadro Kp). Generalna razvrstitev odprtega državnega prvenstva: l.Žbogar, 2.T.Čeligoj(oba Burja), 3.Piculin, 4.Furlani, S.Velicogna, 6.Saderini (vsi Ita), T.Biderman, 8.Markič, 9.Delucia(vsi Pi), 10.Luka Košir (Burja) itd. Sandi Čeligo zasnoval novi gokart Sandi Čeligo, znani lucijski kartist. večkratni državni prvak, je skupaj z izvedenci iz svetovno znane tovarne kartingov CRG iz italijanske Brescie zasnoval čisto nov gokart. Novi Slo-cart 125 ccm, kot se “novorojenec” neuradno imenuje, je nehrupno (ekološko) vozilo, ki ima 25 konjskih moči in doseže 160 kilometrov na uro. Med celo kopico tehničnih novosti sta po Čcligovem mnenju med pomembnejšimi ti, daje vodno hlajen ter da doseže manj obratov kot običajen gokart, zaradi česar je zelo vzdržen in se malo kvari. “Za novi gokart sem se odločil zato, ker v zadnjih letih opažam, da kart-ing kot športna zvrst propada. Zaradi nenehnih tehničnih izboljšav je postal predrag, postal je šport elite. Novi gokart je cenovno zelo sprejemljiv. V bodoče nameravamo na lucijskem kartodromu organizirati državno prvenstvo v novi kategoriji (mimo uradnega DP), na katerem bi bili pogoji za vse dirkače enaki. To pomeni, da bi vsi tekmovalci nastopili z enakimi gokardi” pravi Čeligo. V Karting klubu Lucija imajo nasploh veliko načrtov, vendar bomo kaj več napisali v naslednjih številkah. Omenimo le, da pripravljajo v sodelovanju z znano kartistko Lucijo Živec iz Ljubljane, krožek iz kartinga. Namen krožka je prometna vzgoja. Vrtec Mornarček Piran Predstavili bodo športni program Zlati sonček V okviru Meseca rekreacije ’99 - Živimo zdravo za zabavo, ki jo pripravljata Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod za Šport Slovenije pod pokroviteljstvo Sveta Evrope, bo tudi temetski dan Zlatega sončka, ki ga bo pripravil vrtec Piran, v petek 17. septembra ob 16. uri na Tartinijevem trgu v Piranu. V preteklosti je bil vrtec Mornarček Piran izbran za predstavitev športnega programa za predšolske otroke. Predstavitev so izvedli zelo uspešno in odmevno, zato so jih organizatorji ponovno zaprosili za predstavitev programa širši javnosti. Predstavljene bodo športne discipline rolkanje, kolesarjenje, pohodništvo in igre z žogo. Kot pišeta ravnateljica vrtca Mornarček Piran, mag. Tanja Tomič in pomočnica ravnateljice, Natalija Planinc, v vrtcu Mornarček Piran poteka program Športne značke že od samega začetka tako, da jim odločitev za prenovljeni program Zlati sonček ni bila težka. V teh triindvajsetih letih so se za izvajanja programa povezovali z najrazličnejšimi posamezniki in društvi ter na ta način obogatili program. Najtesneje se povezujejo s Športnim centrom Piran, ki jim zagotavlja denarna sredstva, nudi strokovno pomoč ter materiale za izvedbo programa (knjižice, zloženke in druge pripomočke). Za vadbo kotalkanja so uspeli pridobiti zunanjega voditelja - Emanuela Letico, ki je tudi aktiven športnik. Dokler se njihove vzgojiteljice niso strokovno izopoplnile za vaditeljice plavanja jim je vrsto let pomagal Tomaž Slapernik - večkratni državni prvak z vidnimi rezultati v Mediteranskih igrah. Pomagali so jim tudi drugi člani plavalnega kluba Biser. Hotelske organizacije so jim v pretekli letih omogočale izvedbo plavalnih tečajev v njihovih bazenih in upajo, da bo tako tudi v bodoče. Menijo, da se še premalo zavedamo, daje za naše otroke, ki živijo ob morju, odpravljanje plavalne nepismenosti nuja. Program Zlatega sončka poteka povezano z drugimi dejavnostmi in aktivnostmi, ki potekajo v vrtcu. Tako izlete in pohode vključujejo v tedne taborništva, ki že vrsto let uspešno potekajo v vrtcu. Tu se jim redno pridruži Zdravstveni dom ali organizacija Rdečega križa z osnovami prve pomoči. Kolesarjenje povezujejo s prometno vzgojo prek Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki jim je preskrbel že nekaj koles. Prek vseh naštetih aktivnosti skušajo ozaveščati in pridobivati za sodelovanje starše otrok, saj se zavedajo, da z usklajenimi prizadevanji lahko največ prispevajo k otrokovemu navajanju na zdrav in aktiven odnos do življenja. Predrag Ninkovič trese nasprotnikove mreže Soliden start NK Portorož-Piran Cilj Pirančank četrto mesto Ta konec tedna začetek državnega rokometnega prvenstva V soboto (18.sept.) se začenja letošnje prvenstvo v prvi rokometni ligi za ženske. Rokometašice M-Degroja iz Pirana čaka že v prvem krogu težka preizkušnja. V domači športni dvorani gostijo Žalčanke, svoje “večne tekmice” za tretje mesto. "Pirančanke so minuli vikend odigrale še zadnje pripravljalne tekme, na turnirju v hrvaškem Labinu so osvojile tretje mesto. Ocenjujem, da je ekipa pred prvenstvom dobro pripravljena. Igralke se počutijo dobro, le odlična strelka Sabrina Kondžič ima težave s kolenom. Upajmo, da se bo do sobotnega derbija pozdravila. Naš letošnji cilj osvojitev četrtega mesta, " pravi predsednik upravnega odbora kluba Franc Bergant. Državno prvenstvo in slovensko pokalno tekmovanje nista edini obveznosti piranskih rokometašic v prihajajočih jesenskih dneh. Kot smo že poročali, so se Pirančanke z lanskim četrtim mestom v državnem prvenstvu uvrstile v evropski pokal mest. V prvem krogu se bodo pomerile z ekipo Zaglebie iz poljskega Lublina. Prva tekma bo 2.oktobra v gosteh, druga pa teden dni pozneje v lucijski športni dvorani. Ljubitelji rokometa v piranski občini bodo letos prišli na svoj račun v polni meri! Andrej Žnidarčič Kdaj nogometni stadion v Luciji? Starejši občani, pa tudi tisti sred-njih let, se zagotovo spominjajo nogometnega igrišča v Luciji (na območju danajšnjega TPC). Razvoj je terjal svoje in igrišče zbrisal z zemljevida mesta. Ni pa ga izbrisal iz spomina ljudi. V zadnjih letih so kandidati za župane in občinske svetnike v predvolilnih bojih na veliko obljubljali izgradnjo nogometnega stadiona v Luciji. Po volitvah so na obljube vsakokrat pozabili. Ob zadnjih lokalnih volitvah politični kandidati stadiona niso več omenjali, saj bi se ob slabih preteklih izkušnjah volivcev takšna obljuba obrnila proti njim. Občina je pred nekaj leti sprejela prostorski akt, ki omogoča izgradnjo stadiona na območju karting steze v Luciji. Gre za atletski stadion, v okviru katerega naj bi bilo, vsaj tako se govori, tudi nogometno igrišče. Zakaj se stvar ne premakne z mesta? Na nek način drži, da je projekt v tesni povezavi z drugimi projekti. V prvi vrsti s piranskim pokopališčem, za katerega še ne vedo ali naj ga razširijo na zdajšnje nogometno igrišče ali naj zgradijo novega v Luciji ali kje v okolici, pa tudi s selitvijo karting steze, ki je, to moramo priznati, postala pomembna turistična ponudba kraja. Vse te prostorske uganke pa so pomembne le do takrat, ko bo v Piranu prevladovalo prepričanje, da je za celo piransko občino dovolj eno samo nogometno igrišče. Tako (lažno) skromni niso nikjer v Sloveniji. V Prekmurju ima nogometno igrišče domala vsak zaselek. A dovolj bo, če se ozremo k sosednji občini. Izolska občina je manjša in zanesljivo tudi manj bogata od piranske, pa ima nogometni stadion, ki je vsaj petkrat dražji od piranskega in dve športni dvorani. V piranski občini je le en stadion in le ena dvorana, pa še z njima so nenehne težave. Logično vprašanje, ki se nameče, je: kje je denar, ki bi moral pripasti športu? Andrej Žnidarčič VELIKI TRG 11, IZOLA tel.: 066/600-660 od 9.30 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 sobota od 9.30 do 13.00 ADRIA #COMPUTERS% KER ŽELITE NAJ...! A Pa smo le dočakali. Po dveh letih, kar je bil nogometni klub Piran zaradi finančnih težav prisiljen izstopiti iz druge državne lige, smo v nedeljo, 5.septembra, za piranskim obzidjem ponovno spremljali članski nogomet. Pirančani so se srečali s Postojno in se razšli brez zmagovalca (1-1). V drugem krogu, v soboto, 11 .septembra, so Pirančani gostovali pri Piami v Košani in nesrečno izgubili (1- 3). Strelec za Pirančane je bil obakrat Predrag Ninkovič. Tekmo proti Postojni so Pirančani odigrali tehnično izvrstno. Ves čas so napadali, si priigrali vrsto priložnosti, vendar so bili napadalci neučinkoviti. Kot menijo v strokovnem štabu kluba, so igralci dobesedno zgoreli v želji, da bi piranskim ljubiteljem nogometa (zbralo se jih je okrog 300) takoj na začetku podarili zmago. Tako so bili po tekmi sami igralci bolj razočarani kot vodstvo. Še bolj nesrečno je bilo gostovanje v Košani. V prvem delu so prejeli zadetek povsem po nepotrebnem. V nadaljevanju so zadevo vzeli v svoje noge in že v prvi minuti izenačili. Nekaj čudnih sodniških odločitev (drugi prejeti zadetek je bil zelo sumljiv) je piranske nogometaše povsem vrglo iz ravnotežja. Prejeli so še en zadetek, za nameček pa je Miha Tomažin dobil dva rumena kartona in je moral predčasno z igrišča. "Rezultat govori nekaj drugega, kot so bila razmerja moči na igrišču. Pirančani so bili toliko boljši, da bi morali tekmo dobiti, " je srečanje komentiral trener Mate Ordulj. Sejdinovski ostaja v Piranu Sandi Sejdinovski, strokovni vodja in trener v klubu, je bil v igri za novega trenerja v izolskem nogometnem klubu. Kar dva dneva so potekali pogovori, na koncu pa se je Sejdinovski odločil ostati v Piranu. "V Izoli so mi trenersko mesto ponudili po porazu Izole s Komnom. Po pogovorih in tehtnem premisleku sem sklenil ostati v Piranu. Pretehtalo je spoznanje, da sem v Piranu sprejet kar nekaj odgovornih nalog. Eden izmed mojih visokih ciljev je pripeljati mladinsko ekipo v drugo državno ligo. Sem pač tak: ko ugriznem v jabolko, jo hočem pojesti do konca!" pravi Sejdinovski. rOC osebni iic/1mi/nibi c /nle/ Peni in in M // procesi n ji RAČUNALNIKI ŽE OD 134.990,00 SIT DALJE MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA ■ ^ primorski u¥p Najlepša Slovenka je N c da Gačnik Na letošnjem zaključnem izboru miss Slovenije,11. septembra v Cankarjevem domu, je laskavi naslov najlepše Slovenke osvojila 19-letna študentka iz Ljubljane Neda Gačnik. Njeni spremljevalki sta postali 21-letna Mateja Kisovec in 17-letna Silvija Osojnik. Mateja Kisovec je tudi miss ONA, Silvija Osojnik pa je postala tudi miss fotogeničnosti. Dosedanje slovenske lepotice: Nataša Abram, Metka Albreht, Janja Zupan, Teja Boškin, Alenka Vindiš, Maja Šimec in Miša Novak. Slednja bo predala krono miss svoji naslednici 20. septembra na Prešernovem trgu v Ljubljani. Letošnji finale za naslov miss sveta bo 4. decembra v Londonu. Slovenska lepota na takšnih tekmovanjih ni bila posebno opažena. Upanje na boljšo uvrstitev naše letošnje izbrane lepotice na elitnem tekmovanju v Londoni je upravičeno. Na Koprskem letos nimamo miss, ki bi lahko potovala v London, imamo pa vinsko kraljico, Ireno Kupljen, ki - kot ji narekuje obveznost do naslova - že pridno hodi na trgatve in degustacije. Tradicija nepozabnih doživetij (evstrvp porforoe ■, i\ •» *« »- iririrr * 'i * ' # Tir»r v 'i n v ii «a r i n 'i n » * vwrv CMino bmui 'i n n # « »t ; Zakon o popisu kmetijstva po hitrem postopku Vlada RS predlaga Državnemu zboru naj sprejme zakon o popisu kmetijstva po hitrem postopku. Državni program za prevzem pravnega reda namreč določa, da naj bi bil Zakon o popisu kmetijstva v letu 2000 sprejet najkasneje do 30. septembra 1999, taka obveznost pa je določena tudi v pogajalskih izhodiščih in v zahtevah Evropske unije. Sprejem zakona po hitrem postopku zahtevajo finančne obveznosti, ki jih zakon določa v letu 2000, 2001, 2002. Piranski policisti prijeli hrvaško državljanko Piranski policisti so bili uspešni pri raziskavi kaznivih dejanj. Pri 34-letni hrvaški državljanki , ki je bila pred dnevi prijeta pri vlomu v eno izmed trgovin, so uspeli zbrati dokaze še za tri vlome storjene v maju, juliju in avgustu 1999. * Itn Cosino Portorož 0320 Portorož • Portorose Obalo 75 a Tel: 06o 74o OSI Fox: 066 74o 393 Oljke kljub lanski pozebi lepo kažejo Poletna sončna pripeka je dodobra izsušila zemljo, zato je bilo treba mlade oljčne nasade, zlasti v hribih vsaj enkrat dobro zaliti. Oljke pa kljub lanski pozebi lepo kažejo in v Istri si obetajo povprečno dobro letino. Nad zelene plodove se je že spravila nadležna oljčna muha in zabodla vanje njeno ostro želo. V nasadih, kjer tega ne opazijo, bodo lahko imeli zdesetkani pridelek, zato naj bodo oljkarji pozorni na obvestila svetovalne službe. Nepravilne cestne ovire v Luciji Bo taksist tožil občino? Znani taksist z mercedesom, ki se mora dnevno večkrat voziti po Liminjanski cesti se huduje nad, po njgovem, nestrokovno postavljenimi ovirami na Liminjanski cesti, ki pelje v lucijsko obrtno cono. Pravi, da so mu ovire, tudi če vozi samo 10 km na uro, že dodobra zdelale podvozje. Za škodo bi lahko terjal občino Piran.Tudi drugi vozniki, ki so obsojeni na pot čez liminjanske cestne ovire se pritožujejo, da kolesa dobesedno udarijo v oviro, namesto, da bi lahko lepo speljali čez. Najbolje bi bilo, da si ta “izum” ogleda prometna inšpekcija in poda svojo oceno. Po velikih protestih javnosti so pred dvemi leti kar precej ovir, ki sojih postavili tudi zaradi varnosti otrok, ki hodijo v bližnjo lucijsko šolo, odstranili. Nekaj očitno zelo motečih ob prehodih za pešce pa je ostalo. Mm Banica A Obala 114, Lucija Tel.: 066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329 PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO Ste na tekatem?