Poštnina plačana ▼ gotovfnL
Leto XVL, št. 197

upiavLusivo; ujuDijana. Knafljeva Ulica a. — releton 6L 3122, 3123, 3124. 3125. 812& tnserauu jaaeieit: Lijnbljana, Selen« burgova ul 4. — Tet 3492, 2492. Podružnica Maribor: GosposKa ulica
it- 11. — leietoD st 2455 Podružnica Celje. K oceno va ulica KL
2. — Telefon St 190. Računi pri pošt. Čeh. zavodih: Ljubljana Št. 11.842, Praga čisio 78.180, Wlt»n §t 105.241
Naročnina znaša mesečno Oin 25*— Za Inozemstvo Oin 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 312». Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. J. Telefon fit. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Mussolini pravi:
Italija ne more več nazaj
Na obsodbo v Ženevi bi Italija odgovorila z izstopom iz Društva narodov, na zatvoritev Sueškega prekopa pa z oboroženo silo
Opozicija ne ve
povedati ničesar
Nedeljski shod združene opozicije v Kragujevcu zasluži pozornost z občega državnega in nacionalnega stališča. Napovedan je bil političen dogodek prve vrste. Na njem so imeli dati opozicio-nalrm voditelji takorekoč prvič pred vso javnostjo pomembne izjave. Napovedovalo se je, da se bo v Kragujevcu pro-klamirala enotna fronta udružene opozicije ter objavila njena enotna politična organizacija. oGvorilo se je, da bosta gg. Davidovic i,n Joca Jovanovič pred narodom razgrnila svoj novi dr-žavmo-poliitični program ob navzočnosti posebnih delegatov dr. Mačka.
Zato so pričakovali kragujevški zbor z največjim zanimanjem ne le pristaši opozicionalnih voditeljev, temveč vsi narodni ljudje, ki so danes v obči zmešnjavi pojmov, v splošni nesigurnosti ciljev hvaležni za vsako odločno besedo in poslušajo na levo in desno, odkod bi Slišali nekaj jasnega, pozitivnega, krepkega in odločnega v onem vprašanju, ki vse prave rede'jube danes navdaja s skrbjo iin zlimi slutnjami. V pohorski resoluciji pravijo jugoslovenski nacionalisti, da- bodo vestno in nesebično podprli vsak poskus, da se hrvatsko vprašanje reši v skladu s splošnimi narodnimi in državnimi interesi, in so s jtem dali izraza razpoloženju vsega našega naroda, ki želi videti smernice za novo ureditev naših notranje-poli Ličnih prilik.
Takozvana zdiružena opozicija se je ves čas sem predstavljala, kakor da je v njeni posesti neko tajno sredstvo za ozdravljenje ran našega narodnega življenja. Če to pomislimo, moramo priznati, da sta govora Davidoviča in Joče Jovanoviča vsakega, ki trezno misli in sodi, globoko razočarala. Od desne strani ne čujemo ničesar. Tam se vse izgublja v staropartijskih kombinacijah, sestavljenih na osnovi nekih računov iz nekdanjih let, ki že davno niso več veljavni. -Nekaj časa smo od tam še culi napovedi novih svoboščin in brali pozneje nekaj program a ličnih izjav. O glavni stvari pa vlada molk iin nihče ce problema skoraj z besedo dotakniti ne upa.
Pokazalo se je na žalost, da je na levici stanje še slabše'. Gosp. Davidovic je tipičen primer lahkomiselne površnosti v resnih časih, ko se politik mora zavedali svoje velike odgovornosti. Trideset t'soč ljudi se je baje zbralo v Kragujevcu. Prišli so zaman, ker so odnesli domov samo velik kup šlagerjev in fraz, ki jih gre dvanajst na ducat, a niikake pozitivne misli o onem perečem vprašanju, ki se tiče najdelrtkat-nejših in najbolj usodepolnih notranjih medsebojnih ednošajev. Gosp. D?.vido-vdč je zelo lepo govoril o svobodi in demokraciji. Tako lepo kakor pred desetimi in petnajstimi leti. Ali še tu so bile njegove besede brez one stvarne vsebine, ki jo je treba dati tem idealom narodnega in državnega življenja, da se ne pretvorijo v anarhijo in ohlokracijo. irGvoril je tudi o gospodarskem programu, toda želja, da bi vsak Jugosloven imel na svoji mizi vsak dan, če že ne pečenega piščanca, pa vsaj kos kruha, sisrurao ne predstavlja programa za potrebno gospodarsko in socialno obnovo.
A;li vse to bi se moglo odpustiti, če bi g. Davidovic vsaj v velikih obrisih očr-tal neko realno možnost za rešitev težkega notranjepolitičnega spora, znanega pod imenom »hrvatsko vprašanje« ter označil pot, ki bi vodila do rešitve. Mesto tega pa čujemo iz njegovih ust, da je pravzaprav hrvatsko vprašanje afera, ki se v glavnem tiče mačkovcev in radikalov; toliko važnosti pripisuje g. Davidovic nesoglasjem med Knjaževcem in Zagrebom, kakor se on izraža. V ostalem pa je prepričan o ljubezni Mačkovih pristašev napram srbskim bratom, kakor tudi on v imenu Beograda izjavlja svoja srčna čuvstva »hrvatskoj brači«. On napoveduje izdelavo »našega sporazuma« kakor da bi bdo hrvatsko vprašanje zadeva gg. Mačka, Davido-viča in Jovanoviča in ne stvar vsega naroda ter sedanjosti in bodočnosti naše domovine. Pri tem pa še niti ne pove, v čem naj bi ta sporazum obstojal. Samo to ve, da »ni treba verjeti, ako se pripoveduje, da se na Hrvatskem godi to in to in da Hrvati želijo ono in ono«.
V pero nam silijo ostre besede. Eno pa naj v izraz razočaranja napišemo: Resnično bedna je državniška modrost, ki si upa na ta način opraviti z najtežjim in najbolj usodnim vprašanjem naše narodne sedar^osti in ki povrh v isti sapi zatrjuje: »MI nismo za nejasne in motne situacije ter odklanjamo vsako negotovost.«
Na žalost tudi g. Joca Jovanovič ni bil mnogo jasnejši. Ali on ie vsaj iskal' razlago sporu in skušal postaviti mejo za njegovo rešitev v historični nujnosti našega narodnega zedinjenja in v osnovnem mednarodnem pomenu za zedinjene države za kolektivno varnost evropskega mirni. Žal je njegov recept, da je treba ustvariti podlago za skupno
London, 26. avgusta, p. V tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih je vzbudil splošno pozornost članek posebnega dopisnika »Daily Maila« Warda Princea, o njegovem razgovoru z Mu-ssolimijem o abesinskem problemu. Mussolini je posebno obširno govoril o morebitnih sankcijah Društva narodov proti Itailiji v primeru vojne z Abesinijo. Izjavil je med drugim:
»Možne to moralne, gospodarske In vojaške sankcije. Na moralno, kakršna bi bila n. pr. resolucija Društva narodov, ld bi obsodila italijanski nastop, bi odgovorila italijanska vlada s takojšnjim izstopom iz Društva narodov, proti blokadi italijanskih čet ali zatvoritvi Sueškega prekopa pa se bo uprla z vso svojo oboroženo silo, ker bi zatvoritev nasprotovala določbam versajske mirovne pogodbe.«
Ward Princ je vprašal nato Mussolinija, ali je Francija z januarskim do-> govorom priznala Italiji svobodo postopanja v vzhodni Afriki.
Mussolini je odgovoril: »Da, z dogovorom od 7. januarja 1935 smo spravili s sveta vsa nesoglasja med nami in Francijo. Italija bo na sestanku sveta DN 4. septembra obrazložila svoje zahteve z obsežno dokumentacijo. Italijanska vlada bo med drugim poslala v Ženevo več knjig, med njimi knjigo soproge bivšega angleškega zunanjega ministra sira Simona, ki opisuje v njej barbarske običaje Abesinoev in tamkajšnje suženjstvo. Ko bo svet DN proučil to gradivo, bomo zahtevali pojasnila, ali namerava DN postaviti Italijo na isti nivo z Abesinijo. Evropske države bi morale po zgledu Zedinjenih držav pustiti Italijo pri miru, da nemoteno izvrši svoje poslanstvo. Italija ne bo delala razdora v Evropi, pravico pa ima upati, da bodo tudi drugi v tem pogledu pokazali prav toliko čuta za odgovornost do evropskega miru. Italija je zmerom šla z britanskim imperijem in sicer ne samo v 3vetovni vojni, temveč tudii pri drugih priložnostih, pa tudi tedaj, kadar je ves ostali svet nastopil zoper Veliko Britanijo.
Koloniziran je in prosvetljenje Abesinije bo dalo Italiji dela vsaj za 50 let. Če bodo Italijo pustili, da se neovirano posveti veilikanski nalogi, bo zmerom dober tovariš in ne nasprotnik britan-
Rim, 26. avgusta, v. Pozornost vse Italije je usmerjena sedaj na potek velikih vojaških vaj italijanske vojske, ki se bodo vršile ob severni meji. Po izjavah italijanskih vojaških strokovnjakov bodo to največji manevri, kar jih je kdaj doživela Evropa. Na njih bo sodelovalo 500.000 mož, ki so koncentrirani v treh sektorjih okoli Bočna, Vidma in Bergama. Vse čete so popolnoma bojno opremljene ter bi lahko vsak trenutek lahko posegle v resnično vojno.
Sestavljena je tudi posebna studijska komisija štirih najboljših italijanskih generalov, ki bodo proučevali vse na terenu pridobljene izkušnje ter izdelali potem poseben predlog za eventualne nove izpopolnitve italijanske vojske.
Središče velikih vojnih vežb bo dolina reke Adiže v okolici Bočna, kjer bo tudi stan glavnega poveljnika generala. Aga. Naloga čet bo preizkušnja pripravljenosti za gorsko vojno in z njo združeno velikopotezno ofenzivo pešadije, novo osnovanih planinskih brzih formacij ter motorizirane artilie-rije. Po izjavah vojaških strokovnjakov bo število motoriziranih čet preseglo 60 000 ter bo tvorilo poskusno enoto, kakršna še ni bila uporabljena
Igga—-aa*-—j-—
delo in jugoslovenski ideologiji osvojiti duše naroda, brez konkretnega programa, kako naj se danes, jutri rešijo na dnevni red postavljena politična in državno pravna vprašanja, in zato le Blažev blagoslov.
Kot tretji je imel besedo dr. Maček. Poslal je pozdravni brzojav, ki je tako daleč od realnosti, predmeta, okrog katerega se suče ves naš notranjepolitični razvoj, kakor je g. dr. Maček bil sam v nedeljo oddaljen od Kragujevca. V te-: legramu so lepe besede o borb' za člo- -veča.nstvo iin pravico in g. Maček izraža svojo vero, da sikrbski seliački narod ne more biti za nikakšno nadoblast ali niti besedice zopet ni v tem pozdravu o tem, kaj si g, Maček predstavlja god pravico
skega imperija. Italijo in Veliko Britanijo bo v tem primeru vezalo skupno spoštovanje interesov obeh držav. Ves svet bo imel gospodarske koristi od tega, ker bo Italija omogočila smotreno izrabo prirodnih bogastev Abesinije. Mogoče je prišel čas, da postavimo na dnevni red celotno vprašanje prekomor-skih kolonij z vsemi problemi, ld so s tem v zvezi. Načetje tega vprašanja bi bilo velilke koristi za vse prosvetljene države, zlasti pa za one, ki so po krivici ostale praznih rok, ko se je delilo pri-rodmo bogastvo sveta. Če se Abesinija odpre italijanski kolonizaciji,-bodo ko-lorai-jske želje Italije s tem dokončno izpolnjene.«
Na koncu razgovora je Mussolini pripomnil: »Nazaj ne moremo več. Tistih 200 000 pušk, ki so sedaj v vzhodni Afriki bi počile same od sebe.«
Angleške priprave na Malti
London, 26. avgusta. AA Včerajšnji »Observer« poudarja, da nikoli ne bi bilo prišlo do abesinske krize, če ne bi An_ giija zadnja leta zanemarila svojega obo. roževanja. Italija bi napravila veliko na. pako, če bi krivo tobnačila varnostne ukrepe, ki jih je odredila Velika Britanija.
»Daily Mai.1« piše, da bo britanska gar_ nizija na Malti v kratkem ojačena. Prve čete se bodo nafbrže že te dni vkrcale v Southamptonu. Med njimi bodo razen več topniških enot tudi dve četi inženjerjev m oddelek posebnih čet za signaliziranje. Razen Okrepitve garnizije na Malti, je britanska vlada sklenila znatno pove čati tudi garnizijo v Adenu Danes je odpluila ie Gibraltarja proti Malti matična lad'Ja za letala »»Glorious«.
Francoska svarila
Angležem
Pariz, 26. avgrusta. "w. O izjavi italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija eaštopi iku »Dailv Maila< piše »Intransigeant«- med drugim:
Duce je jasno povedal, da bi bile sankcije isto kot voina. Angleški pacifisti sn bili torei nedvoumno posvarje-ni in dobro hi b'lo. fe hi se sedaj zavedli. kakšni nevarnosti iznostavlia*o svoi državo in ves svet. S^daj s« bodo morali hrp/ dvoma temeliitn premisl:ti in prenehati z vznemirjanjem svoje vlad* in javnem mnenia.
>Ternns< poudarja, da so MussoMni-jeve izjave odgovor italijanske vlade
pri nobenih vojaških vežbah niti v Franciji, niti v Angliji, kjer je motori-zacija čet sicer že na zelo visoki stopnji. Glavni cilj tega dela vojnih vežb bo ugotovitev udarne moči motoriziranih čet.
Poleg ogromne vojske 500000 mož pa se nahaja danes v italijanskih vojašnicah in vojaških taboriščih še skoraj 400.000 mož raznih rezervnih divizij, ki so določene za eventualni pohod v Afriko. Vse te čete se noč in dan vežbajo na način, ki odgovarja kolonialni vojni. Radi tega tudi ne bodo sodelovale pri velikih manevrih na severni meji države.
Velikih vojnih vežb se bodo udeležile skoro vse važnejSe italijanske osebnosti. Tako so odpoto\'a>li iz Rima proti severu države že vsi kraljevski princi. Pričakujejo pa tudi prihod samega kralja v okolico Bočna. Prestolonaslednik sodeluje aktivno pii vežbah V O U O" lici Srnnia, kier poveljuje neKi nrjtc-rizi-ani diviziji.
Na ozemlju, kier se b*idr> vršili na-ii'mi, je zbianih že »en vrsta pn^im cev, senatorjev, članov vlade in dtžav nih podtajnikov, ki ©o bili vpoklicali na, orožne vaje k svojim četam. Veliki manevri bodo stali neposredno pod poveljstvom predsednika Mussolinija.
iin kaj je njemu nadoblast, ki jo kmte-ski narod odklanja.
Po kragujevškem zboru vemo torej o naizorih opozicije, kako bi ona hotela urediti naše notranje prilike, manj kakor smo vedeli poprej. Bogatejši smo le za skušnjo, da vsa ta gospoda, ki. zna • toliko kritičnega povedati o pomanjkljivostih in pogreškah dosedanje jugoslovenske politike, ko je sama k besedi poklicana, ničesar stvarnega in ustvari jivega povedati ne ve. In znova se v tej zmešnjavi pojmov in v tej poplavi votlih fraz kaže realnost, jasnost in politična ter nacionalna neob-hodnost one jugoslovenske lin'le. ki vsakemu odmeri svoje, a narodu in državi da, kar je njunega.
na nedavne sklepe angleške vlade, obenem pa bodo zadržale javno mnenje Anglije pred prenagljenimi koraki.
Te izjave potrjujejo naziranje. da sankcije ne bi mogle preprečiti oboroženega spora, temveč bi dosegle prav nasprotno, namreč vojno. Način in oblika Mussolinijevih izjav sta potrdili, da Italija ne more več nazaj in da ie treba najti podlaco za tako spravo, ki bo ustrezala bistvenim zahtevam Italije glede njene varnosti in ekspanziv-nosti v Vzhodni Afriki.
Beograd, 26. avgusta, v. Rekonstruk« cijo vlade, ki jo je izvršil predsednik dr Stojadinovič, pozdravlja poloficiozno »Vreme« kot znak stabilnosti vlade. Po njegovem mišljenju so izpadli sedaj iz vlade elementi, ki so ji dajali videz neskladnosti in neenotnosti. Sedaj bo vlada lahko izvedla svoj obširni pro* gram, ker bo imela dovolj miru in ča« sa, da temeljito prouči vsak svoj ukrep.
Novi ministri so danes prevzeli svo» je posle. Po mišljenju političnih krogov bo nastopilo sedaj zatišje v našem poli« tičnem življenju, ker bo okupiran pred« sednik vlade tekom tekočega tedna s posli okoli konference Male antante. Predsednik dr. Stojadinovič je odpoto« val nocoj na Bled, kjer bo ostal do 1. septembra. Z Bleda se predsednik vla« de še ne vrne v Beograd in tudi v pr« vih dneh septembra, zato ni pričokova« ti posebnih dogodkov ali vladinih od« ločitev.
Govorilo še je, da bo v začetku sep« tembra sklicana Narodna skupščina. Zdaj pa se zatrjuje, da se bo pričelo za« sedanie Narodnega predstavništva šele v oktobru.
V političnih krofih se danes živahno komentira način rekonstrukcije kr. vla« de. Rekonstrukcija nima definitivne<?a značaja in je verjetno, da bo predsed« nik kr. vlade po svojem povratku v Beograd situacijo ponovno proučil. V času nieoove o^lsitnosti bo nostalo s 1. sptembrom aktualno vprašan ie ime« novanja ministra za pošte in brzojav, katero ministrstvo prične s tem dnem delovati. Zatrjuje se. da je tudi to vpra sanje v osebnem oziru urejeno in da Ko r^soir 1. septembra prevzel g. dr. Kulovec.
Znatno pozorno*:* vzbuia današnji uvodnik vladinetfa »Vremena« ki ob za« ključku d^lne vladne krize piše. da so se prevarili vsi oni. ki so pričakovali, da se bodo v našem poetičnem živlie« niu delali nepotrebni poskusi. To se da ne« ne more pričakovati, ko «o na dnev nem redu vprašonia. katerih rešitev nri^oknJp ves na* narod z vero. da se nahaja stvar v sigurnih in čvrstih ro« kah.
Živahno se komentira v politični iav« nosti tudi v*orqični? zbor opozic;ie v Kraeuievcu. P^1iti*ni l-no-oi ugotavljajo, da tovori Liiibe HavMoviča in .To« ce Jovanoviča niso prinesli gičesar ao«
Balbo v Pariza
Pariz, 26. avgusta w. Italijanski letalski maršal in generalni guverner Tripolitanije, Italo Balbo, je danes prispel z letalom v Pariz. Pravijo, da je njegov obisk zgolj zasebnega značaja.
Živahen letalski promet v italijanskih kolonijah
Rim, 26. avgusta. AA. Zadnje čase se je znatno izpopolnil letalski promet v italijanskih kolonijah v vzhodni Afriki. Do. čim je bilo v Eritreji meseca januarja samo 13 etapnih oddelkov, jih je sedaj 35. Od julija ee vrši stalna letalska shnž_ ba med Ašmiro in Kartumcn^ kjer imajo letala zvezo z letalsko progo Kartum— Brindisi_ S tem se je znatno izpopolnil letalski poštni promet med Rimom in Ašmarcm.
Rim, 26. avgusta. AA. Snoči je odplul n Neaplja pa.rnik »Principessa Giovanna« s 50 častniki in tisoč fašističnimi mi. ličniki.
vega. Pač pa je zbor dokazal, da posta« ja spor med obema zemljoradniškima skupinama vedno očitnejši. Demokrat« ski krogi pravijo, da je akcija dr. Dra« goljuba Jovanoviča očividno naperjena proti sodelovanju demokratov in zem« Ijoradnikov in da torej predstavlja veli« ko nevarnost za solidarnost takozvane združene opozicije. Govori se, da bodo demokrati zahtevali od zemljoradnikov razčiščenje in da pričakujejo, da bo vodstvo zemljoradniške stranke Dra« goljuba Jovanoviča javno obsodilo. Mnogo je razočaralo tudi dejstvo, da v Kragujevac ni prišel nobeden delegat vodstva zagrebške opozicije in da sta zlasti napovedana govornika Vilder in dr. Šu-tej izostala. Pozdrave Hrvatov je na zboru izročil srbski poslanec Mi« lan Pribičevič. ali tudi on ni govoril v imenu vodstva Mačkove grupacije, mar več samo v svojem in svojih prijate« ljev.
šahovska olimpiada v Varšavi
Varšava, 26. avgusta, n. V 11. kolu je Madžarska porazila Jugoslavijo 2:1 (1>. Ostali rezultati: Argentina - Estonija 2 in pol: 1 in pol. Litva: Palestina 1 in pol: 1 in pol.(l), Finska: Rumunija 4:0. Avstrija: Anglija 2 in pol : 1 in pol. Češkoslovaška: Danska 3:0 (1). Poljska: Amerika 1 in pol:
1	in pol (1), Latvija: Italija 2:0 (2). Francoska: Irska 4:0. Včerajšnje 12. kolo je prineslo dve senzaciji: zmago Jugoslavije nad vodilno Švedsko ter uspeh Poljske nad Madžarsko. V podrobnem: Argentina -Francija 2:1 (1), Latviia : Irska 3 : 1 Švica : Italija 1 : 1 (2). Jugoslavija : Švedska
2	: 1 (1). Poljska : Madžarska 2 : 1 (1>» Danska : Amerika 1 : 2 fl), Avstrija : Češkoslovaška 2 : 1 (1), Finska : Angl;ja 1 : 3, Litva : Rumunija 1 : 2 (1), Estonska : Palestina 2 in pol : pol.
13. kolo je dalo naslednje izide: Palestina : Argentina 0 : 0 (4), Rumunija : Estonska pol : pol (3). Anglija : Litva 0 : 1 (3), Češkoslovaška : Finska 3 : 0 (1), Amerika proti Avstriji l in pol: 1 in pol (1). Madžarska : Danska 1 : 0 (3), Švedska: Poljska pol : 1 in pol (2). Italija : Jugosla-viia o : 1 (3), Irska • Švica 0 : 2 (2), Francija : Latvija 0 : 1 (3).
Dunajska vremenska napoved za torek:
V Južnih Alpah prehohdno oblačno, ponekod deževno.
Največji manevri Evrope
Pri letošnjih italijanskih manevrih bo sodelovalo pol milijona mož — Manevre bo vodil Mussolini sam
Pred blejskim sestankom sveta Male antante
Predsednik vlade dr. Stojadinovič pride na Bled že danes — Sestanek se prične v četrtek, jutri pa bo o tvor-jena konferenca tiskovne Male antante
Beograd, 26. avgusta. AA. Predsed«
nik ministrskega sveta in zunanji mi« nister dr. Milan Stojadinovič je nocoj odpotoval na Bled, kjer se 29. t. m. sestane svet zunanjih ministrov Male antante. Predsednik vlade je odpoto« val v spremstvu šefa kabineta zunanje« ga ministrstva Dragana Protiča in ka« binetnega šefa predsednika vlade Ga« šiča.
Blejskemu sestanku sveta bo predse« doval dr. Milan Stojadinovič ker pripa« de po vnaprej določenem vrstnem redu predsedništvo sveta letos naši državi.
Sestanka sveta držav male antante na Bledu, se bo udeležil poleg predsed« nika vlade dr. Milana Stojadinoviča iz« vnanjega ministrstva politični pomoč« nik zunanjega ministra Vlada Mar« tinac, kraljvski poslanik v Madridu na delu v zunanjem ministrstvu Stanko Plivanovič in načelnik ministrstva Pro* tič.
Z Bleda, kjer ostane ves čas zaseda« nja Male antante, se bo predsednik vla« de dr. Stojadinovič vrnil v Beograd.
Bled, 26. avgusta, d Na Bledu so že končane vse priprave za letošnjo konferenco Male antante Konferenca se bo začela v četrtek, ministrski predsednik dr. Stojadinovič pa prispe na Bled že jutri dopoldne Zunanja ministra dr. Beneš in Titulescu bosta prišla v sredo.
Jutri se bo pričela konferenca tiskovne Male antante, ki bo ob tej priliki obhajala desetletnico svojega obstoja in delovanja. Konferenci bodo prisostvovali najodličnejši predstavniki češkoslovaškega, rumunskega in jugoslovenskega novinarstva. Vse tri delegacije bodo prišle na Bled jutri. Nastanjene bodo v Park hotelu, dočim bodo ministri stanovali v Toplicah.
Češkoslovaški novinarji se bodo pripeljali preko Linca naravnost na Bled, rumunski novinarji pa bodo dopoldne izstopili v Ljubljani, kjer bodo gosti slovenskih novinarjev. Popoldne bodo z avtobusom nadaljevali pot na Bled
Po rekonstrukciji vlade
Vladino „Vreme" o pomenu rekonstrukcije — Minister za pošte — Spor med zemljoradniki
Beležke
Zborovanje srbijanske opozicije vKragu^evcu
Na velikem shodu združene opozicije ni bilo nobenega delegata dr. Mačka — Voditelji srbijanske opozicije niso povedali ničesar bistvenega
Svečana proslava kraljevega rojstnega dne
V nedeljo je bil v Kragujevcu velik zbor združene opozicije, ki pa ni povsem zadovoljil poslušalcev, čeprav se jih je po poročilih beograjskih listov zbralo okoli 30.0 0. Splošno se je namreč pričakovalo, da bosta na zboru objavila glavna voditelja srbijanske opozicije gg. Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič program in smernice svoje bodoče akcije ter precizirala svoje odnošaje do dr. .Mačka. O vsem tem pa sta oba voditelja molčala, kakor tudi o napovedi, da bosta proglasila ustanovitev nove opozicijske stranke, v kateri bi se združili Davi-dovičevi demokrati in Joče Jovanoviča zem-ljoradniki Končno je kaj neprijetno dirnil poslušalce incident z voditeljem levega krila zemljoradnikov dr. Dragoljubom .Jo-vanovičem, ki si je s silo priboril pravico govora na kragujevškem zboru opozicije in to proti javnemu protestu Davidoviča in Joče Jovanoviča, ki sta demonstrativno odšla pred zaključkom zbora.
Zbor je otvoril g. Milovanovič, ki je uvodoma pozival zborovalce, naj bodo discipii-n i ra ni. Ako se bomo pokazali kot nedisciplinirana tolpa, potem bodo oni, ki dajejo oblast, vodili o tem računa. Ako pa bomo disciplinirani, potem lahko računamo, da bomo imeli skoraj svojo vladt>.
Po prečitanju zelo previdno a tudi zelo nejasno sestavljene pozdravne brzojavke dr. Mačka, ki se tudi to pot vzdržuje vsake izjave, kaj pravzaprav hoče, je povzel besedo g. Ljuba Davidovič, ki je dejal med drugim:
iZdružena opozicija hoče, da se spoštujejo vsi zakoni. Ako smo pripravljeni izpolnjevati svoje dolžnosti, potem naj se nam dajo tudi naše pravice. Mi hočemo stvori ti vpiik narodni pokret za obrambo svobode in narodnih pravic. Ta veliki pokret bo nepremagljiv. ker bo našel v njem zatočišče vsak pošten državljan. Mi hočemo borbo in izmeno generacij. Stari ljudje morajo oditi in prepustiti svoia mesta mladim, ki pa morajo imeti vse potrebne moralne kvalifikacije, da lahko zamenjajo nas, ki bomo odšli. Samo ped geslom svobode, pravice in enakopravnosti bomo mogli pobijati krizo, ki danes teži državo, in pomagati našemu kmetu. Mi hočemo pametno in napredno delavsko zakonodajo. Hočemo pa tudi pomagati našim gospodarstvenikom. Danes je potrebno, da se ve, kaj lioče vlada in po kateri poti misli voditi državo. Treba je vedeti, kaj smo, in kam gremo.
Na koncu govora je govoril Davidovič o delu opozicije po 6. januarju. Vršili so se skozi leta razni več ali manj težavni razgovori. ki pa niso dovedli do ničesar pozitivnega. Težišče sporazuma je ležalo v Knja-ževcu (radikali) in v Zagrebu (mačkovci). Zagreb je zamerjal Knjaževcu, da postopa preveč mlačno in preblagohotno. Knjaževac pa je zopet smatral to, kar so rekli v Za-, grehu, za nekaj strašnega in nesprejemljivega. Davidovičevci se teh razgovorov niso
Milan, 26. avgusta, d. Nad Ligurijo, Lom-bardijo in Pijeinontom je v noči od sobote na nedeljo divjal strašen vihar, ki je zahteval precejšnje število človeških žrtev in napravil ogromno materialno škodo. Posebno je bila prizadeta Genova, kjer je viliar napravil mnogo škode v lukt.
Nad pristaniščem je divjal vihar s tako silo, da je prevračal železniške vagone in jih pognal v morje. Skoraj docela je razdejal pristanišče za vodna letala, z več hiš je odnesel cele strehe, nekaj skladišč v lu-ki je popoinoma razdejal in porušil je tudi veliki leseni most. Od pomolov je odtrgal več velikih parnikov, med njimi tudi eno izmed največjih italijanskih potniških ladij i »Conte di Savoia«. Šele celemu brodovju j vlačilcev se je posrečilo spraviti parnike spet h pomolom, na katere so jili znova pri-
Agrarna reforma na Madžarskem
Budimpešta, 26. avgusta, d. Madžarskemu parlamentu bo meseca oktobra predložen zakon o agTarni reformi, s katerim bodo znatno okrnjena ogromna veleposestva madžarskih aristokratov. Aristokrati m nekaj drugih premožnih rodbin imajo v svoji posesti 6.5 odstotkov cele površine v državi. Razen tega imajo ogromna posestva • tudi mnoge velebanke. Z agrarno reformo
udeleževali. Bili pa so pripravljeni podpisati vsak sporazum.
Dalje je g. Davidovič napovedal: >Zdru-žena opozicija bo ostala. Tvorijo jo demokrati, zemljoradniki in kmetsko - demokratska koalicija. Sigurno je, da smo vsi za to državo, morda malo drugače urejeno, toda vsi smo za njo. To je prva točka, ki veže v eno skupino združeno opozicijo. Te dni se bo sestal odbor, ki bo o vsem tem razpravljal. In potem vam bomo sporočili skupaj z dr. Mačkom svoj novi sporazum, njegov program in način sodelovanja.« " O hrvatskem vprašanju je dejal g. Davidovič še posebej: »Naša želja je, da pride čim prej do sporazuma. Mi gojimo toplo ljubezen napram bratom iz Zagreba, kakor nas oni ljubijo in kakor ljubijo oni našo zemljo. Mi vsi, v Zagrebu in v Beogradu, hočemo to državo in zato ne opuščamo sporazuma. Nasprotno, mi ga nadaljujemo še širše, nego je bilo do sedaj. So zlobni ljudje, ki vam govorijo, kako Hrvati delajo to in to in hočejo to in to. Prosim vas, ne verujte tem ljudem ničesar«!
Za Davidovičem je govoril drugi voditelj srbijanske opozicije dr. Joca Jovanovič. V uvodu je opozarjal na zunanje politično^ situacijo, ki je v nmogočem podobna položaju leta 1914 Danes je v vprašanju organizacija miru v vsej Evropi. Minister zunanjih del mora imeti vedno ušesa za razpoloženje med narodom. Klici, ki sem jih čul na tem zboru, dokazujejo, da se pri nas ni vodila zunanja politika, pri kateri bi imel svojo besedo tudi narod.
V notranji politiki je narod pri volitvah, kljub vsemu pritisku pozitivno odgovoril na poziv združene opozicije in ugotovil, da ob-stojita vprašanji hrvatskega in srbskega kmeta. Za reševanje teh velikih vprašanj pa je potrebna nova Narodna skupščina, ki bo izvoljena v svobodnih volitvah.
Nato je govoril dr. Jovanovič obšir. o problemu kmetskih dolgov in zboljšanja položaja našega kmeta. Na vsak način bo mogla r eliti to težko vprašanje le nova Narodna skupščina, ki bo vse pozvala na primerne žrtve.predvsem pa one, ki so zbirali samo obresti od danih posojil. Pri tem bi lahko mnogo pomagal dober zakon o povojnem bogastvu, ki bi lahko zbral primerne kapitale za likvidacijo kmetskih dolgov. Mnogo bi se dalo dobiti za pokritje kmetskih dolgov tudi s prihranki v osebnih izdatkih našega državnega proračuna, ki so neprimerno veliki napram drugim državam.
Hrvatsko vprašanje obstoji zato, ker niso bili izpolnjeni vsi pogoji za duhovno zsdi-njenje Srbov in Hrvatov. Sicer pa je moralo pri vseh narodih preteči dosti časa, da se je izvršilo za političnim tudi duhovno zedinjenje. Edinstvo države in njene meje so danes tako za Srbe, kakor Hrvate izven vsake razprave. V diskusiji je samo notranja ureditev države. V tem leži tudi jedro vsega vprašanja.
čvrstili. Zaradi viharja se je v mestu 5 oseb smrtno ponesrečilo, nevarno ranjenih pa je okrog 30 ljudi.
Na železniški progi med Genovo in Ven-timiglio so imeli vlaki velike zamude, ker so bili tiri na več krajih izpodkopani. Posebno hudo je bilo razdejano brzojavno in telefonsko omrežje. Med Turinom in Gene-vo je udarila strela v stroj nekega brzo-vlaka.
V Milanu se je utrgal oblak in je voda preplavila cele dele mesta. Zlasti je vdirala v kleti in so morali gasilci intervenirati v 200 primerih. Slične nalive so imeli tudi drugod. V Turinu so se ceste hkratu spre-i menile v hudournike in je voda napravila j po trgovinah in lokalih mnogo škode. Vse i reke so hudo narastle.
bodo prizadete predvsem aristokratske družine Esterhazy, Palffv, Festetics, Karoijy, Andrassv, Zichy in drugi. Družina Ester-hazv ima danes v lasti 4O0.OCO oralov zemlje, knez-i Palffy 100.000, knez Jurij Festetics 120.000 i t d. Po novi agrarni reformi bodo smela veleposestva obsegati samo 3.000 oralov, vendar pa se bo smela izvesti agrarna reforma na posameznih posestvih šele 10 let po smrti sedanjega lastnika. Od agrarne reforme bodo izvzeta posestva cerkev, obširne latifuadije škofov in samostanov.
Radikalska zajednica ter gg. Marušič in Pucelj
Kakor izgleda, so računi o ponudbi gg. Marušiča in PucJja za pristop v Radikalsko zajednico sedaj defimitivno zaključeni. V nedeljski številki priobčuje organ g. dr. Marušiča otožno filozofsko razmišljanje o sodelovanju. V članku poudarja še enkrait dobro voljo svojih gospodarjev in dokazuje potrebo, da si novi radikali zagotovijo njihovo pomoč. Ali na koncu prihaja do zaključka: »Upravičeno se bojimo, da na vladni strani pojema volja do pravilnega pojmovanja sodelovanja in da mesto njega sili vedno bolj na dan staro strankarstvo«.
Isti dan zaključuje »Slovenec« debato z dr. Marušičem z izjavo, da je »kakršno koli sodelovanje JRZ z g. Marušičem in g. Puolrjem izključeno in da o tem ni treba izgubljati nobene besede več. JRZ hi samo sebe in svoj o^ovni program desavuirala, ako bi taka dva odlična in aktivna sodelavca bivših proti!judskih režimov (»Slovenec« računa protiljudske režime šele oa 3. septembra 1931. in ne morda od 6. januarja 1929, ker bi pri manj delikatni diferenciaciji prišel glede sodelavcev v precejšnje težkoče. Op. ur.) sprejela v svojo sredo kot sodelavca ali tudi samo kot člana. Kaj bd reklo k temu slovensko ljudstvo?«.
Ker je g. dr. Marušič podvomil, ali je pred dnevi v »Slovencu« citirana izjava predsednika vlade glede ponudbe gospoda dir. Marušiča avtentična, poudarja »Slovenec«, da je bila dotična izjava pred objavo od ministrskega predsednika samega odobrena.
Kakor nam iz informiranih krogov poročajo, je bilo nameravano, da gg. Marušič in Pucelj s svojimi prijatelji etablira-ta v Sloveniji posebno paralelno organizacijo radikalske stranke, ld bi ne bila podrejena banovinskemu vodstvu, temveč neposredno predsedništvu stranke v Beogradu. Za sredo je sklical g. dr. Marušič sestanek svojih prijateljev, na katerem se bo menda izvršila likvidacija tega načrta.
Zanimiva informacija
Slovensko glasilo JRZ trdi, da se je skupina ljubljanske omiadine, ki jo vodi akademik Bojan šantel in ld je organizirana v Narodni odbrani, proglasila za pristaše dr. Mačka. aBje je v petek povabila Mačkovega poslanca g. dr. Doboviška na sestanek v neki ljubljanski restavraciji. Na sestanku se je vršila živahna razprava, konkretni sklepi pa niso bili sprejeti. »Slovenec« pravi, da hočejo počakati, ali se bo izpolnila. Daboviškova napoved, da bo sedanja vlada kmalu padla in da pride zopet diktatura. Vendar pa radikalski list obtožuje Narodno odbrano, da je prevzela organizacijo Mačkovih pristašev v Sloveniji.
Seveda je ta »Slovenčeva« obtožba neo. snovana. Pred vsem je Narodna odbrana nepolitična organizacija. Njeni člani pa so organizirani na osnovi programa, ki z Mačkovim nima ničesar skupnega. Ako so Se res posamezni člani Narodne odbrane zapletli v politične naivnosti, potem bo pač Narodna odbrana sama napravila red in »Slovenec« naj skrbi, kaj bosta rekla g. dr. Lončar ali g. Kocmur.
Zajednica kliče opozicijo k redu
»Zajednica«, glasilo Radikalske zajednice za savsko banovino, pozdravlja ustanovitev JRZ in pravi —, da »stopa s tem činom Jugoslavija v razdobje svobodnega političnega razvoja. Danes lahko vsak svobodno izpoveduje svoja politična načela, ako želi dobro narodu in državi. Tekom dveh mesecev, odkar je prevzela državno oblast v roke Stojadinovičeva vlada, je bila dana tudi opoziciji možnost, da se njeni voditelji — tudi mimo zakona — sporazumejo z narodom. Ako sta ta dva meseca zadoščala za ustanovitev največje politično formacije v narodu, JRZ, potem bi bilo dovolj časa tudi za to, da se na drugi strani v opozicijskih vrstah ukrenejo potrebne mere, da se i ona formira v duhu ved javnih zakonskih predpisov. Ako je pristala JRZ na to, da kot največja stranka dela v okviru veljavnih zakonov, potem morajo to storiti tudi vse druge manjše formacije, ker bi sicer lahko nastala doba popolnega brezvladja, ki bi mogla celo zrušiti režim, za katerega se ogreva tudi da- " """ja izvenparlamentama opozicija.
Ljotič ne odneha
V Petrovgradu se je vršil politični saod jugoslovenskega narodnega pokreta »Zbor« na katerem je bil glavni govornik njegov voditelj Dimitrij Ljotič. Imel je skoro dveurni govor, v katerem je dejal med drugim; »Naš pokret se ni rodil v glavi kakega poedinca ali gotove skupine ljudi, nego je vzniknil iz naroda istočasno na raznih krajih države. Od ostalih strank in pokretov se razlikuje naše gibanje po tem, da hočemo voditi narod po novih potih. Narod je danes prežet vere, da je politika laž in prevara ter da hočejo preko nje priti politiki samo do oblasti. Mi pa smatramo, da je politika samo služba za narod in da je od nje odvisna usoda ne samo tistih, ki jo vodijo, nego tudi bodočih poko. lenj«.
—- j
Nove poštne znamke
Beograd, 26. avgusta, p. Prometni minister je odredil, naj se 6. sept. za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. izda v promet nova emisija poštnih znamk z likom Nj. Vel. kralja Petra II. Serija novih mark se bo izdala v vrednosti 0.25, 0.50, 0.75, 1. —, 1.50, 1.75, 3, — 3.50, 4. —, 10. —. 20. — in 30. Din. Dne 6. septembra bodo prišle v promet za enkrat znamke po 0.50. 0.75, 1.50, 1.75, in 3.50 Din. Ostale bodo postopno izročene v promet. FranKo — znamke sedanje emisije s podobo blagopokojne-ga kralja Aleksandra I. Uedinitelja s črnim robom ali brez njega bodo ostale v proinotu, dokler bo trajala zaloga.	)
V	vsej državi se vršijo živahne priprave za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. dne 6. septembra. To je prvi rojstni dan, ki ga slavi Nj. Vel. Kralj Peter II. kot naš mladi kralj. Razumljivo je, da hoče narod ob tej priliki pokazati, kako je vso svojo ljubezen in svojo vdanost prenesel od velikega očeta na njegovega ljubljenega sina.
Tudi naša vojska bo letos proslavila 6. september na posebno slovesen način.
V	prestolnici bodo patriotična, kulturna in humanitarna društva organizirala velike manifestacije. Temu zgledu sledijo nacionalne organizacije tudi v drugih krajih naše države.
V	Ljubljani je že več organizacij povzelo iniciativo. Zveza kulturnih društev je na včerajšnji seji svojega glavnega odbora sklenila, da skliče
za sredo 28. t.m. ob 20. uri zvečer širši sestanek predstavnikov ljubljanskih nacionalnih društev in organizacij,
kjer se bo sestavil skupen program za manifestamtno proslavo kraljevega rojstnega dne.
S podobno iniciativo se javlja Orga-nazacija jugoslovenske nacionalne omiadine. Sokolstvo bo organiziralo proslavo po vseh svojih edinicah širom cele države in bo seveda sodelovalo tudi pri vseh skupnih nacionalnih manifestacijah.
Za Ljubljano so predvideli velika baklada, nastop pevskih zborov, slavnostna akademija itd. Mesto bo slavnostno razsvetljeno.
Na enak način se pripravljajo na čim bolj svečano proslavo kraljevega rojstnega dne tudi vsi drugi večji kraji-
Postopno podržavljenje
ljubljanskega liceja
Država bo letos prevzela prvi in nato vsako leto le še po en razred — V Mariboru se ustanovi samostojna nižja dekliška realna gimnazija
Nižja ženska realna gimnazija v Mariboru se formira z oddvojitvijo dosedanjih ženskih vzporednic od državne
Beograd, 26. avgusta v. Minister prosvete je odobril predloge kr. banske uprave v Ljubljani glede postopnega podržavljenja mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani in glede ustanovitve nižje ženske realne gimnazije v Mariboru.
Podržavljenje mestne ženske realne gimnazije se bo izvršilo postopoma na ta način, da se letos otvori prvi razred kot državni razred, ki bo spadal upravno začasno pod vodstvo ene izmed že obstoječih ljubljanskih srednjih šol. Država bo prevzela vsako leto na novo po en razred ter po nekaj profesorjev iz mestne službe. Prvi razred se letos otvori z dvema vzporednicama.
realne gimnazije ter bo tvorila v bodoče samostojen zavod.
Borba za podržavljenje liceja v Ljubljani je tako vendar le stopila v zaključni stadij in tudi pereče vprašanje ženske srednje šole v Mariboru je vsaj deloma rešeno. Že v prejšnji Narodni skupščini so se poslanci zavzemali za rešitev obeh teh dveh važnih prosvetno šolskih vprašanj. Akcija je bila v novi skupščini ponovljena. Posebno toplo se je zavzel za ugodno rešitev obeh vprašanj g. dr. Kramer v svojem govoru v senatu med proračunsko razpravo.
Fragmenti z učiteljskega kongresa
Sarajevo, 26 avgusta.
Poročali smo o v®omem poteku sarajevskega učiteljskega kongresa. Ker pa je skupščina ventil za mnoge upravi, čene pritožbe, je seveda tudi to pot bilo nekaj burnih prizorov. Vendar so v glavnem le koristili razčiščen ju položaja v uči teljeikem stanu, Med številnimi pozdrav, nimi brzojavkami je zbudila zlasti mnogo pozornosti prošnja številnih odpuščenih učiteljev iz Ohrida. Skupščina se je za. nje toplo zavzela.
Poročilo verifikacijskega odbora je bilo sprejeto soglasno. Ko pa je bilo podano poročilo o deta udnuženja in zlasti še glavne uprave, se je prijavilo takoj 21 govornikov, med njimi noben Slovenec. Pretežna večina govornikov, iz vseh predelov države je prikazovala obuipno sliko iiz časov pred petomajiskimi volitvami. tMinogi učitelji so bili premeščeni, neka. teri zato, ker so se zamerili posameznim kandidatom. Kar je učiteljev kandidiralo na Jevtičevi li6ti poleg drugih kandidatov 6o bili prikazani kot proti držav, ni anaoionalni elementiJtes žalostna slika izrabljanja učiteljstva v politično kortest vo! Zato je upravičeno omenil neki delegat, naj bi skupščina proglasila v »počastitev teh žrtev tridnevni molk« na. mesto, da se obnavljajo črni spomini na dobo Jevtičevega režima in njegovih po. magačev. Razumljivi eo bili klici po depolitizaciji šolstva.
S številkami so bili ipodprti tudi doka. zi, kako izgublja učitelj ugodnosti in pre. jemke. ki mu jih je bil priznal zakon. Pogibeljni so tudi vplivi iz laičnih vrst. Naveden je bil drastičen (primer, kako je neki narodni poslanec vplival na šol. skega nadzornika da bi spremenil ocene učiteljev. Govornikom je pritrjevala vsa skupščina. Lakonično je pripomnil neki delegat iz 4uma*lije: Bodočnost države je v rokah učiteljstva, a usoda učitelj, stva je pred zadnjimi volitvami bila, žal, v rokah policije...
Mnogi, zlasti mlajši učitelji &o kriti, zirali glavno upravo. Izkazalo se je, da so bile zadeve, ki so jib grajali, že po. jasnjene v glasilu centrale, v »Narodni prosveti.« žal, jo dobiva od 20.000 čla. nov le 4.000' naročnikov. Predsednik je zatorej napovedal potrebo obveznega na. ročoištva za vse članstvo JUU. Saj je tudi povezanost in informiranost slovenskega učiteljstva vidno narastla po zgo.
dovineki skupščini v Novem mestu, kjer je učiteljski voditelj Engellbert Gangl dosegel obvezno naročitev »Učiteljskega To variša«. Sarajevska skupščina je ponov. no naglasila pomembne uspehe slovenske ga učiteljstva. Znani sociolog in pedagog Dragiša Miiiajlovič iz Kragujevca je na. sto vil pravcati elavospev na Ernesta Vranca iz Maribora, bi je letos sestavil moderni učni načrt za narodno šolo. Na. črt poznajo v vsej državi, saj je bil v založbi JUU natisnjen tudi v cirilici, v srbohrvaščino ga je prestavil slovenski ro. jaik Anton Skala, načelnik v ministrstvu prosvete. Prav Vrančevo delo, je dejal Mihajlo vič, je dokaz, da dajejo nove smernice in pobude le učitelji s terena, dočim akademije in univerze ne dajo praktičnih izsledkov in uspehov. Na teh ugotovitvah naj se deluje za napovedano spremembo učitljske izobrazbe.
Za debato o poročilu glavnega odfbora, ki je natisnjeno v debeli knjigi in nudi zanimivo sliko šolstva v vseh banovinah, se je drugi dan kongresa naknadno prL javilo še pet govornikov. Med njimi tu. di znani Gligor čikara iz Siska^ ki je v najhujšem nasprotju z zagrebško sekcijo JUU in njenim predsednikom Milojevičem. Ker so zamudili rok prijave, je skupšči. na naknadne govornike odklonila. — Pri razpravi o blagajniškem poročilu je de. legat z Ovčjega polja sila goreče kriti, ziral posamezne postavke. Dvorana se je razburila, predsednik mu je zagrozil, da mu vzame besedo. Temperamentni mla. di mož pa je apeliral na svoj krog dele. gatov v žaljivem tonu, zahtevajoč naj skupščina odvzame besedo — predsedniku ... Nastal je tak trušč, <ja je moral mladi mož z odra. Hrup se je polegel ob dramatičnem prizoru^ ko je prišel mladi mož spet ubogljivo na oder — na zahtevo po litijskega zastopnika je moral obleči suk. njič — in je javno prosil predsednika oproščenja.
Nekdanji hudi opcBicionalci so priz. nali štednjo nove uprave in upravičenost proračunskih postavk Pri glasovanju se je proti bilanci in proračunu dvignila le ena rdeča legitimacija.. Glasovali smo namreč z dviganjem delegatskih izkaznic, da ni bilo vmešavanja neodgovornih. In to je bila prava slika sloge, v kakršni je potekel ves kongres.
Jože Zupančič.
		
	f Vsem »prodnikom, prijateljem in znanccm sporočamo pre-žalostno vest, da je umrla tik pred poroko gospodična	
	Betka Krainer	
	hčerka veleposestnika in trgovca	
	in sicer včeraj v nedeljo ob 8. zjutraj na tržaški 'iHniki po kratki bolezni in operaciji.	
	Pogreb predrage pokojnice, ki je izdihnila v rani mladosti 20 let, bo jutri v torek ob 9. dopoldne iz hiše žalosti v Postojni.	
	Ohranimo ji blag spomin!	
	^ostojna, 26. avgusta 1935.	
	Žalujoča rodbina KRA1NEBJEVA.	
BhHHIHHHHHIIHHHH		
Ameriški protest v Moskvi
Washingtonska vlada protestira proti vmešavanju Kominterne v ameriške notranje zadeve
Moskva. 26. avgusta, d. Ameriški po. slani k v Moskvi Boolitt je izročil včeraj v kemisarjatu za zunanje zadeve protestno noto svoje vlade proti komunističnemu vmešavanju v ameriške notranje zadeve Vlada Zedinjeniih držav svari v nciti pred' resnimi posledicami, če bi sovjet. sika vlada ne mogla ali ne hotela onemogočiti v bodoče tako vmešavanje. Pro. test se sklicuje na sklepe Kominterne, o katerih trdi, da pomenijo kršitev dogovora med Rooseveltom in Litvi novim od 16. novembra 1. 1933. Med drugim pravi da sovjetski vladi ce morejo biti neznani cilji komunistične iinternacionale, kakor ji je tudi dobro znan potek zadnjega kcn. gresa Kominterne. Ameriška vlada smatra, da ji ni potrebno naštevati imena ameriških komunistov, ki so se udeležili kongresa Kominterne, ker morajo biti dobn0 znana sovjetski vladi, saj jim je izdala dovoljenje za prihod v Rusijo.
VVashington. 26. avgusta. AA. V politič-
nih krogih izjavljajo, da bi nezadovoljiv odgovor sovjetske vlade na protest ameriške vlade zaradi uideležbe ameriških ko munistov na kongresu Kominterne in po. dobniih pojavov utegnil imeti zelo neugod. ne politične posledice. Listi naglašajo, da je treba ameriško noto Moskvi o ko. munističnem delovanju smatrati za mnoigo resnejšo, kaikor 6o običajni diplomatski protesti. V zvezi s tem navajajo, da je predsednik Roosevelt prišel do prepriča, nja, da ni dosežena še ndbena izmed koristi, ki jih je WasElngton pričakoval od priznanja .Sovjetske Rusije.
Tudi Japonska se oglaša
Tokio, 26. avgusta. AA. Doznava se, da se bo tudi Japonska pridružila ameriški protestni noti v Moskvi in da bo posla, la slično protestno noto zoper protijapo". isko propagando komunistični h organizacij.
Orkan v severni Italiji
Nad Milanom, Turinom in Genovo je divjalo silno
neurje. M je f?ow.r©<šiSo ogromno škodo — Pet človeških
žrtev
Maši kraji in ljudje
Obisk romunskih novinarjev
Danes bo prvič obiskala Ljubljano večja skupina najuglednejših rumun-skih novinarjev, ki tvorijo delegacijo za sestanek Tiska Male antante na Bledu. Delegacija šteje 15 gospodov in 6 dam in bodo nekateri njeni člani prispeli v Ljubljano že danes zjutraj z ekspresnim vlakom ob 7.55, vsi ostali pa z brzovlakom ob 9.37. Vodja delegacije je g. Jon Dragu, direktor presbi-roja pri rumunskem ministrstvu zunanjih zadev. Tudi ostali člani delegacije zavzemajo ugledne položaje v rumun-»kem javnem življenju in vsi so na vodilnih mestih pri največjih rumunsikih listih in časopisnih ustanovah. Tako je g. Badauca šef odseka za turizem pri rumunskem presbiroju, g. Sandulescu predsednik novinarskega sindikata v Bukarešti ter predsednik rumunskega nacionalnega komiteta Tiska Male antante, direktor »Universula«, g. Pope-eco je bivši državni podtajnik in narodni poslanec, člani rumunskega parlamenta pa so še trije drugi udeleženci ekskurzije.
Ugledni gostje si bodo v spremstvu ljubljanskih poklicnih tovarišev in predstavnikov ljubljanskega tiska ogledali mesto, ob 18. pa bodo imeli obed v srebrni dvorani hotela Uniona. Ob pol 16. se bodo odpeljali na Bled. Odlične goste iskreno pozdravljamo, ter upamo, da bodo Ljubljano ohranili jr lepem spominu.
Režiser Ferdo Delak
Bterarni referent naše radijske postaje, Je 24. t m. dosegel na akademiji Mozar-teusm v Salzburgu režisersko diplomo, ki pravi, da je režiser Ferdo Detlak napravil vse potrebne izpite in v praktični režiji izkazal prav Izredne uspehe. Di-pfccMTisko delo, ki je obsegalo tri ek-spozeje im sicer režijo radijske igre, zvočnega filma in moderne drame, je dokazalo Delakovo izredno bogato znanje in izredne sposobnosti na področju radijske igre, zvočnega filma ;n moderne drame«. G. Delaku k njegovemu uspehu naše iskre-tse čestitke!
Mornarske priprave
na velesejmu
Jadranska razstava od 5. do 16. septembra na ljubljanskem velesejmu bo po svojem obsegu in bogastvu največja dosedanja pomorska razstava v naši državi ter bo prikazala nacionalno, kulturno, obrambno in gospodarsko življenje na našem Jadranu. Z dovoljenjem ministrstva za vojsko in mornarico bodo sodelovale na razstavi vse enole nase vojne mornarice. Obiskovalci jadranske pomorske razstave bodo imeli priložnost seznaniti se z razvojem in močjo naše vojne mornarice in vživeti se v romantiko mornarskega življenja.
Nič man} ne bo zastopana trgovinska mornarica, ki bo pokazala razvoj ju-
goslovenske paroplovbe v zvezi s prometom na Jadranu in v inozemstvu. Vse naše paroplovne družbe so se potrudile, da pokažejo na jadranski razstavi v Ljubljani moč svojega bro-dovja. Ze mnogoštevilni modeli vojnih ladij in jadrnic bodo morali zadovoljiti želje vsakega obiskovalca. Posamezni oddelki te razstave bodo pokazali, kako Jadranska straža s svojo organizacijo širi pomorstvo, pokazali bodo nekdanjo slavo slovanskih mornarjev na
Jadranu, zemljepisje in oceanografijo, meteorološke pojave, podzemeljske pečine, živalstvo in rastlinstvo, folklo-ristiko, likovno umetnost, tujski promet, gospodarstvo, industrijo, obrt in trgovino in naposled bogato izbero morskih živali v posebnih akvarijih.
Obiskovalci imajo pravico do 50%-nega popusta na vseh železniških in paroplovnih progah od 31. avgusta do 16. septembra na poti v Ljubljano in na povratku od 5. do 21. septembra.
' Metodov dinar
Pobuda JNAD Jadrana vsem nacionalnim društvom
Od vsega početka Ciril-Metodove družbe je bila narodna akademska omladina njena avantgarda. Vzor požrtvovalnosti je pred vojno pokazala omladina, zbrana okrog blagopokojne-ga dr. Gregorja Žerjava. Ona je dvignila našo šolsko družbo na ščit, poglobila je delo zanjo med narodom, žilavo se prizadevala, da zagotovi družbi vir dohodkov in da z njimi zrasejo šolske trdnjave v ogroženih krajih. Tujec je kradel kos za kosom svete zemlje, kupoval je duše, vzgajal janičarje. Zila-vost takratne omladine je vnesla borbenega duha v vse vrste Oiril-Meto-darjev in naš odpor je bil za številčno ta/ko majhen narod naravnost občudovanja vreden.
Ciril-Metodova družba se ni preživela kakor mnogi napačno mislijo. Potrebna nami je, kakor nekoč, in požrtvovalnosti zahteva od nas v isti, če ne še v večji meri kakor pred vojno. Dolžnost omladine je, da spet koraka v prvi fronti. Razveseliivo je, da je tako. Posebna akademska sekcija v družbi prevzema naloge, ki jih ona j najlažje zmore. A tudi ostala naeional- ' na omladina hoče letos izkazati svojo
vnemo za šolsko družbo jubilantko.
Na svoji seji v soboto je odbor jugo-slov. naprednega akad. društva »Jadrana^ sklenil izvesti v svojem krogu nabiralni »Ciril-Metodov dinar«, ki bo ostal gotovo tradicionalen.
S tem sklepom, ki ne bo samo gmotnega, temveč zlasti tudi moralnega pomena, hoče »Jadran« prispevati k oživ-ljenju dobe, ko je bila naša nacionalna omladina najbolj navdušena sodelavka CMD. Vsak .Tadranaš nekaj — po svojih zmožnostih — in zamisel bo dosegla svoj namen!
Sodimo, da se bo jugoslovanska omladina na ta način lepo oddolžila svoji nacionalni dolžnosti ob pomembnem. zlatem jubileju CMD. S tem je sprožila pobudo za uvedbo nabiralnega Ciril-Metodovega dinarja v vseh naših nacionalnih organizacijah. Zavedaimo se, da s pozornostjo, izkazano Družbi sv. Cirila in Metoda, dejansko prispevamo k reševanju težkih nacionalnih problemov in izkazujemo hvaležnost tihim vztrajnim narodnn-obrambnim delavcem, ki tudi v dannšnii dobi ne klonijo s svoiim optimizmom in požrtvovalnim idealizmom.
Mednarodni letalski kongres v Dubrovniku
Na letošnjem kongresu bo ugotovljeno, komu pripada slava svetovnega letalskega prvenstva
Zagreb, 26. avgusta.
Kakor znano, se bodo 6. septembra v Zagrebu zbrali predstavniki kakih 20 narodov, ki bodo prisostvovali tekmam naših vojnih letalcev na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. potem pa odpotovali v Dubrovnik na jubilejni kongres Mednarodne zrakoplovne federacije.
Ta federacija je bila ustanovljena že leta 1906 ob sodelovanju Francije in Nemčije. Pozneje so v njo pristopile tudi druge države. V predvojni dobi federacija ni mogla vršiti svojih glavnih nalog v pogledu zbliževanja narodov, pač pa se je ta namen začel pozitivno udejstvovati v povojni dobi in je zaradi tega veliko važnejša 15-letnica uspešnega propagiranja miru in narodnega zbližanja kakor pa 30-letnica ustanovitve zrakoplovne federacije.
Danes je v federaciji včlanjenih 84 držav in se vsako leto kongresi vršijo v kaki drugi državi. Lani je bil kongres v "VVashingtonu, katerega se je udeležil kot naš delegat direktor Aero-puta in podpredsednik aeroklubov >Naša krila« g. Tadija Sondermaver. Na "vvashingtonskem kongresu je bil sprejet sklep, da se bo prihodnji kongres ^ r^il v naši državi in našem.:
delegatu je bila poverjen* njegova organizacija. Da bi imeli kongresisti najboljšo priliko spoznanja naših prirod-nih krasot, je bil za sedež kongresa določen Dubrovnik.
Na kongres bo prišlo okrog 80 delegatov pod vodstvom predsednika federacije, rumunskega princa Bibescu. Na kongresu bodo dalje generalni tajnik federacije in predsednik francoskega aerokluba Tisendier, podpredsednik aeroklubov Velike Britanije O. Gor-men, predstavniki aeroklubov Švice, Nizozemske, Belgije, USA, Poljske, Češkoslovaške, Bolgarije, Avstrije, Švedske, Egipta, Španije, Italije, Litve, Grčije, Norveške, Turčije, Rumunije in celo Japonske. V Zagreb in potem na kongres v Dubrovnik prideta tudi slavni letalec Bleriot, ki je prvi preletel kanal La Manche, in proslavljeni nemški letalec von Gronau.
Naš aeroklub, ki mu predseduje Nj. Vis. knez namestnik Pavle, je poskrbel da bodo ugledni gostje v naši državi popolnoma zadovoljni. Sam knez-na-mestnik posveča veliko skrb kongresu, ki ga bo otvoril njegov zastopnik. Država je udeležencem kongresa odobrila brezplačno vožnjo, osvobodila jih je raznih taks ter o tem že izdala potreb-
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prtrodne FPailZ JOSefOVC
Registrirano od ministrstva za soc. politiko ln nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
| ne naredbe vsem finančnim in drugim oblastem. Pri Dubrovniku je že urejen poseben aerodrom, da bodo lahko tam pristajala letala gostov. Na letališču je urejena tudi meteorološka služba. Za soproge delegatov pa se bo brigal poseben odbor pod pokroviteljstvom N]. Vis ko^ginje Olge.
Zasedanje jubilejnega mednarodnega ziakoplov >ega kongresa bo trajalo od 8. do 12 septembra. Po običaju, ki *iv da v federaciji, otvarja kongrese domačin in tako bo v Dubrovniku ta uloga pripadla zastopniku Nj. Vis. kneza Pavla, predsedniku našega Aerokluba. Za zastopnika je določen, kakor
znano, minister vojske in mornarice armijski general g. Peter Živkovič. Slovesna otvoritev bo dopoldne, popoldne pa bo že prva seja, na kateri bc poročal tudi naš delegat g. Sonderma-yer. Delo kongresa bo razdeljeno v štiri plenarne seje, zborovale pa bodo tudi posebne komisije za športno in brez-motorno letanje ter za razne druge panoge zrakoplovstva.. Posebno važna bo razprava o svetovnih rekordih in o kontroli nad njimi v velikih višinah. Na kongresu v Dubrovniku bo padla tudi odločitev, kdo je bil v pretečenem letu letaiski prvak vsega sveta.
Zaščita pred napadi iz zraka
Skrbno pripravljena razstava na Zagrebškem zboru
>Bodi pripravljen!« se glasi geslo razstave, katero je priredil Mestni odbor za obrambo mesta Zagreba pred napadi iz zraka. Razstava je prirejena v okviru zagrebškega velesejma, ki bo odprt od 31. avgusta do 9. septembra. Prvikrat je v naši državi prirejena taka razstava večjega obsega, dasi bi bile take razstave potrebne zelo pogosto, pri vsaki primerni priliki. Namen razstave je pokazati meščanom v Zagrebu in iz drugih večjih mest nevarnosti, ki nam pretijo iz zraka v primeru bodočih oboroženih spopadov.
Bodoča vojna bo aerokemijska, o tem so si že zdavnaj vsi strokovnjaki več ali manj na jasnem. Zračne ladje in letala bodo nosila grozoto napada na kraje in mesta v oza-
dju in pri tem bo najbolj trpelo civilno prebivalstvo, posebno še v velikih mestih. Najnevarnejše napadalno sredstvo bodo poleg eksplozivnih in požarnih plinske -bombe, ali pa sploh bojni strupi, ki jih lahko pušča letalo v obliki dežja na mesta večjega obsega.	.
Seveda bodo napadi te vrste zelo nevar- | ni in usodepolni za onega, ki ne pozna na-
čina zračnega bojevanja, delovanja bojnih strupov itd., ker ne bo vedel, kako se braniti. Da bi bilo civilno prebivalstvo pravočasno in strokovno obveščeno, kako se naj ravna in kaj ima pričakovati od bodoče vojne. da bi nadalje vedelo, kako se mora in s čim se more braniti od zračnega napada, po zagrebška razstava nazorno, brez velikih predavanj, pokazala vsakemu, kar ga zanima in česar še ne ve.
Strokovno izobraženi voditelji bodo tolmačili in vodili obiskovalce razstave, tako da bo vsak dobil na svoja vprašanja izčrpne odgovore. Vsak obiskovalec bo lahko šel skozi klet, ki je preurejena za zaklon pred bojnimi strupi in plini. Klet bo urejena popolnoma po vzorcu, kakor mora biti urejeno skrivališče za 10 — 15 ljudi. Vsak posestnik hiše in vsak gradbenik bo lahko videl, kako mora preurediti navadno klet v vsaki stanovanjski hiši, da bo ustrezala predpisom.
Maske, dihalni aparati, zaščitne obleke proti iperilu, razni modeli, originalne slike. fotografije, muLaže — V9e to bo pokazalo jasno, kaj imamo in česa še nimamo: koliko moramo še narediti, da bomo lahko rekli mirne vesti: ne bojimo se napada iz zraka!
Za obisk razstave ni posebnih vstopnic in se ne pobira nobena posebna pristojbina. Za vse obiskovalce ZZ veljajo iste ugodnosti. Zato morem obisk te razstave priporočiti posebno članom in voditeljem pomožnih čet in oddelkov v večjih mestih, ki so sicer gotovo že dosti čuli o obrambnih sredstvih, niso pa imeli priložnosti vse to videti. Iz Ljubljane v Zagreb pa tudi iz drugih slovenskih mest v Zagreb ni daleč in tudi olajšava pri vožnji omogoča, da si poceni ogledate Zagreb, pri tem pa se naučite marsičesa, kar vam bo zelo koristilo.
inž. M A.
Zagate na cesti od Ljubljane do št Vida
Ljubljana, 26. avgusta
Kakor kažejo vsa znamenja, tlaka na cesti od Ljubljane do št. Vida najhrž še dolgo ne bomo dobili. O vprašanju, ki je v ospredju vsega javnega zanimanja, je »Jutro« že ponovno pisalo, a vse prošnje da je treba ovire, ld se stavi j a jo izvedbi tako važne javne gradnje, brez odlašanja Spraviti s poti so ostale zaman. Terenska sekcija za gradnjo ceste Ljubljana—Kranj je že pred več tedni dovršila, načrte za rekonstrukcijo prvega odseka do št. Vida in jih poslala ministrstvu. Ministrstvo za javna dala je z odlokom 1. avgusta načrte odobrilo in odredilo, naj se dela na tem odseku razpišerjo v skrajšanem roku 20 dni, še prej pa da je treba urediti z Malo-železmiško družbo zadevo tramvajske proge. Zaradi nove ureditve cestišča bi bilo treba tramvajske tire od ramize pa do konca prestaviti, kar ba podjetju naložilo okrog 2 milijona .stroškov. Vodstvo družbe je že na konferenci, ki se je svoj čas vršila na banski upravi, priznalo svoje obveznosti do državne cestne uprave, a je obenem izjavilo, da nima razpoložljivih snedstev. MŽD je skušala doseči, naj bi ministrstvo iz fonda za javna dela kreditiralo potrebni znesek, a ministrstvo prošnji seveda ni moglo ustreči, ker je fond namenjen samo za dela v .vavno upravni režiji,
Sprilčo težav, ki so s tem nastale, bomo po vsej priliki doživeli unikum, da bodo veliko moderno avtomobilsko cesto proti Bledu začeli graditi ne iz prometnega središča pokrajine, iz Ljubljane, temveč iz |
podeželskega kraja onstran tramvajske proge. Terenska sekcija bo načrte za preložitev mednanskega klamca in za rekonstrukcijo ceste št. Vid—Jeprca prihodnje dni predložila ministrstvu, in ko bodo odobreni ,se bodo dela po opravljeni licitacij brez odlašanja pričela. Prav tako bo v do-glednem času prišlo na vrsto tudi tlakovanje odseka od šentjakobskega mostu pa do Bleiweisove ceste, ki ga bodo razpisali takoj, ko bo mestna občina uredila formalnosti glede na prispevek okrog 90.000 Din. Proga državne ceste skozi mesto, ki bo tekla po novem po Emonski, Aškerčevi in Groharjevi do Bleiweisove ceste, bo namreč po želji mestne občine tlakovana v širini 8 m namesto prvotno predvidenih 6, pa bo mestna občina krila stroške za razliko. Emonsko cesto bodo tlakovali z granitnimi kockami, ostali del proge pa z asfaltnim betonom. Za razširitev ceste v projektiranem obsegu bo treba ob ustju Aškerčeve podreti staro Jelafti-novo hišo, o katere nakupu se mestna občina pravkar pogaja z lastnikom. Vprašanje tramvaja pa se vtegne rešiti tako, da bo družba progo proti št. Vidu, ki je po njenih izjavah pasivna, opustila in bo ostal tramvajski promet samo do remize; do koder načrti terenske sekcije ne določajo v smeri ceste večjih izprememb.
Zakaj še niste član „Vodnikove
Kulturni pregled
Ravnatelj Julij Betetto pri Abrahamu
Dne 37. avgusta 1SS7. se je rodil v hi, uglednega Ljubljanskega obrtnika v FLorijanski ulici sedanji ravnatelj d<rš. tkonservatorija v Ljubljani in najodličmej. &i slovenski koncertni in operni pevec Julij Betetto.	!
V svojih mladih letih je dovršil Hjuibijiansko reailko (1. 1903), poleg tega je študiral sok/petje z vso vnemo in izredno ambicijo pri mojstru Hiuiba;diu, čigar najodličnejši učenec je bil. Kjerkoli se je v teh letih pojavil Julij Betetto, pov. sod je bilo mnogo lepega petja. Če sd ■takrat iskal kvartet ali oktet im prido. bil za to Betetta, je briio prav gotovo, da eo se zbrali okoli njega takrat najfbolj aoan,i pevci. Zgodaj je nastopal kot so. hst na velikih koncertih naše Glasbene Matice iu prav tako se je uveljavil na odru naše opere. V letih 1907—1909 je študiral s podporo svojih Ijailbdjainskih prijateljev na (kinajsiki akademiji, kjer je ibil sprejet takoj v IV letnflc. Že drugo Jeto svojuga id-urtajskega študija je bil sprejet kot basist.soLijst na dvorno opero, kjer je deloval z velikim priznanjem do septembra 192.2. Pole« tega je v tej dobi sodeloval na raznih koncertih, predvsem pri izvedfbah raznih velikih oratorjj. skih del. Z doimovino je bil ves čas v ži_ vi zvezi, saj ee je odzval z veseljem vsakemu povaibilu Glasbene Matice ljubljanske ali tržaške ter sodelovali ob raBniih po" membnih prilikah, dokler ee ni jeseni 1. 1922 odzval vabilu uprave Narodnega gle-
dališča v Ljubljani ter se stalno preselil v svoie rodno mesto. Z izjemo dveh se.
L 1934 dalje je naslednik svojega veliike. ga mojstra in učitelja Mateja Huibada ter vodi z veščo roko in finim umetniškim čutom naš najvišji glasibeni zavod, drž. konservatorij v Ljubljani^
Pet>desetletn,iku Juiliju Betettu tiajiskre. neje čestitajo danes vsi številni njegovi prijatelji, občudovalci njegovega umetni, škega uideijistvovonja in številni njegovi gojencu Iskreno mu želijo, da je njego. va (umetniška pot tudi v 'bodoče tako uisipešna in velika, saj je usmerjeno vse nj'eigovo delovanje izključno le v glasbe, no.kulturni podvig našega naroda.
»»n, ko je bil pozvan na državno opero v Munebem, je ponos našega opernega in koncertnega mdej6tvovanja. Od decembra
Lope de Vega
Bred' tremi stoletji, 27_ avgusta 16&5, je umrl v Madridu najslavnejlši mož tedanje šipanije, Lope Feliks de Vega Car-pio. Stari zaipiski pripovedujejo, da eo ga p-GKopali kaikor kneza. Pogrebne sve. čano.sti so trajale devet dni. Pogreb 60 vodili trije škofje im za krsto je koraka, •lo stotine duhovnikov im nič manj voj. ščakov v slikovitih opremah, kakor jih je ©likal mojster Velaequez. Ves pompoz. ni sijaj im blesk baročme Španije^, v ka. teri je takrat se gospodovala sveta inkvi. zioija, je ožaril zadmjo pot moža, ki je bil njen službeni pisatelj.
Slava Lope de Vega ni segala daleč preko groba. Kimailu po smrti je jel se. dati praih na njegove neštete spise, in nekoč tako slavno ime so zasenčili dru. gi, zlasti Calderon. Lope de Vega se je izpremenil v literarnega mrliča, ki so ga vsi imenovali, a le redkokdo je hotel Citati njegove spise. A teh ni bilo malo. V vsej svetovni književnosti ne najdemo
tatoo plodovitnega pisatelja. Njegov pri. jatelj im življeejepisec Juan P6rez de Montallban pravij daje Lope de Vega spi. sal nad1 dva tisoč gledaliških iiger, namreč 1800 posvetnih in 400 du/hovnih (au. tes sacnamentales). Največji del ee je iz. gulbil, vendar poznajo slovstveni zgodo. vinarji 770 naslovov posameznih iger, 470 pa jih je ohranjenih v celotnem besedilu. Temu mogočnemu delu (po obsegu) pri. štejemo še 19 epičnih pesnitev, romanov im novel ter nepregledno množico manj. ših pesmi. G. Tiezze iz Madrida pravi v svojemi jubilejnem članku, da je Lope de Vega spisal 21 milijonov verzov: rekord, ki ga najbrž ne prekosi noben moderen pisatelj in ki že sam vzbuja zanimanje za nekoč slavno ime mračne, inkvizitor. ske, zagonetne Španije.
Življenjepis Lope d« Vega je obenem opis dobe, v kateri je živel, že iz zgoščenih potez, s katerimi bi hoteli orisati njegovo življenjsko pot, vstajajo na dan žgoča protislovja tedanjega časa in špan. skega okolja. Rodil se je 25. novembra 16)62 v Madridu očetu, ki je potekal iz eevernošpanske province in je sam pi. eal verze. Pravijo, da je mladi Lope Fe. liks že kot petleten deček prebiral lat in. ske pesmi in ep is al Španske verze. Po oče tovi smrti je tega čudežnega otroka prevzel stric, inkvizitor dom Miguel de Car. pio in ga dal vzgojiti na cesarskem kole. giju v Madridu. S petnajstim letom je vstopil v najemmiško vojsko, ki je udari, la na Portugalsko. Potlej je bil paž pri avilskem škofu, nato študent v AlcaJi; v to dobo pada njegova ljubezen do že. ne igralca Cristobala Calderona, ljubezen, ki kaže vso strastno«*. španskega tempe, raroenta, četudi clMano s fanatizmom vere in z neiMcrenimi, ohlapnimi uzda-
mi njene službene moralke. Vse do pozne starosti ©e je Lope de Vega vojskoval s poltenim skušnjavcem im mu pogosto podlegel, zaupajoč v poslednjo, dokončno zmago na vratih vednosti Te milosti mu usoda res nI odrekla.
Oženil se je dvakrat Kmalu po poroki e prvo ženo 6e je zapletel v dvoboj z nekim hidalgom^ zaradi česar so ga vrgli v ječo in izgnali iz Madrida. V klavrnem položaju izgnanega soproga im občama se je zopet zatekel k vojakom. Po L 1590. se je vrnil v Madrid, obnovil stike z vi_ stik o družbo, bil tajnik vojvode Albe, markiza de Malpica in še nekaterih; v tem vihravem času^ ko se je zvezda njegove kariere vzpenjala kvišku, je izgubil prv0 ženo im se oženil z drugo, kar ga ni motilo, da ne bi imel še postranskih razmerij med diruigim z amotženo igralko, ki mu je baje rodila sedmero otrok.
V tem odiboju je že oopczarjal nase kot dramatik. Pričeli so ga zanimati ver. skd motivi, ki jih je zahtevala in dobro plačevala ' njegova pobožnjaška okolica, v kateri so krvavo plamenele inkvizitor-ske strasiti. Po smrti druge žene se je tolikanj poglobil v teološka vprašanja, da so ga lahko 1 1614. posvetili v mašnika. Zvedavi življenjepise! pa so tudi v tej dobi njegovega življenja odkrili razne prigode, v katerih 6e vonj kadila meša z dišavami ženske spalnice Nečak inkvizitor ja doma Mhguela postane »famHiar del Santo Oficio« in celo sodeluje pri sežigan. ju frančiškanskega meniha ki ga je inkvizicija pognala na grmado. Obenem piše nabožne pesmi in versike drame: protislovja, ki so bila v tistem času tako vsakdamja kakor eo vsakdaitje Cudme zagate, v katerih ee lovi sodoben človek; mi Jih prav tako malo vidimo in prizna.
Domače vesti
^ Novi višji državni tožilec v Ljubljani.
Vpokojetn je dosedanji višji državni tožilec v Ljubljani g. dr. Mirko Grasedi. Na njegovo mesto pa je imenovan dosedanji referent ministrstva pravde g. dr. Luka Kravina, ki je imel do sedaj položaj namestnika višjega državnega tožilca. Novi višji državni tožilec g. dr. Kravina je koroški rojak, rojen leta 1891. v žabnicah. Po končanih študijah je vstopil v sodno službo ter je služil nazadnje pri deželnem sodišču v Ljubljani, odkoder je bil 1929. poklican kot referent v ministrstvo pravde. G. dr. Kravina je na glasu izvrstnega jurista ter je mnogo deloval tudi na poprišču organizacije jugoslovenskih sodnikov kraljevine Jugoslavije. Več let je bil tudi tajnik društva. Zdaj zavzema v društvu položaj podpredsednika. Kot referent v ministrstvu je znal dr. Kravina osvojiti zaupanje svojih resornih šefov in splošno spoštovanje.
^ Ugledni organizator iz Amerike. V
Beograd je prispel Ivan R. Palandačič, po rodu iz Boke Kotorske, ki živi že 48 let v Cikagu in deluje tam kot gospodarstvenik in publicist, že 15 let je predsednik društva tujejezičnega tiska v severni Ameriki Iz Beograda bo gost odpotoval na Oplenac, da, položi venec na grob Viteškega kralja. Svoj prispevek za spomenik Viteškemu kralju v Boki Kotorski je dal že prej. Predsednik odbora za zgradbo spomenika je minister Komnenovič. G. Ivan Palandačič je znan kot eden izmed najagilnejših in najvplivnejših naših delavcev v Ameriki. Njegovo patriotsko delovanje za našo državo v tujini datira še od leta 1906, ko je ustanovil list »Uj-edi-mjeno srpstvo«. S pokojnim prof. dr. Mi-hajlom Pupinom je širil idejo naše osvoboditve in imel glavno besedo med našimi .izseljenci v Ameriki za bosansko - herce-' govske aneksi jske krize, balkanskih, vojn in svetovne vojne. Pri tem svojem delu stoji na čelu naših izšel jen c erv v severni Ameriki, kjer slej ko prej dela v duhu narodnega edinstva.
Sveža solata, zabeljeni makaroni in špageti — Pekatete ali Jajnine — so osvežujoča jed v poletnih dnevih. Gospodinje, postrezite večkrat svoji družini s to ceneno jedjo!
+ Obisk berlinskih visokošolcev. V Sarajevo je prispela v nedeljo večja skupina slušateljev visoke šole za politične vede v Berlinu, ki je obiskala razne ustanove gospodarskega in socialnega značaja. Berlinske visokošolce, ki so prispeli v našo državo iz Bolgarije, vodita dva profesorja.
♦	Prvi balkanski kongres za varstvo otrok. Letos od 20. d<> oktobra se bo vnšiil v Atenah pod pokroviteljstvom mednarodne unije za varstvo otrok prvi balkanski kongres za zaščito dece. Kon. greš ima namen pokazati rezultate dosedanjega dela na polju dečje zaščite v balkanskih državah ter določiti za to delovanje smernice, po katerih bodo balkanske države sporazumno delovale v tem pravem. Poleg naše države se udeležujejo kongresa Bolgarija, Grčija, Rumiumija, Turčija in Albanija. Na sporedu kongresa, so naslednja vprašanja: zaščita zdrave in normalne dece, zdravstveno varstvo otrok ter varstvo dece in mladine pri delu. Našo delegacijo za kongres bo določila Jugoslovenska unija za varstvo otrok, ki ima svoj sedež v Beogradu.
*	Češki obzornik o naši vojni mornarici.
Praška ilustrirana revija »Pestri t^den<r je svojo najnovejšo številko posvetila naši voj, ni mornarici in prinaša pod naslovom »Na Jugoslovenskem vojnem brodu Sokok zanimivo pisano reportažo s pomorskih manevrov okrog Baske. Članek spremlja dobršen ducat lepih, izbranih fotografskih posnetke/, ki predstavljajo značilne prizore iz dejanja in nehanja naših mornarjev in izmed katerih najlepši krasi naslovno stran.
vamo, kakor jih je Lope de Vega.
L. 1627. je španski vodilni pesnik spisal delo, ki v njem poveličuje nesrečno kraljico Stuart; za ta spis mu je papež podelil častni doktorat. Zadnje razdobje njegovega življenja razodeva tragične poteze človeka, ki čuti, da je zapravil svoj čas pred Bogom in da mora oparti grešno dušo, preden j0 vzame smrt. Starajoči se pesnik postaja čedalje fanatičnejši ver. nik; zaklepa se v samoto, muči si telo z bičem in z dolgotrajnim postom. Umira kot asket in spokorniško prosi Boga od. puščanja, da ee je tolikanj bavil s posvet ni>mi rečani. Kakor jie bilo njegovo življenje docela špansko, vzvihrano od strasti in trpkih protislovij, kaže njegova smrt duševno veličino iskrenih kristjanov agodnjega srednjega veka.
Lope de Vega je dramatik, ki v neka. terih postavah (značajih) dceeza Shakes-peareja. Toda v tehniki, v izvedbi svojih bujnih zamisli, v reševanju zadnjih vprašanj draimatskega stvarjanja je bil pisec ».Doroteje« (enega redkih del, ki še danes kaže življenski utrip) nesvoboden obliko, valeč, okoren formalist, žrtev svoje neizmerne plodovitosti in tesnega okolja, ki mu ni dopustilo rasti v globino, kakor je smel albionski dramatski genij.
V cgromni skladovnici slovstvene zapuščine Lope de Vege je poleg strani, ki so že ob njegovi smrti izgubile uimetni. ško prepričevalnoet, tudi mnogo odličnih strani, ki še po tristo letih blešče kakor baročne kupole cerkva v daljni šipa. ci.jL Prav pri njem vidimo, kako se zrna. lici umetnikov genij, če preveč vdano sltuži svojemu času in njegovim gospodo, valnim silam. Za milijoni spisanih vrstic, ki so ostale za njim, pa čutiano živdi dih
KAMILA KREMA
očisti kožo mozoljev, ližajev, vnetij itd. m jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, dro-gerijah, parfumerijah in trgovinah. Glav. zaL za Ljubljano »VENUS« pred pošto.
•	»Naš Jadran« t Ljnbljani. Kdor želi imeti jasno sliko o lepotah in bogastvu našega Jadrana, naj prihiti od 5. do 16. septembra t. 1. v Ljubljano na veliko pomorsko razstavo pod naslovom »Naš Jadran«. Oblastni odbor Jadranske straže in ljubljan. ski velesejem že skoro leto dni delata na or. ganizaciji te zek> zanimive in za gospodarski razvoj našega Jadrana važne razstave. Udeleženci kongresa Jadranske straže in obiskovalci ljubljanskega velesejma bodo imeli priložnost, da v kratkem času spoznajo ne samo delovanje naše velike organizacije Jadranske straže za propagando Jadrana, ampak, da spoznajo tudi bogastvo Jadrana v vsakem pogledu. Naša hrabra vojna mornarica je posvetila vso svojo pozornost, da v velikem posebnem oddelku sodeluje z zanimivim materijalom, ki kaže obrambno delo na našem Jadranu. Vsak posetnik se bo mogel seznaniti z zgodovino, zemljepisom, meteorologijo, jamarstvom, z rastlinstvom, pestrostjo in slikovitostjo narodnih nos in običajev ter z razvojem pomorskega prometa kakor tudi tujskega prometa na našem Jadranu. Posebne oddelke tvorijo umetnostna razstava »Naše morje«, gospodarski razvoj našega Jadrana ter raznovrstne žive morske ribe in druga bitja iz dna morja. Obiskovalci imajo na železnicah polovično vožnjo, tako, da je tudi najširši javnosti omogočen ogled prireditve. Na odhod-ni železniški postaji je treba poleg celega voznega listka kupiti še rumeno železniško izkaznico za 5 Din, ki potem v zvezi s potrdilom o obisku velesejma velja za brezplačen povratek.
*	0 popularnem vrdniškem zdravniku dr. Nikoliču je »Jutro« pred dnevi poročalo po informaciji nekih hrvatskih listov, da se je zastrupil pri neki obdukciji in zastrup-ljenju podlegel. Iz Vrdnika nam piše sedaj trgovec Jovan D. Dobričič, da je zdravnik dr. Ljubiša Nikoiič živ in zdrav in da vrši prakso v splošno zadovoljstvo svojih prijateljev in mnogoštevilnih pacientov po Sremu in Vojvodini.
♦	Smrt zaslužnega častnika — geodeta. V Topolšici je umrl, v Beogradu pa je bil z velikimi častmi pokopan geodetski polkovnik Tihomir Aramdjelovič ki je bij star 57 let in rodom iz Alekeimca. Po. kojnik se je hrabro boril v balkanski in svetovni vojni, velike zasluge pa si je pridobil pri organizaciji in izpopolnitvi godetske stroke naše vojske. Karadjor. djevo zvezido z meči itn razna druga viso. k a odlikovanja si je zaslužil s svojo hrab. rostjo, odlikovan in odlično ocenjen pa je M tudi kot znanstvenik.
DOBRNA PRI CELJU
je odlično zdravilišče za srčne, živčne in
ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra dvajsetdnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in takse) za skupno ceno 1.100.— Din, 1.250.— Din in 1.450 Din (trije razredi) za državne nameščence itd., oziroma 1300.— Din, 1500— Din, 1650 Din (trije razredi) za vse ostale. Prospekti na zahtevo
*	Velika javna dela v šibeniliu. v začetku septembra bodo začeli v šibeniku graditi velika poslopja za klasično in realno gimnazijo ter za carinske urade. Stroški teh javnih del so preračunani na 6 milijonov dinarjev. Obrtniške in delavske organizacije so poslale banski upravi v Split prošnjo, naj bi se pri teh delil zaposlili samo obrtniki in delavci šibeniškega okraja, da bi se malo aboljšale njih težke gmotne razmere Prosili so tudi, naj bi se material za ta dela nabavljal v šibeniškem okraju. Upajo, da bodo pri teh delih zaposlili okrog 500 delavcev, ki so večinoma že do4go časa brez zaslužka.
♦	Lepo slavje v starodavnem samostanu Mileševu. V nedeljo So v samostanu Mileševu, ki je, kakor znano, letos slavil 600 letnico svojega ohsitoja, blagoslovili zvon, ki ga je 'bil preurejenem« samo. stanskemu svetišču poklonil blagopokojn' kralj Aleksander I. Lepi elavnosti je pri. sostvovalo mnogo ljudstva iz vsega pri. jepoljskega sreza.
človeka ki je imel umetniškega duha im je prav kakor vsi sodobniki vznemirlji. viih dob, kakor je tfudi dandanašnja, ne. ugmano grebel po svoji razrvani notranjo sti, iskal smisla človeškemu dejanju isn neham ju in se ibojeval z demoni spoznanja in tolažil s sladkimi upi s voje goreče vere.	B. Borko.
»Celjski grofje« v Jiraskovem Hronovu.
Kreftovo zgodovinsko dramo »Qeljski grof-
je«, ki je imela letos februarja velik uspeh v Pragi, so minule dni vprizorili v Jirasko-
vem rojstnem kraju Hronovu. Tu se v avgustu zbirajo ljudje iz vse Češke, da se poklonijo svojemu znamenitemu, pred petimi leti umrlemu pripovedniku Aloisu Jir&sku in da prisostvujejo slavnostnim prireditvam, ki trajajo ves teden. Hrbtenico teh slavno-sti, ki jih organizra Osrednja matica čeških gledaliških diletantov, tvorijo gledališke predstave najboljših diletantskih odborov z najbolj uspelimi komadi pretekle sezone. Do sedaj so ob tej priliki igrali izključno češkoslovaške drame, letos pa so bili sprejeti na repertoar tudi »Celjski grofje«. Kref-tovi drami je pripomoglo do uspeha med Čehi tudi to, da se dotika češke zgodovine
v husitski dobi, iz katere je Jirasek tako rad zajemal snov za svoja dela. Veliko zaslugo za uspešno vprizoritev v Hronovu imata režiser prof. 0. Minarik in ing Vladimir Goli
0. B.
Nove kompozicije skladatelja L. M. Škerjanca. — V zadnjem času je dogoto. vil skladatelj L. M. škerjanc lepo število noviih kompozicij, od katerih so bile ne. katere izvajane že v pretekli seziji vpr. vič nekatere pa bodo v naslednjih mesec, šle preko naših koncertnih odrov. Od teh
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse zdravnike, da se v čim večjem številu udeleže kongresa Jugoslovanskega zdravniškega društva v Beogradu od 28. septembra do 2. oktobra t. 1. Po kongresu bo skupen izlet na Oplenac. Prijave je treba poslati takoj naravnost na Jugoslov. lek. društvo, Beograd, Zeleni Ve-nac 1—3.
■jt Olajšanje udeležencem Ljubljanskega velesejma v pomorskem prometu. Za obisk jesenskega Ljubljanskega velesejma, ki bo od 5. do Id septembra so dovoljene sledeče olajšave: Jadranska plovidba d. d. Sušak, je dovolila udeležencem vozno olajšavo na ta način, da se vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno nižjega razreda. Ugodnost velja za dopotovanje od 31. avgusta do 16. septembra, za povratek od 5. Ido 21. septembra. Dutvrovačka plovidba a. d., Dufbrovnik, je priznala iste ugodnosti v Času od 20. avgusta do 20. septembra. Zet-Ska plovidba a. d. Cetinje, je dovolila 50% popust na vseh svojih parnikih od 20. avgusta do 30. septembra.
♦ Hmeljska sezona v Bačkemi Petrovcu. Gospodarsko in kulturno središče v naši državi naseljenih Slovakov Bački Petro, vae ima tudi velike nasade hmelja. Obiranje je v polnem tefku in, kakor poroča novosadski *Dam«, je sedaj v Bačkem Pet rovcu okrog 3.000 žena. in deklet in mla. deničev te 30 vasi, ki spravljajo bogat hmeljski pridelek.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI TELEFON 33-87_
George Brent	Žita Johann
v filmu ljubezni in žrtvovanja
Hotel na oceanu
Doživljaji enega potovanja po morju V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Predstave v torek, sredo in četrtek ob 1/2 9 uri.
V soboto: Hans Albers v filmu ZLATO
-fr Razstava in tekme plemenske goveje živine bodo v Murski Soboti dne 8, septembra. Razstavo priredi Zveza živinorejskih selekcijskih organizacij za svetloli-sasto govedo v Murski Soboti. Razstavljenih bo nad 200 glav najboljše rodovniške živine in vsega zveznega okoliša, ki obsega sreze Lendava, Sobota in Ljutomer. Istočasno bo tudi tekma goveje živine na preizkušnjo delavne sposobnosti pri naši sve-tlolisati govedi, ki je znana kot dobra vprež na živina. Oficielni začetek prireditev bo v nedeljo 8. septembra ob pol 10. na bivšem Szaparvjevem marofu. Takoj nato se začnejo tekme in sicer tekma bikov na uspešnost hoje, nato tekma krav na uspešnost vožnje, potem tekma krav pri oranju in slednjič poskusna vožnja na moč krav. Vmes bo predvajanje razstavljene živine, ki bo dolbila prve nagrade, po mestu.
*	50% popust na železnicah je dovoljen vsem posetnikom jesenskega velesejma v Ljubljani, ki bo od 5. do 16. septembra. Za polovično voemino zahtevajte na po. stajnji [blagajni železniško izkaznico, ki stame 5 Dim.
*	Christofov zavod, znani eno.letnl trgovski tečaj, Ljubljana, Domobranska eesta 15 vpisuje dnevno ves avgust in september. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din. Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte prez-plačni prospekt. Toplo priporočamo.
DR. JENKO IVAN ZOPET REDNO ORDINIRA
^□□□□□□□□□□nnnnnrijadoaaaoaa Zaradi ena ženske sedem mrtvih.
Med Arnavti ob črnogorsko-albanski meji velja stari običaj, da se mladina ne sme ženiti in možiti v domači vasi. Tako je bilo tudi v Vusanju pri Baranah vse do leta 1928, ko se je lepa Fatima Balide-ličeva poročila s šabanam šutom iz domače vasi. Vsa vas je bila proti tej samovoljni možitvi in Fatimin brat Suljo je ustrelil svojega svaka. Zato so šabanovi sorodniki začeli izvrševati krvno osveto in je sedaj v sedmih letih padla že sedma žrtev. To je bil ožji sorodnik Fatune, katerega so ustrelili nekje v Albaniji najeti, in preko meje poslani osvetniki.
skladlb je predvsem omeniti IV. godalni kvartet, ki bo predstavljen javnosti po Praškem kvartetu, dalje štiristavčni Trio za violino, violončelo in klavir, sedem nokturnov za klavir Romantični jinter. mezzo za violino in klavir, ki ga je pred kratkim izvajal pjxrf. Karlo Rupel j v Radio-Ljulbljana in tri sonate za violino, vi. olo im violončelo.solo. Nekaj teih skladb izide (po vsej verjetnosti tudi v tisku.
Na festivalu mednarodnega društva za sodobno glasbo, ki bo od 2. do 7. septembra v Pragi, se bo na prvem orkestralnem koncertu 2. septembra izvajala skladba Slavka Osterca »Koncert za piano s pihalnimi instrumenti«. To skladbo bo dirigiral Danilo Švara, dirigent ljubljanske opere. Program navaja tudi skladbe K A- Hartmanna, Ar-nolda Schonberga, K. Habe in VL Šebalina. Izvaja ga orkester Radiojournala in se bo oddajal tudi po radiu.
Nušičeve »Žalujoče ostale« bo uprizorilo v novi sezoni češko gledališče v Olomucu.
Roman »Os življenja«, najnovejše delo Miška Kranjca, ki je dobilo Prešernovo nagrado založbe Hram, prevaja Ivo Kozarča-nin v srbohrvaščino, Louis Adamič pa v angleščino.
»Nova Evropa« o filmu. Avgustov zvezek zagrebškega mesečnika »Nova Evropa« je posvečen filmu. Prinaša članke iz peresa Marijana Mikca, ki razpravlja o ideji v filmu, o zagovoru filma, o novih ruskih filmih, o odnosu filma do gledališča, o vprašanju domačega filma itd.
Miroslav Golubovič, pisatelj vojnega romana »Fragmenta tragoediae belli«, ki je pred leti vzbudil pozornost beograjskih književnih krogov, je pravkar izdal v Skoplju drugi del romana z naslovom »G robi je bez . krstova«.	1
•	Vsem, ki so se me spomnili ob moji sedemdesetletnici, izrekam najiskrenejšo zahvalo Marija Seršen. Ljutomei.
*	Izkoriščanje delavcev. Novosadski dnevnik »Dan« je nedavno opisal kruto izkoriščanje delavcev v opekarni podjetnika Sar-laša, sedaj pa opisuje prav tako strašne razmere v največji petrovgrajski opekarni, ki je last podjetnika Jovana Panji. V tej opekarni delajo delavci tudi po 18 ur na dan. Tudi tega podjetnika so delavske organizacije naznanile pristojni oblasti.
+ Samomor zaradi izgube v igri. Vodja orožniške postaje v Gmjilanu, narednik Stojko Blagojevič je v neki gostilni igral na karte pozno v noč in zaigral ves svoj denar. Potem je zastavil žepno uro za 200 Din in zaigral še to. Ko je prišel domov, je zbudil ženo in zahteval, naj mu pripravi vode, da se umije, in parilo, da se preobtfeče. žena mu je vse pripravila, misleč, da mora mož v službo, pa spet legla in zaspala. Stojko se je umil in preoblekel, napisal nekaj vrstic za ženo, v drugi soba legel na posteljo in se ustrelil. Zjutraj ga je našla žena mrtvega. Blagojevič je bil strasten igralec. Pred tedni je prodal svoje malo posestvo v okolici Kraljeva za 12.000 Din in denar takoj zaigraL Zapustil je vdovo z dvema o^ročičema.
■jf Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2.-H. (Trgovala učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo!
Strašno dejanje boiane matere. V Idjošu pri Veliki Kikindi je 22-letna kmetica Ramka Mirosavljevičeva, ki je že dalje čase trpela zaradi hude živčne bolezni, svoja dva mala otroka utopila v globokem studencu na domačem dvorišču in potem tudi sama sebi vzetla življenje na enak način. Strašno dejanje se je zgodilo v času ko je mož v Kikindi pri nekih sorodnikih prosil za denar, da bi lahko svojo ženo poslal v bolnišnico.
•fc Razkrinkani organizatorji roparskega napada na pošto. Nedavno so, kakor znano, na cesti od Kuče-va do Majdan-Peka razbojniki napadli poštni voz, s katerim se je vozilo nekaj potnikov in orožniški podčastnik, ki je za ceno lastnega življenja odbil razbojniški napad ter rešil 100.000 Din, ki so bili v poštni vreči. Požrtvovalni orožnik je že smrtno ranjen ustrelil razbojnika, ki je že držal poštno vrečo v rokah. Ostali razbojniki so zbežali, v ubitem tolovaju pa so okoličani in tudi preiskovalni organi sprva gledali zloglasnega hajduka Dimitrija Novako-
Dr. Srečko Puher zopet redno ordinira od V27.—V2I2. in od 2.-5. ure.
viča, M že dolgo časa vznemirja ves okoliš Petrovca na Mlavi. Ko si je ubitega tolovaja ogledal neki delavec iz Laznice, je v njem spoznal nekega svojega bivšega tovariša v rudniku. Tako je bila identiteta ubitega razbojinika ugotovljena in po njej je preiskava kmalu razkrila tudi vso organizacijo roparskega napada. Ugotovili so, da je bil organizator napada neki občinski uslužbenec, njegov pomočnik pa neki poštni uslužbenec, ki je povedal, da bo poštni voz prevažal 300.000 Din. Ubiti napadalec in njegovi tovariši so bili najeti od organizatorjev napada. Preiskava je tako napredovala, da so vsi organizatorji in udeleženci napada že zaprti.
^ Redni vpis v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni trg 2 n, se vrši od
15. do 25. septembra 1935. Predvpis se vrši ves mesec avgust. V DTš ae lahko vpiše vsakdo. Pri Dopisni trgovski šoli se naučite doma, potom dopisovanja moderne jezike, kakor: nemščino, francoščino, italijanščino itd. dalje vse trgovske predmete kakor: knjigovodstvo, dopisovanje, stenografijo, računstvo itd., vse zadružne predmete, ki so potrebni za vodstvo zadrug. V svoji Dvoletni trgovski šoli pripravlja hkrati svoje učence za privatni izpit na Državni trgovski šoli. — Cene so znatno no. Začetek rednega šolskega leta 1. oktobra.
♦	Eno srce — ena radenska!
•	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
h Ljubljane
u_ Odkritje temeljnega kamna za spo.
menik Viteškemu kralju Aleksandru 1. U edin i tel ju v Ljubljani, Dne 9. oktobra bo prva obletnica marsejske tragedije katere žrtev je postal naš nesmrtni Kralj Uedimitelj. V Ljubljani bo postavljen imipozanteti spetmenia^ za katerega so zbrana že znatna denarna sredstva. Ce. prav se prvotna želja, da bi bil spomenik odkrit že (za prvo obletnico kraljeve smrti, zaradi umljivih težkoč ni izpolnila, pa so pripravljalna dela že toliko napre. dovala, da Ibo letos najbrž postavljen vsaj temeljni kamen.
u— Kolo jugoslovenskih sester poziva svoje članice, da ee v čim večjem šte. viki udeleže narodnega tabora v Mežiški dolini 1. septembra. Cena vožnji iz Ljubljane do Prevalj preko Celja je 57 Dim, preko Maribora pa 72 Din. Udeleženke ta bara se vrnejo v nedeljo zvečer.
u— Ugotovitev. »Jutro« je v soboto priobčilo čLamek »Za nujno ureditev Sv. Krištofa«. Pod tem člankom stoji pod. pis g. Rasta Pusto6lemška, ki pa tega članka ni napisal im tutai ni z njim v no. beni zvezi. Njegov podpis je prišel pod ta članek pomotoma. G. Pustoslemšek je napisal članek »■Pred četrt stoletja«, ki ga je »Jutro« priobčilo v nedeljo. Ta 'člamek s podpisom je že v petek ležal postav, ljen v stavnici Pri meti ran ju sobotnega lista je podpis prišel pomotoma izpod tega članka pod članek »Za nujno ure. ditev Sv. Krištofa«.
u— Mnogo gob na trgu. Doslej jih je bilo prav malo. Jurčki so bili še v soboto po 6 Din merica. Včeraj pa je bilo na trgu prav mnogo lepih jurčkov, ki so bili po 4 Din merica in celo po 3 Din.
=ELITNI KINO MATICA ^
TeL 21-24	Te1. 21-24	g
Danes ob 71/4- in 9*/*. uri.	■
Valerij Jukišlnov	i
v filmu povojne Rusije	||
Volga v plamenu	I
u_ Vrtno prireditev bo imelo društvo
»Tabor« v nedeljo 1. eptembra t. L na vrtu restavracije »Pri Levu« s pestrim programom. Poleg drštvenega pevskega zbora sodelujeta iz prijaznosti tudi >Bežigraski pevski zbor« in pevski zbor društva »Soče«. Po pragramu ples in prosta zabava. Ksr je čisti dobiček namenjen v socialne namene, se javnost na prireditev vljudno vabi.
u— Skušnja za vprizoritev »Kralja Oedipa« v začetku septembra na letnem gledališču bo drevi ob 19. na odru drame. Vodistvo prosi vse one, kj so se priglasili za šitatiranje, da pridejo sigurno na skušnjo ob 19. Prosi pa še nove priglašenoe, ker je potrebnih mncigo statistov. Vsi imajo skušnjo drevi ob 19.
u_ Nov grob. V Jožefišču na Poljanski cesti je v nedeljo dopoldne ob 9. umrla blaga im zaslužna sestra, križarka Me. darda Trezija Zupančičeva, stara 65 let. Ob prevratu je veliko trpela pri bojih za Radgono, potem pa je ibila prednica v Murski Soboti. |Ko je bila premeščena v Ljuibljano je bila v priznanje zasluig od. likovana z redom sv. Save V, Pogreb bo danes popoldne. Vsi, ki so dobro redov, nico poznali ji bodo ohranili blag spomin.
n—Namesto venca umrlemu stricu Iva. nu Počivalniku je podaril živinozdravnik Hutgon T Mrk za Dom slepih 100.— Din.
u— Dar brezposelnim. Inž. A. Klinar je daroval namesto venca na krsto blagopo. kojnega bivšega dež. glavarja g. Franca šukljeta za brezposelne v LiubTjani 250.— dinarjev.
u— Zatvoritev poti. Prehod skozi Lat. terma nov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo ve. leseCemskih paviljonov .proti pivova.nni Union, bo v času od 31. augusta do 21. septembra L 1, zaradi prireditve veJesej. ma zaprt
u— Obisk dunajskega vetesejma v sep. tembru s Putnikovim posebnim vlakom.
Kot posledica nedavno zaključenih turističnih konvencij med Avstrijo im Jugo. slavijo bo vozil 5. septembra prvi kom. peuaaoijski izletniški vlak iz Beograjda na Dunaj. Tega teleta se lahko udeležijo tudi interesenti iz Ljpblrjane ma ta način, da se odpeljejo v četrtek, a. sept. z bnzovi&kom oib 20. do Zidanega mosta, kjer se potem priključijo izletniškemu vlaku za Dunaj- Izlet traja 5 dmi, od 5. do 10. septembra. Vožnja Ljubljana—Dunaj in nazaj Dim 3012__v IEL r_ dimar.
jev 400.— v H.r. Poleg vseh znamenitosti Dunaja in dunajskega velesejma si bodo izletniki ma povratku ogledali tudi Sem-mering. Avstrijski vizum je brezplačen. Povratek 10. septembra zvečer. Lahko se nanoči tudi ves aranžman na Drinaju. Prijave in informacije pri »Putnifcu« v Ljubljani, za nefbotičnikom najkasneje do 27. t. m.
u— Nedelja, praznik nesreč. Za pia_ katerjem Jožetam Bončarjem * iz Rožne doline, ki ee je včeraj popoldne ponesrečil s kolesom na strmih vrhniških ridali im ki leži v precej resmem stanju v bol. nišnici, so pripeljali na kirurški Gddele" še par drugih ranjencev. Iz Begunj pri Rakeku se je zatekla v bolnišnico 62 let na preužitkarica Ivana škerljeva, ki jo je podrl neznan bicikiist na cesti im ji zlomil ključnica. Z Dobrove pri Ljuiblja. ni so pripeljali 361etno delavčevo ženo Metko Cešnovarjevo z Viča, ki jo je neki nedeljski lovec v gozdu pri Dobrovi ob. streli! v levo oko. da je oslepela. Včeraj pa so proipeLjali na kirurški oddelek med drugimi tuidi 431etmega ključavničarskega pomočnika Lojzeta Beštra, zaposlenega pri Saturnjusu v Mostah. V tvornici ga je zgrabila preša im mu odrezala dva prsta na levi roki.
u—■ Izročeni sodišču. Orožniki iz Cerk-nioe so pripeljali v ljubljanske sodne zapore 35-letnega Žagarja Franceta D. rt Brloga pri Logatcu, ker je osumljen, da je ponarejal kovance. V sodnih zaporih se nahaja tudi neki dijak filozofije, ki ga poročilo označuje kot >človeka brez stalnega bivališča«:. Po noči 8. maja letos je bil izvršen v trgovino Marije Ahlinove- Stkubice-ve na 3apu pri Šmarju velik vlom. Vlomilec je odnesel razno manufaktumo in drugo blago za 16.000 Dim Tega vloma je bil osumljen neki domačin, ki so ga orožniki aretirali m izročili ljubljanskemu sodišču. Mož ki je priznal neki drug vlom, taji ta vlom, čeprav je mnogo Lndicev, da je on sam bil tu na delu. Pravijo, da je po tem imel mnogo denarja, ko drugače nima beliča.
u— Salko Dizdarovič vnovič za zapahi. Med številnimi [muslimani, ki prihajajo po vsake vnete poslih v naše kraje, je 301etmi Salko Dizdarovič iz Tuzle edem tistih, ki so opusitili vsako nado, da bi se danes dalo živeti na evetu na pošten način. Ni še dolgo od tega, kar se je vrnil iz zafpora, pa je v nedeljo že spet poizkusil srečo z vlomom v stanovanje ne. ke siromašne zasebnice na Kongresnem trgu. Gospodinja pa ga je zasačila, ko je pravkar razbil ključavnico na pleteni ko. šari v eclbi in začel brskati med šaro za plenom. Dizdarovič je vnovič poroinal v zajpor.
u— Tat išče svojo žrtev. Pred kratkim je policija v Celju aretirala pisano družbo nepridipravov in rokomavhov, ki so imeli zadnji čas največ posla po Celju in okolici, deloma pa so iskali sreče med tujim imetjem tudi po ostalih krajih banovine. Ž nji-mi je bil aretiran tudi 29-letni italijanski državljan Leopold Leban iz Lokovea pri Gorici, ki je pri zaslišanju priznal lepo števil-ce manjših in večjih vlomov in tatvin. Pred kakšnim mesecem se je mudil v Ljubljani in pri tisti priliki je nekega jutra na trgu, kjer prodajajo rože, ukradel neznani gospe ročno torbico, v kateri se je nahajalo nekaj gotovine, ena rokavica in žepni robček. Denar je pospravil, torbico z ostalimi rečmi pa je vrgel v Ljubljanico. Da bi lažje razjasnila še nekatere ne povsem gotove momente iz Lebanovega življenja, se zdaj policija zanima za gospo, ki je postala okrog 25. julija njegova žrtev.
>JUTE0< St. 197.
5
TtfreSF, 27. apfgttsfo 1935.
u Težak je tatinski kruh. Te dni je policija aretirala mladega kmečkega fanta, bi je po rodu iz okolice Mirne peči na Dolenjskem in je dalj časa služil v Ljubljani za hlapca, pa je službo zavrgel, češ da premalo plačajo, in je začel živeti, da sam bog-ve kako. Kot hlapec je imel prav gotovo težko delo — nazadnje je vozil zemljo iz Ljubljanice na novo pokopališko cesto pri Sv- Krištofu — pa se je tudi v kraji specializiral na same težke reči. Nekega jutra so ga zasačili, ko je pravkar skušal odnesti z voza na cesti železno dvigalo (»vinto<). Ko so ga izročili stražniku, se je izgovarjal, da je prejšnji večer malo preveč pil, da je kar na travi zaspal in še zjutraj ni vedel prav, kaj se ž njim godi. V resnici pa so se zadnji čas v Ljubljani v nenavadnem obsegu pojavile tatvine takšnih dvigal in policija sumi, da je bil njen novi znanec vztrajno in smotrno na delu. Razen tega je fant pokradel po vsej priliki tudi nekaj vodnih črfmlk in železnih cevi, tako da Je Imel kar precej velik promet s to vrsto težkega blaga.
u— Usnjat mošnjiček s skromno vse.
bi no — dva ključka, kanček svinčnika in 75 par — je našel prijatelj našega lista včeraj dopoldne v Gledališki ulici bliizu protestantovske cerkve. Bržkone, ga je izgubiLa kakšna po delu hiteča go. s-podin ia ali kak otrc/k. Mošnjiček je last. niku na razpolago v našem uredništvu, eo-ba 4.
Iz Celja
-s— Zavarovalna dela na obrežju Savinje pri Podvinskem jezu. Poplavna katastrofa jeseni 1933 .ie na obrežjih Savinje od mostu na. Polzeli do Malih Braslovč povzročila ogromno škodo. Porušila je Po dvmski jez in ogražala most čez Savinjo ca, Polzeli. Zavarovalna dela ob mostu so končana. Na najbolj eksponiranih točkah razdrtega obrežja Savinje do Podvinskega jeza in- še navzgor so obrambna dela v glavnem tudi že opravljena tako daleč, da je odstranjena največja nevarnost v primeru kakih novih poplav. Vsa dela so izvršena prav solidno. Zdaj se dela na definitiv-ni postavitvi novega Podvinskega jeza, za ka.r je letošnje nizko vodno stanje v strugi Savinje izredno ugodno. Prebivalstvo prizadetih občin Polzele, Braslovč in mejnih vasi, ki je bilo brez moči v obupu nad re-ino se ^javljajočimi nesrečami, gleda Da ta dela z zadoščenjem in je hvaležno g. narodnemu poslancu Ivanu Prekoršku, ki je z velikim razumevanjem in ponovnimi posredovanji pri oblastvih uspel, da se je za bodoče odvrnila največja nevarnost in škoda za te kraje, kjer je razdivjana voda prej neovirano trgala kos za kosom plodne zemlje.
e— Konferenca celjskih socialistov. Novinar Fran Svetek v Celju sklicuje za nedeljo 1. septembra ob 9. v Celjski dom konferenco somišljenikov za ustanovitev socialistične zveze.
e— Avtobusna koncesija Celje-Logar-*ka dolina. Minister za trgovino in industrijo je ugodil predstavki mestne občine celjske in je izdal ponovno koncesijo za progo Celje-Logarska dolina. Zaradi izredne važnosti proge za razvoj tujskega prometa beležimo to vest z zadoščenjem in z zahvalo vsem korporacijam in posameznikom, ki so v borbi za to našo vitalno zali revo odločno branili stališče Celja in vse Savinjske doline.
e— Huda nesreča na Masarykovem nabrežju. V nedeljo okrog 19. ure sta šli 25 letna zasebna uradnica gdčna Karolina Vestermajerjeva in trgovčeva hči gdčna Karolina Ferjanova iz Celja na izprehod po Masarvkovem nabrežju. Ko sta prišli pod železniški most, sta privozila od Voglanjske brvi po pešpoti. nasproti neki kolesar in kolesarka. Pod mostom je zavozila v gospodični in je obe podrla. Gospodična Ve-srermajerjeva si je zlomila desno nogo, gdčna Ferjanova pa se je opraskala po licu in raztrgala obleko. Kmalu je prispel reševalni avto, ki je prepeljal gdčno Vestermajer-jevo v bolnišnico. Kolesar in kolesarka sta pobegnil, a neki moški si je zapisal evidenčni številki koles in na podlagi teh so ugotovili, da sta iz Žalca, imeni pa še nista znani.
e— Viničar ga je obstrelil. V soboto popoldne je viničar v Kačevem vinogradu na Starem gradu ustrelil 34 letnega Adolfa žvižaja iz Gaberja, delavca v Westnovi tovarni, očeta štirih otrok. Z lovsko puško ga e zadel v desno nogo in ga hudo poškodoval. Ranjenca so pripeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Viničar se zagovarja s silobranom, Zvižaj pa trdi, da viničarja ni napadel.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 opereta »Ne boj se ljubezni« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Blagoslovitev začetnih del pravoslavne cerkve je bila včeraj v ponedeljek ob 6. zvečer. Blagoslovitev je izvršil prota Trbo-jevič ob navzočnosti velike množice pravoslavnih vernikov. Danes v torek bodo na JuJosIovenskem trgu zapele lopate. Iniciativo za gradnjo pravoslavne cerkve v Mariboru je dal prota Trbojevič že pred 14 leti, ko je bil premeščen v Maribor. Načrt za cerkev je izdelal znani beograjski arhitekt Korunovič, načrte za železobetonsko konstrukcijo pa ljubljanski vseučiliški profesor inž. dr. Miroslav Kasal. Cerkev bo dolga 32, široka 22. visoka pa 30 m. Krasno ie bo 5 kupol. Notranjost bodo kras'li 4 nonumentalni stebri, na katerih bodo polivale 4 kupole. Gradbeni stroški bodo znašali okoli milijon in pol dinarjev. Upat: je, da bo cerkev prve dni decembra pod streho. Cerkev bo Mariboru v kras. Novemu božjemu hramu bo ime »Spominska cerkev Lazarica«.
a— Gledališke novice. Radi vrzeli, ki je nastal z odhodom režiserja V. Skrbinška iz Maribora, je uprava gledališča zamislila gostovanje in v ta namen angažirala za redna gostovanja gledališkega igralca g Kra Ija iz Ljubljane. Njegova gostovanja bodo redna in se bo vrzel v tukajšnjem gledališkem ansamblu na ta način izgladila.
I a— Lep uspeh ruških igralcev. V nedeljo popoldne so ob navzočnosti velike množice hvaležnih gledalcev uprizorili na letnem gle daliecu ruškega Sokola na prostem Vom-.ergerjevo »Vodo«. Vprizoritev dela vrlim ruskim igralcem in režiserju g. Janku vso čast in smemo šteti ruške igralce v vrsto najboljših gledaliških druži»i. Tudi Mariborčani so prišli v velikem številu, med odlič-njaki je omeniti tudi mestnega predsednika g. dr. F. Lipolda.
a— Na prvi dekliški meščanski Soli bodo popravni izpiti v petek 30. t m. ob 8. Vpisovanje bo 2. in 3. septembra od 8. do 12. in 15. do 17.
a— Posestno gibanje. Posestnica Jožefa Jamnikova je prodala posestnici Julijani Domierjevi in zasebnici Mariji Markovičevi polovico stavbene parcele in stanovanjske hiše v Principovi ulici št 4 za 65.000 Din; posestnica Marija Ortnerjeva je prodala stavbišče in stanovanjsko hišo v Koroški cesti št. 66 pregledniku finančne kontrole Mihaelu Šuleku in zasebnici Neži Sekul-čevi za 110.000 Din.
a—Treba bo napraviti red. Po Magdalen-skem parku se vozijo vsalt večer kolesarji in ogražajo sprehajalce ter dvigajo oblake prahu, kar je za mirne ljudi, ki iščejo v parku oddiha in dobrega zraka, neprijetna zadeva. Za vsa opozorila so doslej imeli kolesarji le gluha ušesa.
a— Grozilna pisma tvorijo v poslednjem času v mariborski okolici posebno poglavje. Ljudje dobivajo grozilna pisma brez podpisa, v kateri se oznanja požar. Med drugim je prejelo te dni grozilno pismo tudi župnišče v Hočah in posestnik Peter Trenko iz Razvanja, ki je v sredo 21. t. m. takoj po prejemu grozilnega pisma zavaroval vse gorljive objekte. V noči na ponedeljek mu je gospodarsko poslopje pogorelo. V Razvanju je sedaj gorelo tri nedelje zaporedoma.
a— Skoro pol milijona dinarjev globe. Finančna oblast je prišla na sled veliki tihotapski aferi. V tej* zvezi sta bila obsojena J. R. iz mariborske okolice na 238 tisoč 999.50 Din, J. L. pa na 239.309.50 Din globe, sikupno torej 478.309. Oba obsojenca sta se pritožila na finančno ministrstvo, odnosno na državni svet.
Iz Zagorja
z- Občni zbor »Društva za varstvo otrok«. Pod tem naslovom je nedavno prinesla »Jutro« kratko poročilo o delu humanitarnega društva, izostali so pa nekateri darovalci, zato nam pošilja odbor točen seznam vseh darovalcev v letu 1934. Društvu so darovali: ministrstvo socialne politike 3.000 Din, občina Zagorje 3.000 Din kraljevska ban. uprava v Ljubljani 2.500, zbirka trgovcev 2.800, TPD, 2.200, Delavska zbornica v Ljubljani 1.000, Rdeči križ v Zagorju 1.000, takratni predsednik narodne skupščine dr. Kumanudi 1.000, lokalni odbor II. rud. skupine 800. inž. Biskupski ravnatelj rudnika 300, g. Miiller Viktor 100, g. dr. T. Zarnik 70, Števni novčič ob Vseh svetih 978 in članarina rednih in podpornih članov 1.303. Rdeči križ v Zagorju je podaril društvu tudi hranilno knjižico v nominalni vrednosti 1.630 Din. Vsem darovalcem se odbor v imenu revne dece naj-iskrenejše zahvaljuje in se nadalje priporoča, kajti spričo vedno slabših gospodarskih razmer v dolini bo revna mladina potrebna v bodoče veliko več podpor.
Iz Ptafa
j_ Združenje gostilničarjev priredi od 9.
do 16. septembra v »Mladiki« servimi tečaj, ki je obvezen za vse natakarje, natakarice in za naraščaj. Vabljeni pa so tudi vsi člani Združenja. Tečaj bo eden prvih v Ptuju in se mora Združenju priznati vsa agilnost, ki jo kaže v napredku gostilničar-stva.
j_ Spet 50 dinarski falsifikat. Te dni je prinesel na ptujsko pošto neki krojač iz okolice večji znesek. Uradnik pri blagajni je med denarjem zapazil petdesetak. ki je bil ponarejen in ga je zaplenil. Krojač je bil ta denar malo prej prejel od neke stranke za napravo obleke.
ŠOLSKE y E S T I
Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo Nar. žel. glasbenega društva »Sloga« v Ljubljani bo v času od 2. do 7- septem. bra dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. v pisarni Glasbene šole v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica). V ponedeljek ' 9. septembra bo razdelitev učnih u.r in v torek, dne 10 septembra pričetek red. nega pouka. Podrobnosti so razvidne iz oglasa, ki je razobe-šen v pisarni Glasbene šole ter v naši veži pred glasbeno dvorano.
Začetek šol. leta 1935 86 na narodnih šolah Naknadno vpisovanje učencev (čenk) na 'vseh ljubljanskih šolah se vrši v ponedeljek, dne 2. septembra od 8. — 12., na manjšinski narodni šoli pa od 11. — 12. V torek dne 3.septembra bo šolska maša, v sredo 4 sept se prične redni pouk.
Drž. II. dekliška meščanska šola v Ljubljani: Popravni izpiti bodo 30. in 31. t. m. ob 8. uri. Vpisovanje bo 2. in 3. septembra od 8.—12. in od 15.—18. ure. Vse podrobnosti so v letnem poročilu in na oglasni deski v šoli.
Na Državni tehniški srednji, delovodski, moški in ženski obrtni šoli v Ljubljani bo
vpisovanje v prve letnike 2. in 3. septembra dopoldne. Vsa druna pojasnila se dobe na šolski razglasni deski.
Št. Vid nad Ljubljano. Ponavljalni izpiti na meščanski šoli se bodo vršili za I. razred 29. t. m., za ostale razrede pa 30. t. m. vsakokrat od 8. do 12 Vpisovanje za novo šolsko leto bo dne 1., 2. in 3. septembra vsakokrat od 8 do 12.
Na drž. meščanski šoli »Miroslava Vil-harjac na Rakekn se bodo vršili popravni izpiti 30. in 31. t. m. od 8. _ 12. Vpisovanje v i. razred bo 2. sept. od 8. — 12. in od 15. — 17., v vse štiri razrede pa 3. s^pt. od 8. — 12. in od 15. — 17. Starši se opozar-jaio, da bodo vsa potrdila v redu, ker drugače je vpis nemogoč. Kaj je vse potrebno za vpis, je razvidno na zadnji strani iz-vestja za šol 1. 193-1 — 35. Natančno je vse objavljeno na šolski deski.
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina v juliju
Generalna direkcija carin je objavila podartke o gibanju naše zunanje trgovine v mesecu juliju. Dočim je v juniju naš izvoz nazadoval na 242 milijonov, se je v juliju zopet povečal na 305.8 milijona Din nasproti 293.3 milijona Din v lanskem juliju, tako da je bil letos za 4.3% večji nego lani; v primeri z julijem 1933. znaša povečanje 29%, v primeri z julijem 1932, ki je bilo najslabše leto pa beležimo letos povečanje za 77%.
Naš uvoz pa se je v juliju nekoliko povečal m je znašal 300.1 milijona Din
nasproti 264.3 milijona Din v lanskem j" u in je bil torej nasproti lanskemu letu večji za 135%. Seveda pa je ta številka glede vrednosti uvoza še potrebna korekture, ker ni ločeno izkazano, koliko je v tem mesecu znašal uvoz zlata, ki ne spada v čisti blagovni promet. Po podatkih, ki jih objavlja generalna direkcija carin, je bila naša trgovinska bilanca aktivna za 5.7 milijona Din. Ker pa je tudi v tem mesecu Narodna banka prejela večje količine zlata, ki je bilo prej deponirano v Parizu, je najbrž vsota aktivnosti v resnici večja.
Gibanje naše zunanje trgovine v zadnjih mesecih je bilo naslednje (v spodnjih številkah je pri uvozu upoštevan tudi uvoz zlata, vse v milijonih Din):	izvoz uvoz saldo
april	36S.2 325.5 4- 42.7
maj	297.3 369.1 — 71.8
junij	242.2 282.0 — 39.8
julij	305.8 300.1 + 5.7
jan.-julij	1935	2080 8
jan.-julij	1934	1882.9
jan.-julij	1933	1704.5
jan.-julij	1932	1544.3
2046.5	+ 34.3
2014.8	—131.9
15.32.3	+172.2
1589.5	— 45.2
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je naš izvoz dosegel že vrednost 2081 milijonov in je bil za 198 milijonov ali za 10.5% večji nego lani v istem razdobju, za 376 milijonov ali 22% večji nego predlanskim in za. 536 milijonov ali za 35% večji nego v prvih sedmih meserih 1. 1932, ko je bil naš izvoz najslabši. Kakor vidimo, se naš izvoz že tretje leto počasi toda stalno dviga in sedaj že za več nego eno tretjino presega izvoz v 1. 1932. Po količini pa je povečanje še večje, kajti v prvih sedmih meserih t i. smo izvozili 1,858.500 ton blaga, v istem razdobju
1. 1932 pa le 1,259.300 ton, tako da znaša povečanje v zadnjih treh letih 48%.
Izvoz lesa
Naš izvoz lesa, ki je v prejšnjih mesecih zaradi kritja italijanskih potreb v Vzhodni Afriki zavzel zelo velik obseg, je že v juniju nekoliko nazadoval, v juliju pa je nadalje popustil. Dočim smo v maju pri izvozu gradbenega lesa dosegli rekordno količino 9503 vagone (lani v maju 7176), je izvoz v juniju popustil na 7929 vagonov (lani 7724), v juliju pa je znašal le 6255 vagonov (lani 6484) v vrednosti 54.8 milijona Din (lani 52.7). Tako smo prišli zopet približno na lanski nivo.Manjši pa je bil letos izvoz drv in je znašal le 85S v&donov nasproti 1361 vagon v lanskem juniju. Nadalje smo v juliju izvozili 300 vagonov oglja (lani 250). 22.200 železniških pragov (lani 55.300) in 65 vagonov izdelkov iz lesa (lani 394 vagonov).
Ostali izvoz
Izvoz pšenice je bil v juliju razmeroma slab in je znašal le 76 vagonov (lani 572). Tudi izvoz koruze ni dosegel lanske izr°dne količine, vendar je znašal 2775 vagonov (lani 4125). Precejšen je bil v juliju tudi izvoz tobaka, ki je znašal 25.6 milijona Din (lani 25 0) in izvoz konoplje, ki je dosegel vrednost 11.5 milijono Din (lani 3.3).
Pri izvozu živine opažamo dalje občutno nazadovanje, le izvoz svinj je letos zopet velik in smo v juliju izvozili 19.675 svinj (lani 7979) v vrednosti 22..6 milijona Din (lani 9.8). Nasprotno pa smo izvozili le 2.757 konj (lani 3124), 1888 glav govede (lani 4198), 1352 telet (lani (1584). Izvoz žive perutnine je bil nekoliko večji in je znašal 68 vagonov (63) v vrednosti 8.0 milijona Din (5.7). Prav tako je bil velik izvoz svežega mesa (zaklane perutnine), ki je znašal 74 vagonov (59) v vrednosti 10.1 milijona Din (5.4). Izvoz jajc, ki že leta in leta stalno nazaduje je bil letos v juliju nekoliko večji in emo izvozili 82 vagonov (lani 64) v vrednosti 7.4 milijona Din (lani 4.3). Velik je bil tudi izvoz surovih kož, ki je znašal 94 milijona Din (lani 35), nadalje izvoz cementa,, ki se je dvignil na 8.0 milijona Din (5.8), izvoz bakra, ki je znašal 29 8 milijona Din (25.5) in izvoz rud, ki je dosegel vrednost 17.1 milijona Din (10.S).
Sklepi upravnega odbora Narodne banke
Včeraj dopoldne se je vršila napovedana seja širšega upravnega odbora Narodne banke. Seji so prisostvovali skoraj vsi člani. V zvezi z razpravo o kreditiranju denarnih zavodov od strani Nar. banke in po zaslišanju poročila guvernerja o njegovem uradnem potovanju v Zagreb in Ljubljano. je upravni odbor izrekel svoje soglasje, da se dado denarnim zavodom olajšave. ki jih je guverner obrazložil na konferencah z zastopniki denarnih zavodov v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu. Te olajšave so:
Denarnim zavodom, ki so pod zaščito, se lahko določijo za novo poslovanje posebni kontingenti za eskorat, ki jim bodo omogočili libsralnejše plasiranje razpoložljivih sredstev od novih vlog v svrho oži-vljenja narodnega gospodarstva,
Denarnim zavodom se lahko odobrijo lombardna posojila v tekočem računu. Za druge komitente banke ostane tudi nadalje odobritev lombardnih posojil na osnovi zastavnic.
Denarnim zavodom bo Narodna banka zamenjavala srebrni denar za bankovce čeprav nima banka 7.aKčrnske obveznosti za tako zamenjavo. S tem naj se odstranijo tehniške težave z obtokom srebrnega denarja in vsako morebitno razlikovanje med bankovci in srebrnim denarjem.
Narodna banka lahko izda namesto aviza o klirinških vplačilih klinin. nakazilo, za katero bo od kraljevske vlade dosegla posebno uredbo, Iti naj točno opredeli pravni značaj tega nakazila. S temi klirinškimi nakazili naj se olajša izvoznikom oskrba obratnega kapitala, ker bo izvoznik na osnovi teganakazila lahko dobil kratko ročno posojilo pri denarnem zavodu.
Stanje Narodne banke
V poslednjem izkazu od 22. t. m. zaznamuje Narodna banka dotok zlata in deviz v višini 2.5 milijona Din. Zlata in devizna podlage se je pri tem povečala za 16.2 na 136S.9 milijona Din, dočim so se devize izven podlage skrčile na 13.7 na 220.3 milijona Din. Menična posojila so narasla za 5.9 na 1504.7 milijona Din. Lombardna posojila pa so ostala skoro nespremenjene. Obtok bankovcev se je skrčil za 10.2 na 4507.7 milijona Din, (lani ob istem času je znašal obtok 4105.7 milijona Din), obveznosti na pokaz pa so se povečale za 26.1 na 1349.4 milijona Din (žirovne vloge so popustile za 40.6 na 662 milijonov, obveznosti n* pokaz po raznih računih pa so se povečale za 79.6 na 709 milijonov). Zlato in devizno kritje je znašalo 22. t. m. 10.03% (prejšnji teden 29.75%) samo zlato kriti« pa je znašalo 27:95% (27.87%).
Gospodarske vesti
— Avansi na klirinške terjave. Narodna banka daje nadalje precej liberalne avanse na klirinške terjatve v Nemč.ji in Sicer za 60% zneska avize (po 5%) medtem ko se v manjši meri, zlasti za izvoz sadja, vrši udi odkup. Na klirinške terjatve v Italiji pa daje Narodna banka avanse na bazi do 80% vrednosti avize s 5% obrestmi.
—	Ugodna hmeljska letina v Nemčiji. V nasprotju s Češkoslovaško bo Nemčija imela letos ugodno hmeijsko letino. Po vesteh iz Niirnberga je bilo vreme v zadniem času zelo ugodno in je verjetno da bo pridelek v Nemčiji dosegel 200.000 stotov, kajti o nekaterih okoliših pričakujejo letos skoro dvakratni lanski pridelek.
—	Razstava male obrti na letošnjem jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 5. do 16. septembra, ki jo priredi banovinski urad za pospeševanje obrti bo nameščena na zunanji strani paviljona E. Tu bo razstavila naša mala obrt, ki ji je predvsem nuditi priložnost, da pridobi nova naročila in zaposlitve ter si tako opomore.
—	Razstava izdelkov iz volne angorskih kuncev na letošnji jesenski velesejemski prireditvi od 5. do 16. septembra bo pokaza la obiskovalcem, kaj vse se da napraviti iz volne teh kuncev. Angorska volna uživa svetovni sloves zaradi svoje izredne kakovosti in uporabnosti. Zal je pri nas reja teh kuncev šele v razvoju. Razstava bo prva te vrste pri nas.
—	Konkurz je bil razglašen o imovini Kar la Znidaršiča trgovca z mešanim blagom na Bločicah pri Rakeku, pošta Grahovo (ki.-n-kurzni upravitelj Viktor Poznik, javni n.>tar v Ložu. prvi zbor upnikov 5. septembra ob 10. v Ložu, prijava terjatev do 1. oktsbra, ugotovitveni narok 10. oktobra.)
26. avgusta
Na ljubljanski borzi sta se okrepili de-vizi na Amsterdam in London, medtem ko je oslabela deviza Trst. V privatnem kli-ringi so se avstrijski šilingi okrepili na 8.42—8.52. Na zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali ar/strijaki šilingi po 8.44, grški boni po 33.S5, angleški funti po 235.3850 in španske pezete po 5.5250. Na zagrebškem efektnem tržišču je ostala Vojna škoda v glavnem neizpremenjena. Za kaso se je trgovala po 370, za september pa po 370.50. Nadalje so bili zaključki v 7% B!a*ru po 72.50 in 8% Blairu po 81.50.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2953.16 —2967.75 Berlin 1752.05—1765.93, Bruselj 734.13— 739.24, Curih 1424.22--1431.29. London 216.26-—218.32, Newyork 4320.73—4357.04, Pariz 288.50—289.94, Praga 180.91—182.02 Trst 356.81—359.90, Varšava 824.13— 830.63.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.26, London 15.2250, Newyork 306, Bruselj 51.60, Milan 25.10, Madrid 41.95, Amsterdam 207.3750, Berlin 123.10, Dunaj 57.75, Stock.
hcftm 78.50, Oslo 76.50, Kobenhaven 68, Praga 12.71, Varšava 57.95, Atene 2.92, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 370—372, za avg.—sept. 370—372, za dec. 372 bL, 7% investicijsko 80.50—82, 7% stab. 80—83, 4% agrarne 46 den., 6% begluške 64.—64.75, 7*/. Blair 72.50—73.75, 8% Blair 81—81.25, 7% posojilo DHB 75 —80; delnice: Narodna r>800 den., PAB 233—235, Trbovlje 95—105, šečerana Osi-jek 120 bi., Isis 50 bi.
Beograd. Vojna škoda 371.25—371.50 (371—371.50), za okt. (371.50), za nov. (371.25), 7% stab. (81.50), Narodna banka 5880 den., PAB 233.50—234 (233), 7% investicijsko 82—83, 8% Blair 80.25—81.50 7% Blair 72.25 den., 7% posojilo DHB 75.25 den., 6% Degluške 6G.50—67 (65.50 —€7), za okt. 67).
Dunaj: Tr! celjska 11.30, Alpina - Mont. 11.65.
Blagovna tržišča
ZI TO.
+ Chicago (26. t. m.) Začetni tečaji: pse. niča: za sept. 89.8750, za dec. 91.8750. za maj 93.75; turščica: za sept. 75.1250, za dec. 66^75, za maj 68.1250.
+ Winnipeg (26. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za avg. 87.25, za dec. 86.
-f- Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca je prijazna. Pšenica: sremska in slavonska, 78 kg 115; banatska 78/79 kg 122; baška, 78/79 kg 123; gornjebaška in gornjebanatska, 79 kg 125; ladja Tisa, 79 kg 131; ladja Begej, 79 kg 129; baška, banatska in baranjska, ladja Dunav 78 kg 128; sremska, 77-78 kg 121.50. Rž; baška 110 — U2.50. Ječmen: bnški in sremski novi 120 — 122.50 Oves; srein-ski in slavonski 104 _ 106. Koruza: baška in sremska 92 _ 93; banatska 89 —90. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 190 _ 210, »2« 170—190, »5« 150—170, »6<r 130
—	150, >7« 110 — 120, >S< 97.50 — 102.50 Otrobi: baški, sremski in banatski 87.50
—	90.
Šport
Službene objave LNP
Dopis Mladike od 21. avgusta za odigra-nje dveh mednarodnih tekem 24. in 25. avgusta v Celovcu z Atliletiksport - klubom se odstopi JNS.
Vzamejo se na znanje dopisi: Cakoveč-kega SK. od 17. avgusta Reke, Ljubljana od 21. avgusta, Korotana, Ljubljana št. 97 od .20 avgusta, Athletik SK. Celje od 14. avgusta, Sore, Škofja Loka od 19. avgusta, zapisnika 0. O. Maribor od 20. avgusta in O. O. Trbovlje od 19. avgusta.
Kazenskemu odboru se predajo igralci: Perko Danijel, Mars zaradi prestopka na pokalni tekmi Mars - Slovan 18. avgusta v Ljubljani, Bujanič Stiepan, Gradjanski, zaradi prestopka na prijateljski tekmi Mu^a-Gradjanski 18. avgusta v Murski Soboti, Škrlj Janez, Sora Hribar Jože, Korotan. Ljubljana, oba zaradi prestopka na prijateljski tekmi Korotan - Sora 15. avgusta v Ljubljani s takojšnjim suspenzom pa igralca Finžgar Rudi, Sora in Sarič Fran.io, Gradjanski, prvi zaradi prestopka na prijateljski tekmi Mura - Gradjanski 18. avgusta v Murski Soboti, drugi pa zaradi prestopka na prijateljski tekmi Korotan - Sora 15. avgusta v Ljubljani.
Sodniško poročilo g. dr. Brandla o odigra, ni prijateljski tekmi čakovečki — Varaždin-ski lo. avgusta se odstopi Z. N. P. Zagreb.
Upravnemu odboru se predlaga za sprejem v članstvo SK Brod, št. Vid, ker je v redu odigral obe predpisani poskusni tel%-mi. Tajnik II.
seja k. o. dne 22. VIII. 19.35
Navzoči: Kralj, Šalamon, Galof, Strah, Bucik, Slanovec, Pokovec, Sancin.
Kaznuje se:
Po § 36 k. pr. Zupančič Franc in Perovič Josip, Sloga - Lj. z enomesečno zabrano vsake športne funkcije.
Po § 18 k. pr Tkalci č Hinko, Olimp, s 14-dnevno, Janežič Karel. Atletiki, s 7-dnev. no, in Golinar Ivan, Rapid, s 14-dnevno zabrano igranja. Golinarju se všteje suspenz in je kazen s tem prestana.
Po § 28 k. pr. inž. Bloudek Stane, Ilirija, s 6-mesečno zabrano izvrševanja športnih funkcij.
Po § 25 k. pr. z uporabo §§ 13 in 14 k. pr. Reibenschuh Ivan, Maribor, s 14-dnevno zabrano igranja.
Po § 44 k. pr. Dernovšek Marko, Železničar, s 6-mesečno zabrano igranja.
Uvede se postopanje proti igralcem: Ku-nej Viktor, Mladika. Pavšek Albin. Korotan-Lj, Malačič Lado, Mura, Tomažič Edi Zalos, Starman Lado in Rihtar Oskar, S]oga-L', Gorišek Stanko, Atletiki, Kleinlercher Iva« Domžale, Catar Vili, Olimp, Smolnikar Drj. go, Reka; s takojšnjim suspenzom Tkalec Ivan, Svoboda - Mrb.
Sodniški odbor pri LNP se naproša, da odgovori na dopis LNP z dne 14. V. t 1. v zadevi igralcev Habita Josipa in Škofa Edvarda, Železničar, ter Marčinka Franca, Rapid. Dalje da sporoči konkretni prestopek Vahna Rudolfa, Primorje, po poročilu sodni, ka Hrastnika z dne 29. VII. t. L
Suspendira se po § 55 ie. pr. Detiček Fric, Rapid.
Upravnemu odboru se preda predsedstvo OO Maribor, da postopa proti njemu po § 56 k. pr., ker ni izvršilo zaslišanj igralcev Pri-verška, Maribor, Habita in Škofa. Železničar, Marčinka, Rapid, Rotmana, Svoboda in De-tička, Rapid Mrb.	Predsednik II.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16.30 naprej strogo obvezen trening za prvo in ligino moštvo.
S. K. Sloga. Danes ob 18. na igrišču Slovana stroaro obvezen trening.
Državna razredna loterija
Žrebanje 23. avgusta 1935.
Din 6.000.— St. 33.015. Din 5.000.— št. 89.855.
Din 1 000.— št. 5.838, 5.845, 5.866, 15.703, 17.424, 24.811. 24.83S, 4610?. 13.299, 62.009, 62.038, 62.065, 95.719, 95.732, 95.747.
Žrebanje 24. avgusta 1935.
Din 1.000 št 15.727, 24.886, 46.134, 46.161, 46.170, 62.036, 62.069, 75.673, 89.873, 95.710.
Zadružna hranilnica, r. z« z o. z., Ljubljana, Sv« Petra c. 19
■on
Izpodrinil jI h ho blattneroion, zvočni
Češkoslovaški radio si ie pridobil dragocenega sodelavca, ki ga je tudi že postavil v obrat. Gre za najmodernejšo aparaturo, ki je sposobna skoraj v vsakem oziru nadomestiti gramofonsko ploščo in ki zmore tudi več nego ta.
Znano je, kakšno ulogo ima gramofonska plošča za radi of oni jo. Fostala mu je neobhodno potreben pripomoček tako kot posredovalka za zabavno, kakor plesno muziko, za zvočne montaže, posnemanje živalskih glasov, oddajo raznih signalov, oddajo vokalne muzike, predavanj, historičnih in literarnih dogodkov i. t. d. Premnogo je umetniških in vsakovrstnih drugih dogodkov, reportaž i. t. d., ki so jih snemali enostavno na gramofonske plošče in jih oddajali potem po radiu.
Ta metoda na ima velike nedostatke. Pred vsem omogoča gramofonska plošča samo posnetke do kvečjemu 4 minute, novejše sicer še mnogo več, a te še niso prišle v promet Dogodke, ki trajajo dalj časa, recimo kakšno predavanje ali operno predstavo, p% so morali snemati na celo vrsto plošč -— in to ni niti lahko, niti poceni. No glede na to, da gramofonski posnetki nikoli
nimajo popolnoma naravne čistosti glasu.
Vsi ti nedostatki so postali s pomočjo »blattnerofona«, kakor se imenuje po svojem izumitelju inž. Blatt-nerju nova aparatura, stvar, ki spada v preteklost. To je cel kompleks snemalnih, transportnih in oddajnih priprav z ojačevalci in drugimi prevejani-mi izumi moderne električne zvočne tehnike. Zvoki se snemajo na komaj tri millimetre širok, toda ?.elo doig jekleni trak, ki teče skoraj z brzino 2 m na sekundo. Zvok se vtisne na ta trak v podobi močnejših ali šibkejših magnet-skih vtisov, ki na traku ostanejo in jih je potem mogoče reproducirati z nihajočimi opni. ki ustrezajo nihajem sprejemnega mikrofona. Velika prednost pa je ta, da je mogoče jekleni trak vsak čas odmagnetizirati, zvočne vtise na njem torej nekako izbrisati in ga uporabiti potem za novo sr.emanje. Tudi so zvoki z jeklenega traku dosti čistejši nego z gramofonskih plošč.
Da je mogoče s kilometrsko dolgim trakom snemati in reproducirati do pol ure dolge in še daljše dogodke, se razume samo po sebi. Tako je mogoče
Fašistični pozdrav v Beneventis
(Mussolini pozdravlja moštvo »Divizije 23. oktobra«, ki koraka mimo njega pred
vkrcanjem na ladja za odhod v Afriko
Ducejeva sinova odrinila v Afriko
„Ustreli sovražnika, preden te on skuša ustreliti l
v arhiv!
modernega radia
brez prekinitve predvajati cela dejanja oper, daljše govore in predavanja, poleg tega pa postane oddaja neodvisna od ure uprizoritve ali predavanja. Mogoče je namreč snemati recimo kakšno opero ob času, ko se ta vrši v gledališču, radio pa jo potem oddaja, kadar hoče. Prav tako je mogoče sprejemati montaže z vso udobnostjo in z mirom, potem pa se da to in ono na traku še popraviti.
Blattnerofon ne more gramofonske plošče nadomeščati prav za prav samo v enem oziru ali pa le z velikimi stroški, kajti jekleni trak seveda ni baš poceni. To tedaj, če gre za shranitev posnetka za arhiv. Tudi če bi stroški ne imeli nobene ulcge, je še vprašanje, koliko časa je mogoče posnetek na traku ohraniti nepopačen. V tem pogledu imamo še premalo izkušenj.
V soboto dopoldne so imeli v palači Ve-nezia v Rimu nenavaden dan. Mussolini se je poslavljal od svojih dveh sinov in od svojega zeta. ki so odrinili v Vzhodno Afriko. Slovo je bilo zelo dramatično.
Osemnajstletni ducejev sin Vittorio je imel na sebi obleko podporočnika, njegov eno leto mlajši brat pa je bil oblečen v uniformo letalskega narednika. Mussolinijev zet. grof C in no, je prišel v obleki rezervnega letalskega kapetana Ducejeva sinova sta imela ob boku službeni revolver, ki ga jima je bil minuli petek izročil generalni tajnik fašistične stranke Starare. Kakor znano, jima je izročil revolverje z besedami: J Ustreli sovražnika preden te on poskuša ustreliti«!
Po slovesu, ki je bilo zelo genljivo, sta ee Mussolinijeva sinova in ducejev zet vse-
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
dli v avto, ki jih je odpeljal naravnost v Napoli. Tam so se vkrcali na »Saturnio«, kj
je kmalu nato odplula proti Vzhodni Afriki . jn ne morem pričakati, da umrem,« je ta. s 4200 miličniki.	krat dodal Rogers.
prašičev in 80 miligramov hormona
Hormone, tiste čudežne izločine naših žlez, ki imajo vsakovrstne žiljenjsko važne funkcije, uirejaj0 našo rast, sestavo krvi. utrip, spolne funkcije i.t.d-, pridobiva znanost, kakor znano, v zadnjih letih deloma že v večjih količinah na umeten način^ z dolgotrajnimi kemično—tehničnimi prooediuTama. Za večino med njimi pa, ne vedo niti prave sestave ta so jnh ipri-morani pridobivati po starejšem načinu iz živalskih žlez Kako zamudno je takšno delo, je najbolje razvidno te tega, da eo iz žlez možganskega podaljška 1600 zaklanih prašičev v najnovejšem času pridobili komaj za 80 miligramov, 80 tisoč i nk grama hormona kot 'bel prašek. Seveda pa ima tudi ta neznatna količtoi-ca naravnost neverjetno učinkovitost. S to množmdoo je mogoče vrniti zdravje, ki ga moti neredno izločevalno delo njih lastnih žlez, stotinam bolnikov.
Rogersov nagrobni napis
V Ameriki še ne vedo, da—Li bodo filmskega kemika* politika in časnikarja vV.iiia Kogensa, ki se je smrtno ponesrečil na poletu s slovitim letalcem Postom, pokopali z vsem pompem ali pa ga pokopljejo na tiilho, kakor si je sam želel na pokopališču njegovega rodnega kraja v Oklahomi. Gotovo pa je, d® mu vkleše-o •nen nap'is. ki ga je lansk° leto sam navedel v nekem predavanju po radiu: »Tukaj počiva, ki se je smejal smejal nad večino ljudi in ni sovražil nikogar.« —»že sedaj sefveseKm tega napisa
I
#44
,9Skrijte se v grmovje
Prva odredba abesinske vlade za primer zračnih
napadov
Abesinska vlada je te dni razglasila svoj prvi ukrep za primer zračnih napadov na njeno ozemlje. Ukrep je bil razglašen v cesarjevem imenu. V splošnem se ukrep drži evropskih načel za obrambo pred zračnimi napadi. Prilagoden pa je abesinski m razmeram v pogledu zemljepisnega položaja dežele.
»Kadar se bližajo sovražna letala, ki ka-nijo uničiti mesto ali naselbino z bombami ali ognjem«, pravi razglas, >bodo prebival-
ci opozorjeni s tremi streli iz topa ali pa z zvonenjem cerkvenih zvonov. Prebivalstvo se opozarja, naj se v takšnem primeru ne-vtegoma umakne iz hiš. Skrije naj se pod drevjem in grmičjem, kjer pa ni tega, naj si vsak poišče primernega prostora na prostem. V lastnem interesu naj se nihče ne približa napadenim točkam. Sedem topovskih strelov bo prebivalstvu zopet naznanilo, da je nevarnost minula in da se lahko vrne v svoja bivališča«.
»Abesinska tragedija"
Čeprav očitajo Abesincem, da so neuko ljudstvo, imajo vendarle zelo radi gledališke predstave. Njih posebnost je, da igrajo vse vloge tudi ženske, moški igralci, kajti ženska v Abesiniji ne sme stopiti na oder. Igralec z mečem in ščitom je pravkar zadal
svojemu nasprotniku na tleh smrtno rano...
Prezident na cvetlični gredi
Pred Myslbekovim paviljonom v Pragi je zasadil vrtnar Jindrich Glaser cvetlični portret, ki je silno privlačen za javnost: portret namreč predstavlja p re ziden ta
čsL republike, T. G. Masaryka
Tri noč! v viharju
na Matterhornu
Dramatični doživljaji mladega turista na vršacu
švicarske gore
Tri dni din tri noči je divjal te dnd snežni vihar okrog Matterhorna in je zahteval tudii žrtve. V prvi viharni noči so opazili v Zermattu, da oddaja nekdo ne-daleč od Solwayske koče električne svetlobne signale. Ta-koj 6e je odpravila skupina vodnikov v goro in ko so po veM-kanskilh naporih dospeli do koče, so na. šlii v njej dva popolnoma izčrpana nemška turista. Povedala sta, da sta že 48 ur zaprta v koči in nista mogla nikamor, v stenah okrog vrha pa mora biti še ena skupina turisov, ki se niso utegnili rešiti do koče. Rešilna kolona je nato skušala prodreti do vrha, a se je morala zairadii strašnega viharja vrniti v kočo.
Zjutraj je poskus ponovila in proti 10. dopoldne je odkrila res mladega turista, ki se je držal v majhni luknji obupno za skalo, da ga ni odneslo. Povedal je, da 6e bori z viharjem že cela dva dneva m tri noči. Prišel je z nekim prijateljem pre^o italijansk meje na vrh Matterhorna, kjer je oba presenetil vihar, da nista mogla nikamor in sta morala eno noč prebiti na samem vršacu. Prijatelj je od mraza umrl sam je nato poskusil, da bi sestopil po švičarskii strani, a čez kratek čas se je moral ustaviti v skalni luknji, kjer je pre-bil 62 ur. Njegovo stani je je resno, kajtt obe nogi sta mu zmrznili-
Ameriška ,4eteča trdnjava64
Zedinjene države so uvrstile v promet nov tip težkih letal za bombardiranje. Letala so oklopna ter so oborožena s strojnicami in topovi. Letalo »Boeing«, ki ga vidimo na sliki, brzi s povprečno hitrostjo 411 km na uro in ga ženejo štirje stroji, katerih vsak stane sedem in pol milijona francoskih frankov
Letalo — spomenik
Ameriški kongres je sprejel resolucijo, ki določa, da se postavi aeroplan »Winnie Mae«, s katerim je ponesrečeni letalec Wil-le7 Post dvakrat obkrožil zemljo, v muzej poleg Lindberghovega prekomorskega letala »Pride od St. Lois«. Letalo bodo kupili od letalčeve vdove za pet in dvajset tisoč dolarjev.
Italija kupuje v Kenyji
Iz Mombase poročajo, da kupujejo Italijani v Kenyji za svojo vojsko velike zaloge moke, krompirja, riža, kave, sladkorja, fižola, mezge in popra. Plačujejo vse v funtih. Velike množine nakupljenega blaga so že poslali v italijansko Somalijo.
Poplave Nila v Sudanu
Zaradi obilnih padavin v Abesiniji je prestopil Nil v sudanskem območju svoje bregove. Grozi nevarnost, da bo porušil jezove, ki so jih zgradili z ogromnimi žrtvami. Poplave zavzemajo takšen obseg, kakršnega ne pomnijo v zadnjih petdesetih letih.
108 m pod morsko gladino
V	Tarentu je napravila podmornica »PU>-tro Mieca« te dni zanimiv poskus. Spu*tite se je s kontrolno komisijo 108 m pod v«dn in se je srečno vrnila na njeno povrBno.
Smrt najstarejše fsl. državljanke
V	Zamutovu pri Košicah je umrla 116 let stara kmetica Ana Kosova. Rila je najstarejša ženska ne le na Slovaškem, temveč na vsem ozemlju ČSR. Podatki.o njeni starosti so uradno oven»vIj«oL
ANEKDOTA
Li. 1920. je voffittettj čel. agraroev švefala predložil predsedniku države sestavo uradniške vlade, v kateri bi imel prevaeti listnico pravosodnega mdinistra. dr. Popel-ka, predsednika Najvišjega sodišča. Nekateri so dvomili, dia_li bo stari gospod pripravljen prevzeti ministrski portfeij. švehla je nato obljubil, da bo z dr. Pepel kom sam vse ured®. Ko je prišla vlada k prisegi, je ravno pravniški min i sit ©r pripovedoval, da je izvedel o svojem ime. no vanju šele iz časopisov.
Vsi ©o se ozrli vprašuje na šveMa, ta pa je prav mirno odvrnil: »še vpraševaJl bom *oga. Bi) b; pu prav! v : ccr b: i>e sprejel ministrskega "rft.nlčha.
VSAK DAN ENA
»Kaj pa iščete tukaj?« »Povedali so mi, da tukaj straSno mre-varijo nekega gospoda Beethoviva!«
t> TUm Tegn«)
Častna zmaga slovenskih šahistov
Zasedli so skoro vsa prva mesta
Ljubljana. 26. avgusta.
Nacionalni amaterski šahovski turnir je bil včeraj zaključen. Prinesel je velik uspeh slovenskim šahistom, kajti ne samo, da so bili od osmih finalistov šestorica Slovenci, temveč so naši šahisti zasedli razen tretjega, vsa prva mesta. Tudi novega mojstra je dala Ljubljana z Milanom Vidmarjem, ki je tako verno stopil na pot svojega velemojstrskega očeta.
Sinočni banket, ki ga je priredil Pripravljalni odbor za dravsko šahovsko zvezo, je v restavraciji »Zvezda« še enkrat združil finaliste in turnirski odbor. Predsednik g. Kozina je pozdravil udeležence turnirja, obenem pa se je zahvalil banu dr. Pucu in županu dr. Ravniharju za podporo. Čestital je novemu nacionalnemu mojstru z željo, da bi častno zastopal slovenski šah. Za Jugoslovenski šahovski savez je nato spregovoril univ. prof. dr Kasal, ki je prav tako čestital na uspehu igralcem in vodstvu turnirja. Z velikim zadovoljstvom so navzoči sprejeli njegov predlog, da se pošlje velikemu poborniku šahovske misli, predsedniku narodne skupščine dr. Stevanu Čiriču pozdravna brzojavka. Vodja turnirja prof. Bajec je zatem orisal posamezne faze turnirja in je šaljivo ocenil vsakega igralca. Nato je bil razglašen rezultat in razdeljene nagrade.
Novi jugoslovenski mojster Milan Vidmar ml.
Prvo mesto in naslov nacionalnega mojstra si je priboril Milan Vidmar, edini, ki ni izgubil niti ene partije. Že v predfinalu je dosegel največje število točk (8 od 10 možnih), ki jih je v finalu povišal na 18. Veljal je od vsega početka za visokega favorita. Otvoritve obvlada zelo dobro, njegova prava moč pa se pokaže šele v končnicah, kjer mu ni bil nihče kos. Seveda je tudi on imel večkrat srečo. Mnogokrat je visel nad njegovo glavo Damoklejev mec, v končnici pa so morali nasprotniki priznati njegovo premoč. Štirikrat je bil skoro popolnoma izgubljen, dvakrat se je rešil z remijem, v ostalih dveh partijah pa je celo zmagal.
Preinfalk je zasedel H. mesto
Preinfalk si je s 16 točkami priboril drugo nagrado. Za mladega akademika je to doslej največji uspeh na šahovskem polju. Prvič je igral na nacionalnem turnirju, pa je le malo manjkalo, da ni postal mojster. V finalu je imel nasproti Milanu popolnoma dobljeno partijo, je pa zamenjal dve potezi, kar ga je tako potrlo, da je celo
upropastil siguren remis. Bil je to edini poraz v finalu, ki ga je pa stal mojstrstva. Teoretično je izmed vseh udeležencev najbolje podkovan. Ni varijante, ki mu ne bi bila znana in je navadno že v otvoritvi prišel v prednost.
Simpatični Rus Matvejev iz Zemuna je s 14Vt točke zasedel častno 3. mesto.. Je tipično ruska duša. ki je vselej za mirno poravnavo. Ako pa je nasprotnik le malo popustil, je Matvejev izkoristil priliko in zmagal. Izgubil je edino nasproti Šiški, ker je igral varijanto, v kateri je bil Šiška doma. Tretje mesto je gotovo po znanju zaslužiL čeprav sta mu pri tem pomagala C. Vidmar in Preinfalk, ki sta zaustavila Sikoška in Preka.
Ini. Prek je bil v naši šahovski areni doslej bela lisa. Prišel je v turnir kot rezerva, s svojo igro pa je pokazal, da je nevaren tudi najmočnejšim. Njegova specialiteta so otvoritve, kjer ga morda prekaša edino Preinfalk. Skoro do zadnjega je bil Milanu edini nevarni tekmec za prvo nagrado. V odločilni partiji za 2. mesto je nasproti Preinfalku izbral manjvredno varijanto (oj tragikomika, da baš nasproti Preinfalku) in padel na 4. mesto. Z večjo rutino in boljšim obvladanjem končnic mu je odprta pot do mojstrstva Dosegel je 14 točk in za Milanom in Preinfalkom največ zmag.
Sikošek je v finalu zelo popustil. V predfinalu se brez poraza osvojil 1. mesto svoje skupine, kar ga je izčrpalo. Zaradi sla-
bega poznavanja teorije se je vedno moral boriti s časovno stisko, kar mu je seveda onemogočilo solidno igro v končnici. Ako bi znal boljše razpolagati s časom, bi se prav gotovo boljše plasiral. Pričakovalo 9e je, da bo nekoliko višje kakor na 5. mestu.
Za seniorja slovenskih šahistov Cirila Vidmarja pomeni 6. mesto velik uspeh. V predfinalu se je prerad dal zapeljati od svojega temperamenta in je po nepotrebnem izgubil nekaj partij. Prišel je v finale samo s 51/« točke, je pa nato igral z izredno energijo in si priboril nadaljnih 7 točk. Vso svojo kombinatorno silo je pokazal v partiji s Sikoškom, kjer je z naravnost geni-jalno žrtvijo dobesedno pogazil nasprotnika.
Beograjčan Savi? je zasedel z 11 predzadnje, šiška pa z 10 točkami zadnje mesto. Savič je močan igralec, ki pa igra za turnir prehitro. Mnogo točk je dobil zaradi radodarnosti nasprotnikov. Šiška je bil najmlajši udeleženec turnirja. V predfinalu je igral izvrstno in dosegel 5 zaporednih zmag. Zaradi bolezni je v finalu popustil in je mnoge pozicije, kjer je stal bolje, upropastil. S krasno partijo nasproti Matve-jevu, kateremu je za dejal edini poraz, je pokazal, da bo imel na 64 poljih še veliko besedo.
Prinašamo partijo zadnjega kola. C. Vidmar _ Sikošek 1 c4 e6, 2. e3 d5, 3. d4 Sf6. 4 Sc3 Sbd7, 5.' Ld3 c6, 6. Sge2 b6, 7. 0-0 Lb7, 8. b3 Ld6, 9. cd5: cd5:, 10. Sg3 a6, 11. De2 h5, 12 e4 h4. 13. e5 Lb4, 14. Sf5! Sh5, 15. Sd6+ Ld6:, 16. ed6: Sb8??. 17. Lg6!j fg6:, 18 De6+ Kf8, 19. d7 Sd7:, 20. La3+ Sc5, 21.' deo: De7, 22. De7:+ Ke7:, 23. c6+ črni se uda.
Za obstoj velenjskega rudnika
Vsa okolica je manifestirala solidarnost z radarji
Velenje, 26. avgusta. jev in njih družin. Pereče socialno vprašanje tvori, tudi rudarski naraščaj, ki nima
V nedeljo je sklicala IL krajevna rudarska skupina javno zborovanje, da lahko javnost pove svoje mnenje o pomenu velenjskega rudnika. Shoda so se udeležili vsi rudarji, rudniški uradniki in drugjL uslužbenci mnogo trgovcev, obrtnikov in ostalih tržanev. Zborovanje je vodil predsednik krajevne rudarske skupine g. Po-lanec, ki je orisal zgodovino in razvoj velenjskega rudnika.
Ta mdnjik je že v prvih povojnih letih začel omejevati svoj obrat in že tedaj se je zadelo izseljevanje domačih rudarjev. Od 880, leta 1913 zaposlenih rudarjev, jih je danes samo še 260 in še ti delajo samo po nekaj dni v mesecu. To je posledica zmanjševanja naročil premoga za državne železnice. Naročila so vsako leto manjša, četudi je bilo že ponovno ugotovljeno, da se vefenjaki premog prav dobro uporablja pri. potniških in tovornih ter celo pri brzih vlakih. Sedaj je uprava državnih že. ieznic nabave skoraj povsem odpovedala in preti nevarnost, da bodo rudnik zaprli, ker bi se pod takimi pogoji obratovanje ne izplačalo. Posledice ustavitve rudniškega obrata bd bile zelo žalostne. Ob ves zaslužek bi prišlo 260 rudarskih družin, po. leg njih pa tudi mnoge družine uradniškega in pomožnega osebja. V velenjskem rudniku si služijo kruh že od nekdaj samo poklicni delavci, ki nimajo nobene druge možnosti zaslužka. O preselitvi naših rudarjev v rudnike na jugu države, pa ne more biti govora, dokler niso tam ustvarjeni delovni ln življenjski pogoji za naš poklicni rudarski stalež.
Po tem stvarnem poročilu, ki je orisalo težave rudniškega obrata in vso tragedijo nanj navezanega delavskega življa, je poročal zaatopnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Gotonajer, kako sta se tajnik Trgovske zbornice in narodni poslanec g. Moharič in on trudila, da bi v Beogradu raztolmačila želje in upravičene zahteve naših rudarjev ter pomen rudniških obratov v Sloveniji. Zahteve rudarjev so najskrajnejše, saj ne gredo preko dela in skromnega zaslužka za preživljanje rudar-
nobenega upanja na zaslužek, ko so starši po tolikih letih napornega in nevarnega dela v najhujših stiskali.
Predsednik šoštanjdke mestne občine g. dr. Majer je iskreno in prepričevalno razložil, da razume vsa okolica gospodarski in sociatad pomen velenjskega rudniškega obrata ter da je solidarna z rudarji. Šoštanj se v polni meri pridružuje resoluciji, ki bo na zborovanju sprejeta. Podobno sta izjavila za šoštanjsko okoliško občino g. Perovec, za velenjsko Občino pa g. Blatnik.
Ob zaključku shoda je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva preklic sklepa o zmanjšanju naročil v naših rudnikih in da se sploh preneha z zapostavljanjem nagih, rudnikov pri razdelitvi naročil. Uvede naj se enotna rudarska zakonodaja ter izdajo za vse rudarstvo v državi enaki predpisi v tehničnem in higienskem pogledu. Podjetja, ki ne bodo zadostila takim predpisom, naj se ustavijo. Sistematično naj se prouči vprašanje povečanja konzu-ma in možnost uporabe premoga v kake druge namene. Za take proučitve naj bi se dala na razpolago potrebna denarna sredstva. BrezjposeJnim rnčterjem naj se poišče delo ali pa da zadostna podpora.
Iz Ljutomera
lj_ Spomenik žrtvam svetovne vojne pripravlja odbor, ki je dosedaj nabral ie precej darov v ta namen, vendar pa še t roški niso kriti. Darove sprejema g. Matija Žitek v Ljutomeru. Spomenik bo Črna granitna plošča, v katero bodo vklesana imena padlih vojakov iz ljutomerske župnije, ki jih je 141. Odkritje plošče bo 1. novembra.
lj— Najstarejši Ljutomerfan, bivši krojaški mojster g. Ivan Sagaj dovrši te dni svoje 94. leto. Duhovno je še čil. samo noge so ga že pred meseci zapustile in zato mora biti v postelji. Biserno poroko s svojo soprogo, ki mu je umrla lani, je slavil že leta 1927. Najstarejšemu meščanu: Še na mnoga leta.
ALI VESTE,
ALI ALI
VESTE, HOČETE
NE ZAMUDITE
da si tudi vi lahko nabavite najlepšo knjižnico in da si ustvarite tempelj najglobjih slovenskih in tujih duhov, s katerimi se boste lahko v tihih urah po mili volji raz-govarjali?
da si s knjižnico najboljših slovenskih in tujih sodobnih pisateljev okrepite duha in izpopolnite svojo osebnost?
svojim otrokom preskrbeti najlepše mladinske knjige in jih s tem že v zgodnji mladosti usmeriti k notranjosti, k vedrini, k idealu močnega in življenje premagu-jočega človeka?
zaradi tega prilike in zglasite se ▼
RAZPEČEVALNICI TISKOVNE ZADRUGE
Miklošičeva cesta štev. 16, I. nadstropje, kjer si ogledate neobvezno najlepše zbirke domačih pisateljev ln tujih sodobnih književnikov. Pri odvzemu zbirk dobite izredne popuste in plačilne olajšave.
Sen beneške kresne noči
Benetke, v avgustu.
V Benetkah sem poiskal svoj stari Albergo ai Padovani, kjer me je veselilo stanovati zopet v »svoji< sobi. Kljub temu. da Benetke dobro poznam, je to očarljivo mesto zame vsakokrat močan doživljaj. K temu je sreča tokrat hotela, da sem prišel ravno v nedeljo. ko je bila Fes t a del Plenilunio — Praznik polne lune. Lepa ideja: Mesečna noč v Benetkah!
Proti deveti večerni uri so pristajale številne gondole in motorni čolni ob Piazzetfci. Privedli so z vseh delov Benetk gospodo v svečanih večernih toaletah. črnih in belih smnkingih in paradnih uniformah. Vsakih 10 minut je pristal bližnji parnik, ki je dove-del množice tujcev z Uda. Svečano vljudni policisti v belih tropskih čeladah, belih uniformah, belih rokavicah in čevljih so z elegantnimi gestami v štirih jezikih dirigirali trume tja, kjer je med kordonom momrske straže ostal edini dohod na Trg Svetega Marka. Nobene zmešnjave, vse v najglad-kejšem redu.
Popolnoma odveč bi bilo opisovati svetovno slavni, tisočkrat opisani in opevali Trg sv. Marka. Zgolj za na-zornejše predočenje soenerije tega večera se mi zdi potrebno spomniti, da
tvorijo tri strani tega trga marmornate palače istega sloga z aristokratskimi fasadami, katerih prizemne arkade se navidez nadaljujejo v višjih nadstropjih, kjer so okna istotako sestavljena iz stebrov in obokov. Človek bi rekel: arkade prvega, arkade drugega nadstropja. Četrta stran trga pa je odprta in tu dviguje razkošna bazilika sv. Marka svoje pozlačene kupole.
Medtem so poslednje zarje mraka razkopnele v noči. Pod strebri arkad prvega »nadstropja« (kako strašno profan izraz za del arhitektonske umetnine!) so začenjali prižigati sveče, obdane z belimi kelihastimi senčniki. Te brleče lučiče so potekle okoli kakor plameneča galerija. In ko so zaspale žarnice kandelabrov, je nežno plahutajoča svetloba božala mramorna-te stebre in odsevala od visočanstvenih obokov. V ozadju so odprli nevidni sinji žarki bajno baziliko, ki je ko fata morgana nehala svoje prpemno bivanje in plula v nedosegljive višine. Polagoma se je tej razsvetljavi pridružil še bledi mesec in tedaj je postalo vse naokoli pravljično neverjetno. V mrzličnem ganotju me je obhajala zona lepote.
Neviden orkester je zazvenel v redko plemenitih zvokih: La Banda Muni-
cipale Veneziana, kakoT mi je poveda/1 program. K temu so pevci, sijajni solisti milanske Scale, peli v jasno noč in odmevalo je mnogotero od stotin malih vzidnih duplin, kjer so dremaje poslušali golobi in pri tem sanjali o sladkih zlatih zrnih, ki jih tujci tako radodarno sipljejo, doklčr se fotografirajo.
Za drugi del sporeda, so koncertno izvajali skoro ves 3. akt Valkire s celotno operno zasedbo, Votanom, Brunhildo in zborom valkir. Četudi je bila izvedba zares kolosalna in mi je osebno celo ljubša koncertna izvedba večine Wagnerja, ta glasba le ni sodila za ta okvir in so divji kriki valkir, hrupno »jahanje valkir< celo nekaj pokvarili vzdušje, ki je bilo pred tem tako bajno lepo. Toda uspavalna scena je spet omilila ta tuji vtis in lepo za-kjučila koncertni del.
Sledili so sentimentalni spevi gondo-ljerjev, melanholične beneške serenade in strune mandolin so zatrepetale v pesmi. V lagunah pa so tiho polzile črne gondole nad temnimi vodami, njihove medlo rumenkaste luči so mimogrede nemirno oplazile obokane mostove, kamnate balkone in izklesane portale izumrlih palač iz davnin. Izpod Pont« dei Sospiri, mosta vzdihijajev. kjer eo se nekdaj slišali bolestni vzdihi mučenih, so koprneli nocoj vzdihi ljubezni.
Obrt in trgovina v Istri
V	nedeljo smo objavili nekaj podatkov o položaju dveh glavnih istrskih industrijskih panog, kakor je razvidon iz poročila, ki ga je podal dr. Rocco na poslednji seji pokrajinskega gospodar-sko-korporacijskega sveta. O položaju obrti in industrije izhaja iz njegovega referata nas ednje:
V	vsej pokrajini je bilo 1934. leta 4846 obrtnikov, sredi tega leta pa 4827. Njihov položaj je precej težaven. Ne glede na splošno gospodarsko krizo sta bila zanj po navedbah dr. Rocca odločilna naslednja dva glavna vzroka: javne ustanove, kakor tudi zasebniki so pričeli v zadnjih lertih opravljati vsa obrtniška dela v lastni režiji na ta način, da so najemali strokovno izuče-ne, a brezposelne delavce, ki so jim popravljali električne, vodne in druge instalacije, ključavnice itd. Mimo tega pa prevzemajo posamezni obrtniki in delavci, ki kot obrtniki niso priglašeni pristojnim oblastem, razna obrtniška dela po znatno znižani ceni, ker jim ni treba plačevati ne davkov, ne drugih dajatev. Oblasti 6i zaman prizadevajo, da bi odpravile tako »delo«.
Trgovskih tvrdk je v pokrajini 3896, med njimi 1712 trgovin z mešanim blagom, 825 gostiln, restavracij in kavarn, 363 manufakturnih prodajaln itd. Presojajoč položaj deloma po meničnih protestih, je treba ugotoviti, da se je nekoliko poslabšal. V prvi polovici 1934 je znašala vrednost 935 meničnih protestov 498.280 lir, v prvi polovici t. 1. pa je znašala vrednost 1911 protestov 1,327.510 lir. Pripomniti je treba, da gresta skoraj dve tretjini celokupne letošnje vsote na račun enega samega podjetja, ki je propadlo že pred nekaj leti. Konkurzov je bilo v prvih pet mesecih t. 1. 36. lani pa 38.
Istrski vodovod
V kratkem bo razpisana v okviru ta« ko imenovanega istrskega vodovoda zgraditev četrtega dela vodovodnega omrežje, ki se bo raztezalo prori Po« reču in Labinju, kjer se bo mirenska voda uporabljala predvsem v indust« rijske svrhe. Za ta dela je določenih 22 milijonov lir izdatkov. Z zgraditvi« jo tako zvanega rižanskega vodovo« da, se je koncem maja t. 1. dogradil tretji del vodovodnega omrežja. V ce« loti je istrski vodovodni konzorcij do« slej izdal za vodovodne naprave 50 mi lijonov lir.
Smrtna nesreča v Kobaridu
V petek dopoldne se je pripetila 19« letnemu delavcu Francu Muniču iz ■Voič pri Tolminu smrtna nesreča. Pri« šel je v Kobarid k nekemu trgovcu z želežnmo m mu prinesel več starih gra« nat, ki jih je našel v tominskih gozdo« vih. Trgovca pa ni bilo doma. Zato se je odpravil na dvorišče za trgovino, kjer je ne*ki delavec nakladal staro že« lezo in izstrelke granat na voz. Munič je našel med drugo ropotijo tudi del stare granate, ki je bil v njej še dina« mit. Poskušal je razstaviti nevarno stvar, nenadno pa mu je v rokah eks«
g odirala in ga dobesedno raztrgala.
elavcu, ki je stal prav blizu njega, se k sreči ni nič hudega pripetilo. Munič je bil na mestu mrtev. Njegove zem« sike Ostanke so prepeljali v Volče, kjer so jih v nedeljo pokopali.
Drobne vesti iz goriške —
Na Sveto Goi"o pri Gorici je prispela pretekli četrtek že druga skupina romarjev iz Ljubljane. Romarji, ki jih je bilo okrog 40, so po maši na Gori odpotovali proti Trstu.
Mlrensko letališče sta zapustili v petek zjutraj 38. in 116. letalska eskadrilja, ki sta bili odposlani v Eritrejo. V četrtek zvečer so imeli na letališču poslovilno parado, pri kateri so sodelovale posadke vseh 12 letal. Paradi je prisostvoval tudi aostski vojvoda, ki se sedaj mudi v Trstu.
V bližini Doberdoba je pretekli četrtek zvečer beneški brzovlak povozil 84-letno Marijo Tončarjevo. Nesrečna ženica je v nekaj minutah izdihnila. Truplo so našli šele drugo jutro ljudje, ki so odhajali na polje.
Gondoljer je izkušeno zavesal v pozabljene ozke kanale, dokler ni mala rumena svetilka z roženim steklom popolnoma izginila pod visečimi cvetočimi vejami dehtečega grma.
Venezia se ogrne v svoje pravljične nočne halje in se sladko uspava ob lahnem žuborenju valov ...
Toda jaz ne tako brez nadaljnjega. Kajti pijani mornarji pojejo ne ravno tako lepo kakor glasno in v sosednji sobi zahteva hrepeneči glas neke histerične ladv vso noč svojega kodrolasca, toda »darling« že smrči...
Jaz pa sem rajši vstal in šel na pomol, kjer sem še dolgo časa gledal vesele ljudi, ki so se hrupno vkrcavali na bajno razsvetljene ladje, da se prepeljejo v Lido na bal v Casino. Nešteto parnikov sem spremljal in z očmi zasledoval njihove bleščeče luči. tja daleč čez vode, daleč ...
»Za vraga, kje so vaše legitimacije?!« me je osorno zbudil drugo jutro stražnik, ki me je našel spečega na kamnitih stopnicah pomola.
Drago Mario pijanec.
____-»
London, lili avgusta. AA. V rudniku pri South Elmshollu so se pripetile ponovne eksplozije. Ubiti so bili štirje delavci- 13 pa jih je ranjenih. Med ponesrečenci sta tudi dva reševalca, ki sta se takoj po prvi eksploziji napotila v rov. kjer sta nato našla smrt pri nadaljnjih eksplozijah.
V	goriško bolnico so pripeljali v soboto 7-letno Lidijo Kraljevo iz Pokopališke ulice. Deklica se je igrala doma na terasi v prvem nadstropju. Stala je tik ob ograji, ko ji je padla punčka iz rok. Da bi jo vlovila. se je nagnila čez ograjo, izgubila ravnotežje in padla na dvorišče. Dobila je hude poškodbe na spodnjem delu telesa. Nieno stanje je zelo resno.
V	Kozarščah pri Tolminu se je pripetila
321etnemu posestniku Mihaelu Krajniku, ko je delal na polju, huda nesreča. S krampom je udaril po stari granati, ki je bila skrita tik pod površjem zemlje, tako da je eksplodirala.. Dobil je hude poškodbe po vsem telesu in zlasti po glavi. Nemudoma so ga prepeljali v goriško bolnico. Njegovo stanje je zelo resno.
— in tržaške pokrajine
Sobotni počitek. Kakor znano, je vlada uvedla za vse industrijsko delavstvo v državi tako zvani sobotni počitek. Tržaško pokrajinsko tajništvo fašistične stranke je glede na to, da se v kratkem prično pred-vojaški tečaji, pri katerih morajo po zakonu sodelovati vsi mladeniči letnikov 1916 in 1917, in se bodo tečaji vršili ne le ob nedeljah, nego tudi ob sobotah popoldne, izdalo odredbo, da se morajo določbe o sobotnem počitku izvajati z vso rigoroznost-jo, zlasti glede mladeničev, ki še niso stari 21 let. Fantje morajo biti ob sobotah popoldne pod vsakim pogojem dela prosti.
Elektrifikacija železniških prog v tržaški pokrajini. Listi so v četrtek objavili tako zvani koledar fašističnega režima za prihodnje leto, v katerem so našteta poleg fašističnih manifestacij tudi vsa večja javna dela. Za tržaško pokrajino je navedeno, da bosta elektrificirani progi Trst-Videm in Trst-Postojna.
V Trstu so se pretekli teden med drugimi poročili: mehanik Kapun France s Sofijo Blažinovo, mizar Josip Pernarčič z Viktorijo Ferlugovo, pek Dušan Kovač s Stani-slavo Pahorjevo, zidar Stanislav Gojca s Štefanijo Požarjevo in posestnik France Knafelc s Fanico Samsovo. Čestitamo!
Iz tržaške ladjedelnice so v petek splavili v morje motorno ladjo >Pilsudski<£, ki je last poljske paroplovne družbe *Gdynia-Amerika Line«. 15.000-tonska ladja meri v dolžini 136, v širini pa 22 metrov, ter razvija brzino po 20 vozlov na uro. Na parniku je prostora za 753 potnikov in 260 članov posadke. Vporabljali ga bodo deloma tudi kot tovorno ladjo. Vozila bo na progi Gd>-nia - Newyork.
Radi«
Torek 27. avgusta
Ljubljana 12: Naše narodne na ploščah. 12.45: Poročila, vreme. — 13: Čas, obvestila. — 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza, 18: Otroški kotiček — izvaja deca pod vodstvom p. Krizostoma. — 18.40: Mladinski zbor iz Št. Vida na ploščah. — 19: Čas-
poročila, vreme, spored, obvestila. _ 19.30:
Nac. ura: Socialno zavarovanje delo naše nac. kulture (dr. J. Bohinjec). — 20: Večer serenad. Sodeluje komorni orkester, po
je g. Drago Žagar, vmes plošče. _ 22:
Čas, poročila, spored. — 22.10: Nekaj arij na ploščah. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 16.20: Plošče in violinske skladbe. — 20: Koncert članov Nar gledališča 22.30: Orkester. — Zagreb 12.10: Godalni trio. _ 20.15: Pesmi in dueti. — 21.16: Klavirski koncert. — 22.15: Tamburaški orkester. _ Praga 19.25: Vojaška godba — 20.20: Orkestralen koncert. _ 2130: Pevski kvartet. — 21:50: Godalni kvartet — 22.30: Plošče. — Varšava 20.10: Orkester 21.30: Simfonični kocert — 22.40: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Lahka godba. _ 16.20: Plošče. — 17.20: Koncertna ura. — 19.30: Veder poletni program.
20.15: Dunajski zvoki. _ 22.10: Koncert
orkestra. _ 23.45: Barska muzika. — Berlin 20.10: Štiri pestre urice. — Miinchen 20.10: Operni večer — 22.30: Orkester-vaška godba in plesna kapela. _ Stuttgart 20.10: Spevoigra — 21: Lahka klasična glasba. — —22.30: Iz Munchena. — 24: Koncert vojaške godbe. _ Rim 20 40: Mešan glasbeni program. — 22: Orkester
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin' Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
25. avgusta, Ljubljana 7. 760.5, 16.0, 85, O, 2, — —• Maribor 7, 759.1, 18.0, 80, Ni, 5, —,' —'• Zagreb 7, 759.9, 20.0, 70, SWl, 2, —, Beograd 7, 759.8, 22.0, 70. O. 6. ——i Sarajevo 7, 763.4, 14.0, 90, O, 0, —' —• Skoplje 7, 762.4, 19.0, 80, 'o, ' —,' —• Kumbor 7, 761.7, 21.0, 90, E2, 0, —, —' Split 7, 760.9, 23.0, 50, NE3, 0 — —• Rab 7, 761.1, 22.0, 70, SE3, 0,' —— j Rog. Slatina 7, —, 16.0, 95, El, 0, —. —.
Temperatura: Ljubljana 28.4, 16.8; Maribor 25.0, 16.0: Zagreb 26.0, 19.0; Beograd 30.0, 19.0; Sarajevo 28.0, 10.0; Skoplje 30.0. 14.0: Kumbor — 18.0; Split 29.0, 200: Rab —, 20.0; Rog. Slatina 25.0, 12.0.
26. avgusta Ljubljana 7, 760.3, 18J, 85, O, 9, —, —; Ljubljana 14, 757.6, 26.4. 56. E2, 5, —, —; Maribor 7, 759.0, 19.0. 80. SWl, 5. —, —; Zagreb 7, 759.5, 23.0. 70, O, 5, —, — ; ■Beograd 7, 760.3, 23.0, 80, O. 0, —, —; Sarajevo 7, 762.8, 15.0, 80, O, 0. —, —; Skoplje 7, 762.2, 20.0, 70, O, 0, —, —; Kumbor 7, 761.1. 22.0. 90. NNE2, 0, —, —• Split 7, 759.6. 27.0, 40, ESE3, 2, —, —• Rab 7. 759.6. 24.0. 70, S6, 6, —, — • Rog. Slatina 7, —, 17.0, 98. W2, 6. —, —.
Temperatura: Ljubljana 28.0, 18.4; Maribor 24.0. 18.0; Zagreb 29.0. 19.0: Beograd 32.0. 19.0: Sarajevo —. 11.0: Skoplje 32.0. 15.0; Kumbor 31.0, 20.0; Split 26.0, 34.0: Rab 28.0, 21.0; Rog. Slatina 26.0, 17.0.
ČHajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
W. E« Hintz:
24
Lepa žena. kdo si ?
Corsignac je urno odrinil stol in ■vstal. Z lahnim vznemirjenjem na obrazu je odšel s tajnikom v vežo.
Chester Lynne je ostal z ženskama sam.
Pogled mu je spet in spet skrivaj uhajal k Marioni, ki je že ves čas zamišljeno molčala.
Pripetljaj z biserno ogrlico in okol-nosti, ki so bile z njim v zvezi — vse to mu je dajalo obilo snovi za premišljevanje.
Čuden soprog, ki podarja pevGri biserne ogrlice! K3o ve, ali je Marion kaj vedela o tem? Najbrže ne.
Samo nekaj minut je trajalo, da se je Paul de Corsignac vrnil na teraso.
Njegov obraz je izražal obžalovanje. Živčno obračaje enoočnik med prsti, se je takoj obrnil k Chestru Lynneu: »Res mi je silno žal, mister Lynne — ali važen poslovni razgovor, ki so me pravkar po telefonu poklicali nanj — nikar ne zamerite — glede na te okol-nosti se tudi jaz ne morem udeležiti izleta!«
»Škoda —!« je rekel Lyrrne. »Potem ne bo iz vse naše lepe vožnje nič —«
»Ali, prosim vas —!« Corsignac je prestrašen vzdignil roke. »Čeprav se sam ne morem udeležiti — — saj veste, poslovni Ojudjje nismo nikoli gospodarji svojega časa--vi, mister
Lyrme, se nikar ne dajte zadržati!«
Chester Lynne je skomignil z rameni. »Po pravici povem, da me samoten izlet k An/tibskemu rtu nič kaj ne miče!«
»Kdo pa govori o samotnem izletu. Moja žena bo vsa srečna, da se vam more pridružiti ! Lepote rivijere so ji še tako malo znane —in razen tega vem, da je pri vas v dobrem varstvu, mister Lytnne —!« Oudna, prežeča iskra se je pokazala v Corsignacovih očeh.
Američan je presenečeno pogledal. V prvem trenutku je že mislil odbiiti Cor-signacov predlog. Saj vendar ni bilo mogoče, da bi Marion--
Nato so mu oči nehote zletele k lepi ženi.
Marion--in če je Corsignac sam
priporočal--
»Ako se vaša soproga strinja s tem— jaz bi bil seveda vesel, da imam tovari-šico !« je rekel nazadnje, obračaje se bolj k Marioni kakor k Paulu.
»Prepričan sem, da bo tudi moja žena vesela —«
Marion je sedela kakor ukleta. Slišala je glasove okoli sebe, a zmisel besed ji je le s težavo prodiral v zavest. Ona — pa Chester Lynne ? — Zbeganost se ji je razločno zrcalila v očeh, ko se je obrnila k Američanu: »Ne
vem--«
Corsignac ji je nejevoljno segel v besedo. »Ali — prosim te — kakšni pomisleki so to ? — Kar podvizajte se, mister Lyrme, in pripravite vse za odhod! Čez deset minut bo moja žena na pomolu !«
Lynne je obotavljaje se vstal. Njegov pogled je bdi še vedno vprašujoče uprt v Mariono. Ko se miu je zazdelo, da vidi v njenih očeh nekaj takega kakor »da«, se je poslovil in odhitel čez teraso proti obali.
Pauil de Corsignac je gledal za njim. Ustnice so se mu skrivile v porogljiv nasmeh, dri je pa izginil, ko se je takoj nato obrnil k Marioni: »Ne razumem vas ! Ali ste si res vtepli v glavo, da mi morate vise pokvariti ! Nujno je potreba, da Lynne prebije današnji dan zunaj hotela — in izlet v vaši družbi je najboljše poroštvo za to !«
»Ali —« je še poizkusila Marion. Odločno je mahnil z roko in ji odsekal besedo. »Če me mfelite spet strašiti s tem, da je vaša vloga v tem hotelu
| doigrana, tedaj vas opomnim, da je bil i detektiv, ki ste se ga bali, po vaši last-
' ni prebrisani taktiki prijet kot domneven hotelski tat — in kdo* ve, ali ga res ne zadene odgovornost za tatvino Yvon-nine ogrlice !«
»Tak človek je vsega zmožen !« se je zdaj razburjeno oglasila pevka. Nato se je s posiljenim nasmehom obrnila k Marioni: »Sicer moram odkrito priznati,, da sem imela v prvem trenutku vas na sumu --«
»Nezmisel!« Corsignac je mahnil z roko. »In razen tega je zdaj popolnoma vse eno, kdo je bil ! Pripravite se za izlet, milostiva ! Mister Lynne vas gotovo že čaka — in meni ni prav nič do tega, da bi se se enkrat vrndil v hotel!«
»A zakaj ne ?« je vprašala Marion.
>To je moja skrb !« Paul de Corsignac očividno ni bil najboljše volje. »Vse-kako vam je skrbeti za to, da se pred večerom ne pokaže v »Gigantic-Palaceu« -Jko se vam posreči, bodi to poslednja usluga, ki sem vas — hm — prosil zanjo !«
Marion, ki' je pazila samo na njegove zadnje besede, se je globoko oddahnila.
Vendar se ji je že obetala rešitev iz tega jarrna---vendar že--
Tačas se je Corsignac obrnil k Yvonni »Če ti je prav, bi šla zdajle nekoliko na izprehod —«
»In tvoj domenek ?« je začudeno vprašala.
A Corsignac se je samo zasmejal in jo potegnili s sefc\j. —
Deset minut še ni bilo prešlo, ko je Marion v preprosti beli platneni obleki stopila na pomol, ob čigar skrajnem koncu je bila malo poprej pristala vitka jadrnica.
Chester Lynne ji je krenil naproti. V njegovem pogledu je prestregla odsev neskaljenega veselja.
21. poglavje
Ko sta prišla v hotelsko vežo, je Paul de Corsignac mahoma obstal in se čudno nasmehnil Yvonni.
»Tako, dete, zdaj se lahko zabavaš, (kakorkoli te je volja !«
»Ali — mislila sem, da hočeš iti z menoj na izprehod — —?«
»Na izprehod? če bi imel samo take skrbi! Ne, draga, to je bil samo izgovor za Mariono. Ona ne sme vedeti, da hočem biti zdaj v hotelu!«
»V hotelu--?«
»Bodi tako dobra in prizanesi mi s svojimi večnimi vprašanji !« se je osor-no otresel. »Delaj kar hočeš, samo mene pusti pri miru!«
Naročite — čitafte »LJUBLJANSKI ZVON"
Sola je draga!
Hi vam pomagamo s svojimi nizkimi cena mi otroikih oblek: Din. 60—. 90.—, 110.— 130«—, 150- 170.-
TIVAR O

za vse otroke.
M
J
MALI OGLA
ili Ti rt] il
Pianista
za koncert in jazz iščem i nastopom v sredo ali četrtek IS. t. m. Pogoji: 40 Din dnevno in vsa oskrba. Brznjavne ponudbe na: Ka-pelnifc »Stara pošta«, Kranj.	190SS-1
Lahko službo
nudim upokojencu. Hrana in stanovanje poleg plače. Samci prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Tu 31 invalid«.
190S2-1
Iččemo
več kuharic, sobaric, dekleta za vse, za Zagreb in provinco. Katere so solidne i izučena v trgovini z me-in ki hočejo mesto, naj se šanim blagom, išče zapo-javijo na Udruženje udo- slenja v katerikoli trgovini, vica i samostainih žena. Ili- Ponudbe na og!. odd. Jutra
Kuharico
perfektno v vseh mesnih in močnatih jedilih, solidno, marljivo in štedljivo, išče restavracija Varoška pivnica v Zagrebu.
19099-1
Jelonoša
in 2 jel»nošinji z letnimi spričevali, vešči nemškega jezika, dobe mesto. Hotel »Orel«, Maribor.
19305-1
J
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; ta dajeoj« naslova »H u iifro p» S Din. (Z)
Prodafei.ka
ca :!}. I. K a t. Telefon 73-71. Pismeni odgovor Din 5 u znamkama.	10073-1
Natakarica
dob; službo, katera je vajena kuhanja in šivanja. Kavcija najmanj 1000 Din. Nastop službe takoj. Gostilna se nahaja v industrijskem kraju na deželi. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Natakarica«.
19067-3
Prodajalko
veščw nekaj knjigovodstva in strojepisja sprejme Pučnik, šelenburgova.
pod »Dobra računarica«.
19095-2
Pletilnica
prvovrstna išče dela (Lohn-arbeit) na stroj 10, 4 in 8. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Lepa izdelava«.
16838-2
Kot sobarica
gre dobra šivilja, tudi izven Ljubljano. Naslov pove ogl. odd. Jutra.
191.13-2
Dekle
rU>
Seseda f Oin, daveb 2 Oln. ia Šifro ali dajanje oaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din.
Za šolarje
dobra in cenena oblačila si nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra e. 14 SI-6
4 lončene peči
za sobe, dobro ohranjene, prodam vsled prezidave. — Ogledati Langusova 14.
19093-6
Posodim 21.000 Din
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Begunjščice«.
19109-16
Trisobno stanovnnie
Sobo
zelo lepo, center, oddam. I oddam samo boljšemu go-Naslov v ogl. odd. Jutra, j spodil pri Sv. Jožefu. Na -
19075-21
Dijaki k t sobe
Beseda 1 Oln, davek 2 Oln Oln. ta Šifro ali dajanje naslova 3 Oin. Najmanjši tnesek 12 Oin.
Dve dijakinji
sprejme učiteljica ' v dobro oskrbo po smerni .-.eal v sredini Poizve se v trgovini Jos Podkrajšek. Jurčičev trct 18454-2'
Dijakinjo
mlajšo, sprejmem v dobro oskrbo k domači hčerki četrtošolki poleg Liceja. Naslov v ogl. ;dd. Jutra.
18t*16-22
slov v ogl. odd. Jutra.
19102-23
Lepo sobo
oddam gospodu. Linhartova 3/1
39L15-23
Komfortno sobo
v centra, mirno, čisto, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	191,10-23
Izgubljeno
Rjavega psička
z belimi lisami, ki sliši na ime »Piki« in nosi znamko občine Polje, sem izgubil na javnem nastopu Sokola v Beričevem. Najditelj naj ga odda proti odškodnini Cirilu v Zalogu.
19109-28
Nemške doee
dveletnega psa beločrnega in štirimesečno črno psico, proda Jakil, Sevnica.
18636-27
2 dijakinjama (orna)
oddam poleg sodnije sončno sobo z vso oskrbo. Klavir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	19092-32
Privatni dečji internat Legat, Maribor
pojasnilo v šolski pisarni, Vrazova ulica 4.
18354-22
Vsaka beseda t Din: n dajanj* nastov. »ia x» iUr« pa 6 Dvo. (80)
Rolo, omaro
(Veliko) plinski rešo, športni voziček, poceni i prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
19112-6
Otroški voziček
globok, ceno naprodaj. Va-gaja, Rimska 7.
191.17-6
mlai?e, pridno i.n pošteno, brez staršev, išče službe 19089-1 ' pri dobri družini, najraje
- na deželi. Kramar, Zeljar-
Navitalke	■ &ka ulica 8, Ljubljana.
'	19103-2
izveiihane za navijanje sn- l kanca in svile na strojih, kakrr tudi pletilje, Vi bi prevzele delo. iščejo. Vpra sati: Brata Hiršler, Zagreb; Gajeva 3.
19068-1
Dobro kuharico
sprejmem za domačo hrano in pečenje morskih rib. Nastop takoj. Restavracija Hotel-Lloyd.
19094-1
Šolajte se domr'
Moderne jezike, trgovske predmete, strojepis. stenografijo itd. Vas nauči temeljito in hitro doma potom dopisovanja Dopisna trgovska šola v Ljubliani, Kongresni trg 2IXL Pišite po pojasnila!
222-4
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši' znesek 17 Din.
Ol jnate sode
čist ebrez vonja, vsebina od
'> 'io 3t*0 iitrov nudite tvrdki A. Nachbar-Radeče 1S694-6
G. Th. Rotmau:
Življenje Jakca Takca
Ali joj — o tem, da je bila v dežniku barva, ni vedel ničesar, niti o tem, da je imel dežnik spodaj drobno majhno luknjico, ki je skozi njo kapljala barva in puščala povsod, koder je hodil, razločne sledove na tleh.
Beseda I Din, daveb 2 D' . ia Šifro ali dajanje naslova - Oln Najmanjši inesek 17 Dia.
Domska in
moška kolesa
naprodaj po neverjetno nizki ceni. Stara kolesa jemljemo v račun. Nova trgovina koles, Tjrševa Sfi.
19091-111
3 tricikle
India.n motor, 2 nova moška in 1 žensko kolo, po zelo ugodni ceni proda P. Škafar, Borštnikov trg, Rimska cesta.
18938-1(1
Pohištvo
Arabski salon
pravi, im kip iz brona »Rendič« prodam. Trst, via Lavatoio 5.
■19086-12
Beseda 1 Din, daveb 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjil znesek 17 Din.
Vlagatelj! pristopite
v zaščito lastnih interesov k »Društvu za zaščito vlagateljev« Ljubljana, Miklošičeva cesta s t. 7/II.
176-16
VJoeo
Kmetske posojilnice zamenjam za vlogo Mestne hr»-nilnioe. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ljubljanske«.	19099-16
Nova hiša
z vrtom naprodaj. Sončna lega, ilirko Zavrtanik, Vi-krče 8.	10081-20
Lepo vilo
v Šiški, dvostanovanjsko, komfortno, prodam ali zamenjam za parcele. Kupim pa ves gradb. materijal na knjižice Celjske mestne hranilnice. Kmečke posojilnice ljubljanske, Hranilnice kmečkih občin. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19078-20
Novo hišo
prodam radi družinskih razmer, z dobro idočo kovačijo, orodjem, prostorom za železno trgovino, lepim sadnim vrtom in njivo. Garantiram stalno delo brez konkurence. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
191101-30
7
Dijake
nižjih razredov sprejmem na stanovanje. Streiiška ul. 4.	19104-22
Dva dijaka
srednješolca, sprejme uči- "i?10; I*
te j.-kl .1 «7 ra v prav do-	u ^
■ - -	1 - 1 sti od 7 let od Din to na
VIL
Dijakinja
išče sobico. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe z navedbo cene poslati na ogl. odd. Jutra pod »1. september !Si5«.
19077-23a
(Vajenci (Ue)
Mirno sobo
ali kabinet, s prostim vhodom, išče akademik. Ponudbe s ceno pod »Reden plačnik« na ogl. odd. jutra.	1907S-23a
Prazno sobo
z vhodom iz stopnišča, išče stalna uradnica za 1. september. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Prazna«.
10O96-23a
Učno mesto
iščem za svojega sorodnika v kakršnokoli dobro trgovino. Fant je zdrav, močan, star 14 let in ima 3 razrede meščanske šole. Ponudbe poslati na naslov Franc Zaplotnik, gostilna in trgovina, Križe na Gor;
19111-44
INSERIRAJ V „ JUTRU"
Telefon 2059
Suha drva, premog. * ^C karbopakete / « dobite pri
1. POGAČNIK
Bohoričeva uL št. 5
Lepa jabolka
že v zalogi pri
Gospodarski zvezi Ljubljana, Tjrševa 29
Dekliške haljice
br.> e-skrto in strogo n3d-zarstvo. Pomoč pri učenju brez,-'sena. V neposredni bližini realke ln obrtne šole. Naslov v vseh posloma Jnicaii Jutra.
191)1^22
Beseda 1 Din, daveb 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobo
prijazno, sončno, s posebnim vhodom, oddam. Goru-pova 3/II. desno.
19071-23
Sostanovalko
prej nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.	18532-13
in
Jabolka
zdrava za mošt in lep krompir, vagonsk* množine, kip. M. Božie, GOe
19106-34
2 lepi parceli
t pri Vojniku in 1 pol ure
oddaljena iz Celja, ugodno proda, tudi na hranilne knjižice Franc Majcen, La-hovna št. 1 pri Celju.
19107-20
Stanovanje
Vsaka besed* 1 Din j n dajanj« caetova ah u šifro pa 6 Daa. (31)
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kabineta in ostalih pritiklin, oddam za november za Din
sprejmem v lepo,, sončno sol c. Naslov v ogl. odd. ševa 36. Jutra.	19067-23
Šivalni stroj
pogrezljiv, malo rabljen, najnovejši sistem, naprodaj za neverjetno nizko ceno. Nova trgovina koles, TyT-
Dijašlte sobe
opremljene, na periferiji, z uporabo kopalnice, eventu-elno tudi s hrano, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
39063-23
Sobo
poseben vhod, elektrika, parketi, razgled na glavno ulico, oddam enemu ali dvema solidnima gospodoma. Tabor 5, I. desno. Poizve se od 8—i pop.
190S4-23
Prazno sobo
krasno, sončno, takoj oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10074-23
Prazno sobo
10000-29
Šivalni stroj
(Kettel) rabljen, rebraste ter parne cevi in radiatorje kupim. Ponudbe na Fr. Sire, tekstilna tovarna, Kranj.	18709-29
S
m
ragočenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenab
černe — juvelir
Ljubljana, VVolfova ulica 3
Tridnevni avtoizlet
septembra
950 mesečno na Poljanski 1 veliko, s posebnim vhodom, ' 5- septembra na Dunaj cesti št. 17/1. Vprašati isto- 0dda.m takoj ali pozneje i (Herbstmesse) iz Kranjske tam pri hišnici.	in zelo poceni. Rožna doli- ■ &<>re' *1,Iacll> Vrbsko jeze-
19097-31
Stanovan ie
obstoječe iz 1 sobe, 1 ka-
na, cesta X. 25/1 nad	i ro< Klagenfurt, Leoben, lčOOS-^ 1 Bruc-k an der Mur, Semme-___~ j ring, povsod asfaltirana ce-
Sobo
Vloge velebank
kupujemo in prodajamo tei vršimo kompenzacije najugodneje. Depozitna banka d. d., Zagreb, Tomašičeva ul. 10. Telefon 36-79.
18734-16
bineta in ostalih pritiklin, i č.isto, sončno, lepo oprem-nddam tj> r>!n mmfnn ' ]jeno, oddam stalnemu gospodu v vili na Mi.rju. Na-
Vprašati istotam pri ge. Božjak.	H909S01
odda-m za Din 650 mesečno j Ijeno, oddnm stalnemu go-na Celovški cesti št. 78/1. spodu v vili na Mi.rju. Naslov v ogl. odd. Jutra.
19070-23
sta. Cena za osebo 40T Din. Na Dunaju razni izleti pod vodstvom g. Juvana. Informacije in naročila najkasneje do 1. t. m. M. Ju-vaa, Kranjska gora.
19065-33

ZAHVALA
Za premnoge dokaze globokega sočutja in iskrenega sožalja, ki smo ijh prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše srčno ljubljene, n^-.-abne soproge, sestre, svakinje in snahe
Mire Gfmrlcovle ?c?f, Pavšič
se vsem prav iskreno zahvaljujemo. Srčna hvala darovalcem krasnih šopkov ter vsem, ki =o jo spremili na njeni zadnji poti.
---26. avgusta 1935.
GLOBOKO ŽALUJOČA OSTALI.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob težki izgubi mojega predragega soproga, gospoda
FILAČ JOSIPA,
posestnika in izdelovatelja harmonik v Slovenjgradcu
in za poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem najvljudneje zahvaljujem.
Posebej se zahvaljujem mestnemu župniku č. g. Jak. Sokliču za vodstvo pogreba in poslovilni nagovor, ter ostalim gg. duhovnikom, dalje slo-venjgraškim pevcem in tovarniški godbi iz Guštanja za pretresljive ža-lostinke, gasilcem in vsem številnim prijateljem in znancem za vse češče spremstvo na njegovi zadnji poti.
Blagopokojnika priporočam v molitev in blag spomin.
V Slovenjgradcu, 24. avgusta 1935.
FILAČ MARIJA,
žalujoča soproga.
Kreditiramo mamifaktumo blago
državnim, samoupiavnim in privatnim uradnikom ter vpokojencem in vsem kredita zmožnim osebam
proti večmesečnemu ugodnemu odplačilu.
Pri točnem odplačilu poseben popust!
„N A R M A"
SPLOŠXA TEKSTILN A D. D. LJUBLJANA, TVRŠEVA 15.
Dunajski velesejem (Wienermesse)
od 1. do 7. septembra 1935.
TEHNIČNI IN POLJEDELSKI SEJEM
DO 8. SEPTEMBRA. VELIKI SEJEM SREDNJE EVROPE. Razstavijalci iz 18 držav. Nakupovalci iz 72 držav.
Nikak poseben vizum. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost mejni prestop v Avstrijo. Madjarski prehodni vizum se izda na meji proti predložim sejmske izkaznice. Veliko znižanje voz-nine na jugoslovenskih, madjarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in pri zračnem, prometu.
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (a 50.— Din) se dobe pri
Wieuer Messe A. G., Wiets VII.
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani pri :
Avstrijskem konzulatu, Tyrševa cesta 31,
Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Put-nik«), Tyrševa cesta 1, in podružnicah
Zveze za tujski promet v Sloveniji (»Put-nik«), podružnica
Hotel Miklič, vis-avis glavnega kolodvora.	6954
Za vedno nas je zapustil naš najljubši z^ati očka, stari očka, tast, stric, gospod
Ivan Počiva
zasebnik
dne 25. t. m. po dolgi mučni bolezni, v 85. letu starosti, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega očka bo v torek dne 27 t m ob 3 uri popoldne izpred doma žalosti, Cankarjevo nabrežje št. 3 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana,	avgusta 1935.
Globoko žalujoči ostali.
ZAHVALA
j. - .o.iOiii težke izgube našega ljubljenega sina, oziroma brata
DRAGA BEŽANA
poročnika fregate in hidroizvidnika
srno prejeh toliko dokazov in izrazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej, zato izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nam v težkih urah kakorkoli^ lajšali naše gorje. Nadalje nas veže dolžnost zahvaliti se prečastiti duhovščini, gg. oficirjem ljubljanske garnizije kakor tudi vojaškemu spremstvu, zastopnikom Pomorske komande v Divuljah, Sokolu Matici, končno vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, s katerim so obsuli krsto blagopokojnika, in vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zad-i poti.
GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA BEŽANOVA.