I ***^ NA PRAGU ZUNANJE .** *^ **?-*^ UV 3 **>. . i«** NE **;. ZNANJA ,^ vsebina 2 NA PRAGU ODPRTJA ZUNANJEGA TRGA 20 18 V skladu z energetskim zakonom se zelo hitro pribliæuje novo obdobje velikih sprememb, priloænosti, izzivov, pa tudi tveganj. Kot je znano, se 1. januarja 2003 odpira zunanji trg z elektriËno energijo. S tem korakom se bo na podroËju, ki je bilo do nedavnega v celoti regulirano in monopolno, pojavila konkurenca. Sedaj je vsem udele-æencem tega procesa jasno, da nazaj ni veË poti. ENERGETSKE SMERNICE BODO PODANE Z NEP Nekateri menijo, da v Ministrstvu za okolje, prostor in energijo nimajo vizije, v katero smer naj bi pel prihodnji energetski razvoj. Kot je v intervjuju pojasnil minister Janez KopaË, to nikakor ne dr-æi. Res pa je, da vsake zamisli ne obepajo na veliki zvon. Po odhodu dr. Roberta Goloba z drugo ekipo pospepeno pripravljajo NEP, ki bo podal temeljne energetske smernice. RTP KR©KO — OGLEDALO DOMA»EGA ZNANJA 33VN AP»RIINPRAVI NOV REGULIRANJA CEN 22 Predsednik vlade Janez Dr-novpek je 22. oktobra uradno odprl delovanje RTP Krpko. Ta ptiri milijarde tolarjev vreden Elesov projekt se uvrpËa med najsodobnejpe tovrstne projekte v Evropi in je pomemben Ëlen v slovenskem elektroenergetskem omreæju, ki bo zagotavljal nemoteno oskrbo Bele Krajine, Dolenjske in Posavja z elektriËno energijo. HSE: VEMO, KAJ HO»EMO V ENERGETIKI! Glede na kritiËne pripombe o pomanjkanju energetskih razvojnih konceptov je generalni direktor Drago Fabijan pojasnil, da v HSE-ju vedo, kaj je strategija, stratepki cilji, operativni cilji itd. Res bi bilo Ëudno, Ëe bi v holdingu, kjer je zaposlenih kar 73 odstotkov ljudi z visoko izobrazbo, med njimi ptirje doktorji in trije magistri, delovali kar tako na pamet, brez stra-tepkih podlag. V prejšnji številki Našega stika so predstavniki GIZ distribucije elektricne energije pri predstavitvi polletnega poslovanja podjetij podali tudi nekatere kriticne poglede o omrežnim. Tokrat nas je zanimalo, kaj o tej problematiki menijo v Agenciji za energijo. Na zastavljeno vprašanje sta odgovorili strokovni sodelavki Majda Paripovic in Irena Glavic. VODSTVO ZAVRACA VSE 0BT02BE Direktor Stane Rozman je oktobra na tiskovni konferenci zavrnil vse javno izrecene obtožbe na racun poslovanja NEK. Kot razlog za pozno reagiranje elektrarne je navedel nizkotno diskredita-cijo avtorja pisanja, ki vodstvu NEK ne more biti izhodišce za odgovore. Med drugim je povedal, da je v ozadju scenarij metropole z zakulisnimi interesi, katerih cilj je koncno obvladati NEK. na odptrem morju IZDAJATELJ Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI©TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si »ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag.Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana Peter Zebre OBLIKOVANJE GRAFI»NA PRIPRAVA STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana DELO TISKARNA, d.d., Ljubljana ¦I'l.tmi:^ je vpisan v register casopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23192 šteje NAS STLK med izdelke informativnega znacaja. NAS STLK je brezplacen. Naklada 7.100 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 29. novembra 2002. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 20. novembra 2002. NASLOVNICA Foto Dunja Wedam tokratni ptevilki Napega stika je veË Ëlankov namenjenih iskanju odgovorov na nekatera najbolj temeljna vprapa-nja o energetskih konceptih, razvojni viziji in podobno. Trenutno je seveda najbolj aktualna tema o odpiranju zunanjega trga z elektriËno energijo. Pri tem se kar samo po sebi vsiljuje vprapa-nje, ali so v tem trenutku udeleæenci dovolj zreli, da se bodo v obdobju po 1. januarju 2003 spopadli z novimi priloænostmi, izzivi in tveganji, ki jih prinapa proces odpiranja energetskega trga. »e zadevo poenostavimo (za kak bolj analitiËni prikaz v tem prispevku seveda ni prostora), se na energetskem nebu izrisuje naslednja slika: ElektriËna energija bo postala træno blago; proizvodna in distribucijska podjetja morajo zapustiti varno zavetje dræave in se Ëim prej nauËiti samostojne poslovne hoje; slovenski energetski akterji morajo upoptevati dejstvo, da so tuji ponudniki v konkuren-Ënem boju neprimerno moËnejpi in podobno. Trenutno naj-veË teæav povzroËajo nasedle energetske investicije, nerepen status nuklearke, problemi zaradi nizkih cen na tarifnem delu in drugo. Kot opozarjajo strokovnjaki, je pri popolnem odpiranju energetskega trga zaradi nekaterih nerepenih problemov vprapljiva konkurenËnost elektroholdinga. »eprav nekateri trdijo, da pe vedno ni odgovorov na temeljna vpra-panja — kam, kako in s kakpnim ciljem, so po zagotovilih iz vladnih krogov v tem trenutku sprejeti skoraj vsi akti za delovanje energetskega trga. V konËni izdelavi je tudi Nacionalni energetski program, ki naj bi odgovoril na omenjena vprapanja in na razvojnem podroËju podal temeljne energetske smernice. Poleg tega je treba priznati, da je odloËitev o ustanovitvi elektroholdinga glede na æe znane razloge, pe zlasti z vidika zagotovitve veËjih konkurenËnih moænosti, upra-viËena in smiselna. V trenutnih razmerah, ko sta do odprtja zunanjega energetskega trga ostala pe slaba dva meseca, pa bi se morali energetski akterji bolj podvizati pri repevanju omenjenih problemov in prenehati z igricami flpotapljanja ladjic«. Vse hitreje se namreË pribliæujejo moËnejpe in navigacijsko bolj usposobljene ladje, ki seveda ipËejo svoje koristi. Povedano pe drugaËe: Morski psi vedno preæijo na pibkejpe ærtve! Gre torej tudi za vprapanje preæivetja na odprtem energetskem morju. ISSN 1408-9548 www.eles.si 1 2278 tema meseca Na pragu odprtja zunanjega trga Do 1. januarja 2003, ko se odpira zunanji trg z elektriËno energijo, ni ostalo veË veliko Ëasa. Ker nas v zvezi s to problematiko zanima, kakpni so naËrti, æelje, priËakovanja in pomisleki nekaterih glavnih akterjev, v tej temi meseca skupamo predstaviti razliËne poglede in interese upraviËenih odjemalcev, Urada za energetiko, Agencije za energijo, Holdinga Slovenske elektrarne, Elesa in distribucijskega podjetja Elektro Ljubljana. I nštitut Jožef Stefan, Center za energetsko ucinkovitost (CEU), je doslej v okviru projekta Združevanje upravicenih odjemalcev elektricne energije pripravil vec javnih posvetov o problematiki odpiranja trga z elektricno energijo. V zvezi s tem omenimo le del pomembnejših ugotovitev, zakljuckov in pobud upravicenih odjemalcev. Tovrstna posvetovanja namrec še potekajo in bo treba na popolnejši pregled sklepov še pocakati. Kot je pred oddajo našega prispevka povedal vodja projekta ar. Miha np v» v v lomsic, bodo koncm osnutek sklepov najprej predstavili državnemu sekretarju za energetiko KAJ PRI»AKUJEJO UPRAVI»ENI ODJEMALCI Omenjeni projektni tim je Uradu za varovanje konkurence posredoval vlogo, v kateri je zahteval flnegativni izvid« ali flposamiËno izjemo« za delo projekta v drugi fazi, za katero je predvidena podrobna træna raziskava za potrebe upraviËenih odjemalcev elektriËne energije, morda pa tudi razpis za predizbiro dobaviteljev. Kot so poudarili, je v vsakem primeru cilj in namen projekta poveËati konkurenco na slovenskem trgu z elektri-Ëno energijo, kar bo v korist vseh odjemalcev in dolgoroËno tudi v korist dobaviteljev. Posebej so opozorili, da je treba Ëim prej sprejeti podrobna pravila in pogoje delovanja trga v letu 2003, za kar nosi odgovornost dræavna uprava. Nadalje bo na podlagi izkupenj pri nas in v Evropski uniji potrebno nadaljnje prilagajanje predpisov in organiziranosti za boljpe delovanje trga. V zvezi s tem so odjemalci vladi predlagali, da zlasti zagotovi moænost vstopa na trg novim ponudnikom elektriËne energije, z odstranjevanjem prednosti dosedanjih ponudnikov. Poleg drugih iz-boljpav predlog direktive EU zahteva tudi popolno pravno loËitev izvajalcev (javne sluæbe) distribucije in upravljanja omreæja ter trænih dejavnosti oskrbe z energijo. Izjema so lahko distribucijska podjetja z do 100 tisoc odjemalci, pri katerih prav-no-organizacijska delitev med trgovske in javno storitvene dejavnosti ni obvezna. Glede manjkajocega predpisa o splošnih pogojih za dobavo elektricne energije so odjemalci opozorili, da je pomanjkljivo obdelano vprašanje kakovosti oskrbe z elektricno energijo. Poleg tega ni sprejemljivo podaljševanje roka za ukinitev prikljucnine, ki je bila doslej izdaten vir sredstev še zlasti za distribucijska podjetja. Vsi stroški za razvoj omrežja naj se takoj vkljucijo v omrežnino, ker se sicer ponovno odpirajo vprašanja sovla-ganj odjemalcev v omrežja, kar bi se moralo izkazati kot solastništvo. Vprašanje kakovosti oskrbe z elektricno energijo (prekinitve dobave, odstopanja napetosti in druge motnje) po mnenju odjemalcev sedaj v predpisih ni ustrezno obdelano. Predlagani standardi kakovosti so nižji od sedanjega stanja, kar glede na vse višjo zahtevnost pri odjemalcih ni smiselno; po drugi strani pa ni enotnega in javnega pregleda dejanskega stanja kakovosti oskrbe. V zvezi s tem so odjemalci predlagali, da naj Agencija za energijo prevzame vecjo vlogo na tem podrocju. Pricakujejo pa tudi, da bo agencija postala bolj aktivna in odzivna tudi na podrocjih, kjer je že pristojna. Glede dodeljevanja cezmejnih zmogljivosti in izravnavanja odstopanj pa odjemalci predlagajo, da se uporabijo rešitve, znane v Evropi in svetu. V prvem koraku naj bodo izbrani postopki cim manj zahtevni, še zlasti glede izravnavanja odstopanj, ki je doslej (in tudi letos) uspešno delovalo, stroški pa so bili relativno majhni. Ni sprejemljivo, da bi neurejenost na teh podrocjih ovirala vstopanje novih konkurencnih ponudnikov na trg z elektricno energijo. Zato odjemalci predlagajo, da jih pristojni organi, še zlasti Agencija za energijo, vkljucijo v reševanje omenjenih vprašanj. DRŽAVA JE POSKRBELA SKORAJ ZA VSE Državni sekretar za energetiko mag. Djordje Zebeljan je zagotovil, da so skoraj vsi akti za delovanje odprtega trga sprejeti. V sprejemanju so še splošni dobavni pogoji, ki naj bi bili sprejeti decembra in naj bi zaceli veljati januarja 2003. Podjetja elektro- 2 brez varovalke gospodarstva so ves Ëas dejavno sodelovala pri pripravi omenjenega akta. Njegova zadnja verzija je bila dana vsem podjetjem v presojo v zaËetku oktobra. Drug dokument, ki je v konËni izdelavi, je Nacionalni energetski program, ki bo podal smernice razvoja slovenske energetike. Kot meni dræavni sekretar, je to stratepki dokument, ki bo podal smernice razvoja slovenske energetike, po drugi strani pa je to dokument promocijske narave, ki bo potencialnim investitorjem pomagal ovrednotiti prilo-ænosti in tveganja na podroËju energetike v Sloveniji. Energetiki so ministru obljubili, da bo dokument izdelan do decembra in pel januarja v usklajevanje v vladno proceduro ter februarja v sprejem v dræavni zbor. Nerepen problem nasedlih investicij dræavni sekretar pojasnjuje z dejstvom, da so bile tovrstne investicije v marsikateri dræavi izhod za ohranjanje prejpnjega stanja. Tako naj bi omogoËale zvezen prehod iz naloæbe-ne filozofije, ki je temeljila na monopolnem obvladovanju trga in na minimalnem tveganju, v novo filozofijo za okolje, kjer pa je obseg poslovnih tveganj bistveno veËji. Na Uradu za energetiko je pripravljen osnutek programa nasedlih investicij. Bolj kot sam program sta veËjega pomena vira za poplaËilo nasedlih naloæb. Po energetskem zakonu so to kupnine elektrogospodarskih podjetij, po drugi strani pa pribitek na ceno za uporabo omreæja. Oba mehanizma imata svoje pozitivne in negativne lastnosti tako z gospodarskega kot po-litiËnega zornega kota. flZnaËilno za nape investicije je, da so temeljile na dveh predpostavkah, ki ne veljata veË. Domnevali so, da bomo æiveli v skupni dræavi in da bomo samozadostni pri oskrbi brez moæno-sti trgovanja s sosednjimi trgi. Doslej so napa podjetja prijavila nasedle investicije, narejen je tudi osnutek njihovega realnega vrednotenja,« je povedal dræavni sekretar. Prijavljene nasedle naloæbe bo treba tudi dopolniti z dokazili, da so podjetja sama naredila vse, kar je v njihovi moËi za Ëim cenejpe tekoËe poslovanje. Ker je vir financiranja nasedlih naloæb prodaja energetskih podjetij in podjetij, ki so v njihovi lasti (na primer Ta-lum), se bodo nasedle investicije, predvsem odplaËevanje njihovih kreditov, pokrivale postopno, kot se bo prodajalo premoæenje. Vendar pa podjetja ne bodo mogla raËunati na septevek ugodnosti. Tako na primer TE-TOL in TET, ki sta prijavili nasedle naloæbe, æe dobivata s pribitka na omreænino prednostno dispeËira-nje in s tem pokrito priznano ceno. »e bosta ti dve podjetji dobili denar za nasedle naloæbe, bosta dobili manj pokritih stropkov iz omreænine. Pri doloËitvi cen za razliËne vrste odjemalcev je treba upoptevati ne samo dejstvo, koliko nas odjemalec pri oskrbi stane, temveË tudi, koliko je odjemalec pripravljen za oskrbo pla-Ëati. Tudi pri nas razmipljamo, da bi — dokler ostane trg odprt v dosedanjem obsegu — naredili model za tarifne odjemalce, ki bi samodejno upopteval spremembe cene za uporabo omreæja in povpreËno nabavno ceno elektriËne energije. O nerepenem statusu NEK pa dræav-ni sekretar meni, da nam dejstvo, da od leta 1998 dalje nimamo odloËitve o NEK, povzroËa samo dodatne stro-pke. Katera koli odloËitev bi pomenila pocenitev. Kljub temu dræavni sekretar zagotavlja, da bodo poskrbeli, da bo NEK imela prodano vso svojo proizvodnjo, kako, pa pe ni doloËe- no. Glede na to, da je bilo enoletno pripravljalno obdobje za odprtje trga, ki gre poËasi h koncu, nas je zanimalo, Ëe se predvidevajo kakpne modifikacije odpiranja. Dræavni sekretar nam je na to vprapanje odgovoril z dejstvi. flSedaj je v Sloveniji pribliæno devet tisoË upraviËenih, med njimi pet neposrednih odjemalcev. Vseh devet ti-soË upraviËenih odjemalcev bo poleg neposrednih, ki so imeli moænost uvoza æe letos, od novega leta lahko kupovalo vsepovsod, upoptevajoË te-hniËne omejitve in veljavni pravni okvir. Distribucijska podjetja in Holding Slovenske elektrarne se bodo morali potruditi, da bodo ostali dobavitelji svojim dosedanjim upra-viËenim odjemalcem. »ar odprtega trga je, da imap moænost izbire, hkrati pa si sam odgovoren za ceno, po kateri bop oskrbovan. Dræava kot ve-Ëinski lastnik v podjetjih elektrogospodarstva se z odprtjem trga umika iz neposrednega vmepavanja v upravljanje podjetij v njihovo nadziranje, in sicer po nadzornih svetih in skup-pËinah druæbenikov. Upam, da so se podjetja do sedaj usposobila, se nau-Ëila, kako se pogaja s kupci, in ugotovila, kakpne so zahteve kupcev do dobaviteljev. Distribucijska podjetja Poti nazaj ni pe dva meseca in okrog 9000 upraviËenih odjemalcev s prikljuËno moËjo veË kot 41 kV bo lahko samo kupovalo elektriËno energijo pirom po Evropi Ëim ceneje. Registriranih trgovcev je dovolj in te æelje bodo lahko uresniËili, le Ëe bodo daljnovodne zmoænosti to dovoljevale. Dræava, ki je veliko veËinski lastnik vseh podjetij elektrogospodarstva, je menda poskrbela za vse akterje na odprtem trgu, da pa vendarle vse ni v njeni pristojnosti. NEP kot stratepki dokument naj bi pel v vladno proceduro januarja, ko bo trg æe odprt. To je eden od dokumentov, ki bi ga morali imeti pred odpiranjem, in dræava je bila pristojna zanj. Iz energetske strategije dræave bi bilo razvidno, koliko bomo trg odprli, kako bomo zapËitili domaËo proizvodnjo in kaj to pomeni za nape narodno gospodarstvo. Drug dræavni spodrsljaj je pravna izvedba zdruæevanja podjetij v Holding Slovenske elektrarne. V Ëasu, ko se je treba pripraviti na konkurenco iz Evrope, je zgubljanje Ëasa s tem, kateri pravni strokovnjaki imajo prav, odveË. Saj pri nas z odpiranjem trga ne odkrivamo Amerike. »e so v tujini uspepni koncerni proizvajalcev in distributerjev elektriËne energije, zakaj pri nas ni bil narejen tak poskus? »e je NemËija zapËitila svoj trg in s tem nacionalno gospodarstvo, zakaj mi tega ne znamo? Upamo lahko samo, da z odprodajo distribucije, za katero vlada med tujci veliko zanimanje, dræava zavlaËu-je, ker natanËno ne ve, kaj bi. Bolje tako, kakor prenagla odloËitev. Hvale vredno je priznanje, da nejasen status NE Krpko povzroËa samo dodatne stropke. Kdo je tu odgovoren za repitev in pozicijo NEK na trgu, kakrpna ji gre? NihËe ne oporeka poletni misli ministra Janeza KopaËa, da poti nazaj ni. NihËe ne oporeka temu, da ni bilo niË storjeno za popolno odpiranje trga z elektriËno energijo. Bilo je, precej, najveË v zadnjem Ëasu, in to najveË na pravno formalnem urejanju trga. Simulacije trga, ki jo je æelel HSE, ni bilo. Pravne izkupnje, ki jih je deleæen holding s strani Dravskih elektrarn, so vredne premisleka, kaj pomeni pravni akt in kaj je realno æivljenje in poslovanje. Odprti elektro trg je vse to, in ni enkratna odloËitev, temveË dolgoroËna pot, vredna temeljitega premisleka in preudarnih odloËitev. MINKA SKUBIC 3 01776275 tema meseca so 20 do 30 let komunicirala z istimi strankami, kar naj bi bilo dobro izhodišce, da jih bodo znali obdržati. Imamo deset odjemalcev, ki porabijo tretjino elektricne energije, tretjino porabi nadaljnjih devet tisoc odjemalcev in preostalo tretjino 790.000 tarifnih odjemalcev, ki nimajo možnosti izbire, in so distribucijska podjetja odgovorna za njihovo oskrbo. Ce prve tretjine in sto najvecjih iz druge tretjine sedanji dobavitelji ne bodo znali postreci »a la carte«, je z vidika tržnega deleža zelo slabo zanje. Zato lahko recem, da je z vidika trga država poskrbela (skoraj) za vse. »Skoraj« se bo merilo glede na rezultate, ki jih bo prinesel trg z elektricno energijo — zanesljivost oskrbe, optimizacija stroškov poslovanja elektro-podjetij, povecanje palete ponudbe, primerljivost cen s sosednjimi trgi, zadovoljnost odjemalcev.« Se pa državni sekretar sprašuje, ali je država odgovorna za izobraževanje o odpiranju trga, podjetniško kulturo v elektroenergetskem sektorju skladno z novo nastalimi razmerami, ali je država poskrbela, da gospodarstvo ve, kaj je trajnostni razvoj s podrocja energetike in da padec cen na kratek rok lahko ogrozi zanesljivost oskrbe na dolgi rok. Hkrati pa upa, da odpiranje trga razumejo tudi manjšinski lastniki elektro podjetij, ki jih je tudi treba upoštevati. »Imamo razvito omrežje, vecjo proizvodnjo, kakor jo potrebujemo, placilno disciplino, sedaj lahko uvedemo samo še možnost izbire. Uspešnost in prosperiteta menedžerjev v panogi bi morala biti v celoti premo-sorazmerna z uspešnostjo podjetja na dolgi rok (oskrbujem, torej sem). Vodstvu se dajo proste roke, hkrati pa se zahtevajo rezultati. Tako imajo vsi, ne glede na leta, možnost, da se izkažejo. Želja po svobodi je tako povezana z doseganjem ciljev,« je še povedal Djordje Žebeljan. UGODEN VPLIV PREDVSEM ZA UPRAVICENE ODJEMALCE Kot je pojasnil prof. dr. Jože Ko- privnikar, direktor Agencije za energijo RS, delovanje mednarodnega trga pomeni izboljšanje tržnih razmer in bo imelo ugoden vpliv predvsem za upravicene odjemalce. Ti se cedalje bolj zavedajo svojega novega polo- æaja, intenzivneje se pogajajo za ceno in druge pogoje. Ta pritisk obËutijo zlasti distribucijska podjetja. Mednarodno odprtje trga z elektriËno energijo pomeni moænost za vse, ki trgujejo z elektriËno energijo v Sloveniji, da bodo lahko svoje delovanje razpiri-li v mednarodni prostor. Slovenski upraviËeni odjemalci bodo imeli mo-ænost nakupa pri tujih dobaviteljih, ki je do sedaj niso imeli. S tem bo na ponudbeni strani veËja konkurenca. Za trgovce, posrednike in zastopnike to pomeni veËje moænosti prodora na trg, za slovenske proizvajalce elektri-Ëne energije pa bo mednarodna konkurenca pomenila veËji pritisk oziroma potrebo po trænem obnapanju, hkrati pa bodo imeli boljpe moænosti za mednarodno trgovanje kot doslej. Kljub temu analitiki v letu 2003 ne napovedujejo pomembnejpega zniæa-nja cen elektriËne energije, zlasti ne za tarifne odjemalce. Po izkupnjah iz drugih dræav se z odpiranjem trga pojavijo tudi novi ude-leæenci, zlasti trgovci, træni zastopniki in posredniki. Te zanimajo predvsem moænosti za trgovanje v dræavi kot tudi Ëezmejno trgovanje z elektriko. Poleg sedanjih udeleæencev trga v Sloveniji tudi oni æeljno priËa-kujejo pravila, ki bodo to problematiko uredila. Zmogljivosti Ëezmejnih vodov so omejene, poveËanja zmogljivosti pa kratkoroËno brez gradnje novih daljnovodov ne moremo pri-Ëakovati, saj bi to lahko storili le na raËun poslabpanja zanesljivosti obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema. Zato vsi zainteresirani ne bodo mogli uvoziti elektriËne energije iz tujine. Omejitve so znane, pravila, ki bodo v kratkem objavljena, pa naj bi vsem zainteresiranim omogoËila vsaj enakopravno kandidiranje za Ëezmejne prenosne zmogljivosti. V Sloveniji je za dostop do prostih zmogljivosti Ëezmejnih vodov pristojen Eles, ki mora pravoËa-sno objaviti tudi pravila za dodeljevanje. Ta pravila vsebujejo tudi kriterije dodeljevanja, za katera mora dati soglasje Agencija za energijo RS. Na podroËju regulative Agencija pri-Ëakuje nadaljevanje dobrega sodelovanja zainteresiranih udeleæencev na trgu, predvsem seveda izvajalcev gospodarskih javnih sluæb (GJS). Slednji so bili æe letos povabljeni k sodelovanju v posvetovalnem procesu o cenah za uporabo omreæij oziroma o regulativnem okviru, zasnovanem na naËelu ekonomske uËinkovitosti. Re-gulativni okvir sestavljajo pravila za spodbujanje ekonomske uËinkovito-sti izvajalcev GJS. Cene za uporabo elektroenergetskih omreæij so rezultat teh pravil. Pravila se v regulativ-nem obdobju (predvidoma naslednja tri leta) ne spreminjajo. Novi pravilnik o cenah za uporabo omreæij in kriterijih za upraviËenost stropkov bo povzel pravila in kriterije, ki so rezultat izpeljanega posvetovalnega pro- cesa. HSE PRICAKOVAL SIMULACIJO TRGA V HSE pricakujejo odprtje trga, ve-doc, da bodo lahko vsi upraviceni odjemalci sami izbirali dobavitelja tako doma kot v tujini. Ker se zavedajo, da bo to bistveno vplivalo na pogoje poslovanja, so že pred poletjem pritiskali na resorno ministrstvo, da se sprejmejo vsi pravilniki in naredijo ustrezne simulacije, ki bodo pokazale, kaj odpiranje pomeni za udeležence trga. S slednjim niso uspeli, zato so si sami pripravili simulacije dogajanj na slovenskem trgu v letu 2002. Kot pravi dr. Tomaž Stokelj, izvršni direktor sektorja za trženje v Holdin-gu Slovenske elektrarne, kažejo izkušnje iz drugih evropskih držav, ki so odpirale trg, da je eno govoriti o odpiranju trga, drugo pa ga je popolnoma odpreti. V Nemciji so tuji dobavitelji kar nekaj casa poskušali oskrbovati nemške koncne porabnike, pa jim ni uspelo. Proizvodna podjetja imajo v lasti distribucije in te kupujejo elektricno energijo od svojih proizvodnih podjetij, po ceni, ki pokriva celotne stroške proizvodnje. Presežke pa prodajajo proizvodna podjetja na trgu po ceni, ki pokriva le variabilne stroške. Podobno je na Ceškem, tudi v Avstriji se povezujeta proizvodnja in distribucija, v Italiji trg ne deluje, Francija ima zaprt trg, Švica še nima sprejete zakonodaje o odpiranju trga. Po Stokljevem poznavanju evropskih energetskih trgov imajo pravi trg le Skandinavci, ki pa na slovenske razmere nimajo vpliva. Vsi drugi imajo vsaj delno reguliranega, kar omogoca preživetje vsem akterjem na njem. Naši akterji so zaceli sestanke o odpiranju trga julija, se usklajevali avgusta. Rezultat sestankovanj je sprejeti pravilnik o odstopanjih. »Odprt pa 4 ostaja problem uvoza in izvoza elek-triËne energije in naËin razdelitve zmogljivosti na meji. TeoretiËno lahko uvaæamo veË kot polovico napih zmogljivosti. Drugo pa je, koliko lastne proizvodnje potrebujemo za obratovanje sistema in sistemske rezerve. Ker TE ©optanj zagotavlja velik del sekundarne regulacije ter daje podporo 400 kV omreæju, mora obratovati, pa Ëeprav njena cena ni konkurenËna ceni uvoæene elektriËne energije. V nasprotnem primeru ni sistema, ni porabe in seveda tudi uvoza ne. Po drugi strani bi nekontrolirani uvoz povzroËil napim proizvajalcem elektriËne energije kar precej milijard izgub, sluæili pa bi tuji trgovci,« meni dr. ©tokelj in nadaljuje, da tak uvoz ne pomeni bistveno niæje cene, kot je pri nas. Tudi za uvoz avstrijskih 50 odstotkov zmogljivosti je na meji predvidena draæba in na njej bodo nastopali vsi veËji evropski trgovci in po predvidevanjih dobili vsak le manjpi deleæ. Zato bodo po-skupali tako nabavljeno elektriËno energijo prodati po najvipji moæni ceni.« Ker bo povprapevanje po uvo-æeni elektriËni energiji bistveno presegalo moænosti uvoza, bo cena tako uvoæene elektriËne energije prakti-Ëno enaka ceni elektriËne energije, proizvedene v Sloveniji.« Z moænostmi odpiranja trga se je ukvarjala tudi analiza konkurenËno-sti, ki je bila narejena pred delnim odprtjem trga. Kot vsaka analiza je tudi ta temeljila na doloËenih predpostavkah. Kot ugotavljajo na HSE, se del pomembnih predpostavk ni uresniËil. Repene niso nasedle investicije. Druæbe HSE so prijavile veË kot za 60 milijard tolarjev nasedlih investicij, kar bi ob spremenljivi dinamiki po letih za naslednje leto pomenilo 12 milijard tolarjev. Nadaljnja predpostavka pred odpiranjem je bila, da bomo prodali 2800 GWh iz TE ©optanj z dolgoroËnimi pogodbami tarifnim odjemalcem. Cena za te koliËine naj bi bila za petino vipja od cene, ki jo omogoËajo sedanje cene tarifnih odjemalcev. Tretja predpostavka, na podlagi katere je bila narejena analiza konkurenËnosti, je prevzem polovice elektriËne energije, proizvedene v NE Krpko s strani hr-vapkega kupca — HEP-a. Prevzem celotne proizvodnje z nape strani vpliva tako koliËinsko kot finanËno na razmere na slovenskem energetskem trgu. 5 tema meseca flNepremipljen in neurejen naËin odpiranja trga, kakrpnega ne poznajo nikjer v Evropi, ima lahko usodne posledice za slovenske proizvajalce. Ker pa je HSE tisti subjekt, ki uravnava trg v Sloveniji, bi se to poznalo tudi na finanËnem poslovanju hol-dinga,« opozarja sogovornik, ki upa, da bodo v naslednjih dveh tednih bolj jasna pravila, kako bo potekalo poslovanje naslednje leto. Dokler niso znane razmere glede uvoza in izvoza, ni moË narediti slike poslovanja za leto 2003 in tudi ne sklepati pogodb za naslednje leto. Lani so bila pogajanja glede izvoza sklenjena konec oktobra. V HSE upajo, da bodo kljub vsemu lahko veËino pogodb za dobavo elektriËne energije v letu 2003 sklenili do konca novembra. NAJPOMEMBNEJŠE AKTE IMAMO Na podlagi energetskega zakona in skladno z uredbo je bil za sistemska navodila v zvezi z delovanjem trga elektriËne energije pristojen Eles. Kot pravi Milan Jevšenak, direktor Eleso-vega Upravljalca prenosnega omreæja (UPO), so doslej pripravili vse krovne dokumente, v pripravi pa imajo pe nekaj pravilnikov. Poleg Elesa pri tem sodelujeta pe Borzen in Agencija za energijo. Agencija doloËi pogoje za delovanje trga, kontrolo stopnje odprtosti. Naloga Elesa pa je, da kot upravljalec prenosnega omreæja omogoËi uresniËevanje teh dejavnosti, kar mora biti urejeno s pravilniki. flMed zadnjimi tovrstnimi pravilniki je bil pravilnik o odstopanjih, sprejet 1. oktobra. Ta je plod dela vseh elektrarn v sistemu in je po letu in pol dela na njem najboljpi kompromis, ki omogoËa svobodno oblikovanje elektroenergetskega trga. Vsak se lahko druæi v svojo bilanËno skupino in najde svojega dobavitelja,« meni Milan Jevpenak in nadaljuje z naptevanjem izdelanih pravilnikov. Oktobra je bil sprejet tudi pravilnik o dodeljevanju prekomejnih zmogljivosti v obmoËju sistemskih rezerv. Ta omogoËa prekomejno trgovanje v prostih zmogljivostih, ki jih imajo normalno na razpolago operaterji sistema in niso na razpolago za trg elektriËne energije. S sprejetjem tega pravilnika je omogoËena boljpa izkoripËenost napih proizvodnih zmogljivosti, poveËala pa se je tudi prednost, ki jo ponuja italijanski trg. V zakljuËni redakciji je pe pravilnik o dodeljevanju prenosnih zmogljivosti za leto 2003. Kot pravi sogovornik, so bila izhodipËa za ta pravilnik pripravljena in usklajena na sestanku predstavnikov MOPE, Agencije za energijo, Borzena in Elesa. Kriteriji so bili postavljeni po sedaj veljavni zakonodaji glede na odpiranje trga s 1. januarjem 2003. So kar se da ne-diskriminatorni za vse udeleæence na elektroenergetskem trgu in so trans-parentni, kar je za delovanje odprtega trga eden od zavezujoËih pogojev. flPojavljajo se problemi delitve kriterijev, ki smo jih uskladili. Ti kriteriji pa morajo enakopravno obravnavati vse udeleæence, Ëesar pa v dosedanjem sistemu ni bilo. Teæave nastajajo, ker vsak gleda omenjene kriterije s svojimi oËmi: proizvodnja po svoje in skupa omejevati uvoz, distribucija pa se zavzema za popolno odprtje trga. Tu je vloga regulatorja, da najde pravo razmerje.« Kot zagotavlja Milan Jevpenak, so bili sredi oktobra vsi akti, ki so nujno potrebni za popolno odprtje trga in za katere je pristojen Eles, pripravljeni. Vrsta in ptevilo aktov, ki jih bo treba pe pripraviti, sta odvisna od tega, koliko bo trg deloval in koliko bo odprt ter koliko bo regulirano delovanje reguliranega dela elektroenergetskega sistema v razmerah odprtega trga. Vsi sprejeti dokumenti, ki jih objavlja Eles kot upravljalec prenosnega omreæja, in tudi drugi podatki o delovanju elektroenergetskega omreæja in sistema so sproti objavljeni na spletni strani www@tso.eles.si. Podatki so objavljeni skladno z zahtevo energetskega zakona in pravila, ki veljajo za Ëlanice ETSO, Evropskega zdruæenja operaterjev omreæij. KLJUCNEGA POMENA JE USMERITEV H KUPCEM Mag. Gregor Božic, izvrpni direktor Elektro Ljubljana, meni, da se slovenski trg z elektriËno energijo sicer æe razvija, velike razlike so vidne zlasti v primerjavi s sistemom izpred dveh let, toda podjetja vseh trænih priloænosti vendarle ne bodo mogla v celoti izrabiti, dokler dræava ne bo odpravila sistemskih pomanjkljivosti. Podjetja, ki bodo 1. januarja prihodnje leto zaËela sodelovati na dereguli-ranem trgu z elektriËno energijo, Ëa- kajo po besedah mag. BoæiËa poslovne priloænosti, pa tudi ptevilne pasti. Elektro Ljubljana je æe analiziralo razmere na trgu pri bliænjih sosedah — Avstriji, Italiji in Hrvapki, za letos pa je tudi sklenilo nakupne pogodbe z nuklearko v Krpkem za potrebe pasovne energije in s HSE za potrebe pasovne in vrpne energije. S posameznimi trgovalnimi posli je, kot je poudaril mag. BoæiË, izrabilo razlike v cenah na razliËnih trgih. Sicer pa Ëakajo podjetje na nakupni strani tudi ptevilna tveganja, ki jih bo moralo obvladati, zlasti na podroËju oblikovanja kratkoroËnih in dolgo-roËnih cen. Slednje se sicer zelo malo spreminjajo, saj so vezane na ter-minske pogodbe, prve pa so zelo spremenljive in tudi bistveno niæje od prvih — po izkupnjah iz drugih trgov za pribliæno 20 do 30 odstotkov. Toda z novimi trænimi razmerami se bodo tudi te po predvidevanju mag. BoæiËa pribliæale dolgoroËnim cenam. Poleg tega so tu pe koliËinska tveganja, kjer bo igral kljuËno vlogo pred kratkim sprejeti pravilnik o obraËunu nedovoljenih odstopanj, ki je vezan na porabo in proizvodnjo elektriËne energije. Obenem BoæiË poudarja pe pomanjkanje prenosnih zmogljivosti za uvoz elektriËne energije, slabo likvidnost trga, kreditno tveganje, morebitne Ëlovepke napake na podroËju notranjega nadzora ter tveganja, ki se bodo pojavljala zaradi nenehnega spreminjanja pravil igre. Po drugi strani pa se Elektro Ljubljana zaveda tudi ptevilnih prednosti, ki jih bo imelo v novih trænih razmerah. To je predvsem velik obseg prodaje, zato podjetje veliko pozornosti namenja predvsem ugotavljanju potreb kupcev in analizi njihovih urnih dinamik odjema ter poskupa predvideti povprapevanje ter oblikovati ceno glede na deleæ stropkov. Prav zato se je lotilo razpisa za nabavo sistema za obvladovanje tveganj, obenem pa poskupa kupcem svetovati, kako lahko sami zniæajo stropke. A vendarle je najbolj stimulativna ustrezna cenovna politika — leta 2004 namerava podjetje po napovedih mag. BoæiËa oblikovati optimalno urno ponudbo. Cenik bo vseboval veË razliËnih postavk — prva bo tako imenovana enotna cena, ki bo veljala predvsem za administracijo in storitve, torej za kupce, ki nimajo urnih meritev, druga bo tarifna cena, ki bo podobna sedanjemu tarifnemu sistemu, pri ka- 6 terem kupec nima urnih meritev, a lahko kljub temu vpliva na stropke, tretja pa bo produktna cena, na katero bodo lahko porabniki vplivali z urnim odjemom in bodo tako dobili priloænost, da zniæajo stropke. Slednji cenik bo oblikovan posebej za pasovno, dnevno in noËno energijo, temu pa nameravajo pri Elektru Ljubljana dodati pe cenike za urno raven, za de-lovnike in za porabo ob koncu tedna. Poleg omenjenih moænosti bodo kupci dobili pe moænost nakupa ter-minskih standardiziranih produktov v tujini, s Ëimer bodo lahko kupili energijo vnaprej — denimo, za leto ali dve, vendar bo to za zdaj pe teæko zagotoviti, saj ni dovolj prenosnih zmogljivosti na voljo. Kot zadnji dve moænosti omenja nap sogovornik pe nakup energije prek borze, pri Ëemer bodo morali sprejeti tudi del cenovnega tveganja, ter vkljuËitev v bilanËno podskupino Elektro Ljubljana. Velika konkurenËna prednost podjetja je, kot je poudaril mag. BoæiË, tudi dejstvo, da ni obremenjeno z lastno ceno proizvodnje, kar pomeni, da bo lahko izrabilo vse træne moænosti, vendar mora zato razviti pe sistem trgovanja ter se povezati s tujimi partnerji. To je deloma æe uresniËilo, saj æe sodeluje s ptevilnimi podjetji, usklajuje pa se pe z regulatorji sosednjih trgov. Obenem se zaveda, da je kljuË do uspeha predvsem vlaganje v znanje in razvoj informacijske tehnologije. Uspepno trgovanje z elektriËno energijo je vendarle odvisno predvsem od dejavnosti in inova-tivnosti posameznih podjetij, predvsem pa od ozavepËenosti in obvepËe-nosti kupcev. Koliko vedo slednji o novih gibanjih, se je izkazalo æe lani, ko so tista podjetja, ki so tvegala veË, dosegla tudi niæjo ceno elektriËne energije, je poudaril mag. BoæiË. MIRO JAKOMIN, MINKA SKUBIC, SIMONA BANDUR 7 trgovanje z elektriËno energijo TRG Z ELEKTRI»NO ENERGIJO eptembra je bilo na organiziranem trgu ponovno zaznati veËjo dejavnost udele-æencev trgovanja, ki je posledica tudi poveËanih potreb po elektriËni energiji v primerjavi s prej-pnjim mesecem. VeËja dejavnost udeleæencev se je odrazila v poveËanih koliËinah trgovanja na organiziranem trgu, ki je septembra znapala 43.670 MWh, kar je za 114 odstotkov veË kakor avgusta. V primerjavi s celotnim odjemom elektriËne energije v Sloveniji je deleæ organiziranega trga sestavljal pribliæno 5 odstotkov. PovpreËni dnevni deleæ trgovanja z elektriËno energijo je znapal 1.456 MWh, povpreËni indeks cen elektriËne energije na organiziranem trgu (SLOeX) se je v primerjavi s prejpnjim mesecem zvipal za 12 odstotkov in dosegel vrednost 6.269. SKUPNI PROMET IN VREDNOST SLOeX NA ORGANIZIRANEM TRGU V MESECU SEPTEMBRU 2002 LaJjJ 1 .sept 3.sept 5.sept 7.sept 9.sept 11 .sept 13.sept 15.sept 17.sept 19.sept 21 .sept 23.sept 25.sept 27.sept 29.sept ¦ Dnevni volumen -SLOeX NAJVE»JI DELEÆ PRI PASOVNI ENERGIJI eptembra se je tako kot v poletnih mesecih najveË trgovalo s produktoma pasovne in trapezne energije, medtem ko sta se deleæa trgovanja s produkti noËne in urne energije pe zmanjpala. De-leæ trgovanja s pasovno energijo se je v primerjavi z avgustovskim de-leæem trgovanja zelo poveËal, to je za 113 odstotkov, medtem ko se je deleæ trapezne energije zmanjpal kar za 47 odstotkov. PovpreËna dnevna koliËina trgovanja s pasovno energijo je znapala 706 MWh, s trapezno energijo 95 MWh, z noËno energijo 5 MWh in s produkti urne energije skupaj 23 MWh. PovpreËne cene produktov trgovanja po sprotnem naËinu so bile: za pasovno energijo 6.130 tolarjev/MWh, za trapezno energijo 8.160 tolarjev/MWh in za ceno noËne energije 4.031 tolarjev/MWh. Vse povpreËne dnevne cene posameznih produktov so se v primerjavi s preteklim mesecem zvipale, najveË cena pasovne energije, in sicer kar za 17 odstotkov, najmanj pa cena produkta noËne energije. Kljub precejpnjemu zvipanju cene produkta pasovne energije pa to ni vplivalo na manjpe zanimanje po tem produktu, tem-veË je bilo ravno za ta produkt najveË trgovanja. DELEÆ TRGOVANJA S STANDARDIZIRANIMI PRODUKTI V MESECU SEPTEMBUR 2002 ¦ Pasovna energija ¦ Trapezna energija D Nocna energija ¦ Urna energija A DEJAVNOSTI V T pr evnem trg regled dejavnosti udeleæencev trgovanja na dnevnem trgu glede na posamezni dan trgovanja v tednu za obdobje od 1. avgusta do 16. oktobra letos je pokazal, da so udeleæenci trgovanja na dnevnem trgu najbolj dejavni od ponedeljka do Ëetrtka, v petek pa se njihova dejavnost precej zmanjpa. Analiza dejavnosti udeleæencev trgovanja je bila narejena na podlagi primerjave skupne koliËine trgovanja na dnevnem trgu, doseæene tehtane povpreËne cene sklenjenih poslov na dnevnem trgu, ptevila podanih ponudb in ptevila sklenjenih poslov. Rezultate lahko pripipemo dejstvu, da od ponedeljka do Ëetrtka obiËajno poteka trgovanje samo za naslednji dan, medtem ko v petek poteka trgovanje kar za tri dni vnaprej. To je moæen vzrok, da je skupna koliËina trgovanja v ponedeljek podobna skupni koliËini trgovanja Ëez konec tedna. Za ponedeljek je treba predvideti potrebe za tri dni vnaprej in to je tudi moæen vzrok za manjpo dejavnost udeleæencev, ki teæje 8 predvidijo svoje potrebe za tri dni vnaprej. PRIMERJAVA TRGOVANJA PO POSAMEZNIH DNEVIH OD 1. 8. 2002 DO 16. 10. 2002 pon. tor. ^Dnevni trg v MWh =št. ponudb =Št skl.poslov ¦Povprecna dnevna cena fSIT/MWhl Dan v tednu 4000 BOOO 3500 7000 3000 S000 2500 5000 2000 4000 1500 aooo 2000 500 1000 85,10% 2,79% 0,61% 12000 7000 10000 5000 f.nnil 4000 6000 2000 1000 Cet. pet. sob. ned. ii*. proizvodnja in poraba JiMiWfflHJ.........I septembra so odjemalci iz prenosnega omreæja prevzeli 959,4 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 81,3 milijona oziroma kar za 9,3 odstotka veË kot isti mesec lani. Septembrska poraba je bila tudi za 2,7 odstotka vipja od naËrtovane z elektroenergetsko bilanco, pri Ëemer so bila velika odstopanja pe zlasti pri distribucijskih podjetjih. Ti so s prevzetimi 729,4 milijona kilovatnih ur lansko primerjalno porabo presegli za dobrih pet odstotkov, dejanski rezultati pa so za veË kot ptiri odstotke presegli tudi bilanËne napovedi. Med velikimi odjemalci ostaja po porabi v ospredju tovarna aluminija Talum, ki je zaradi spomladi poveËanih proizvodnih zmogljivosti, septembra iz prenosnega omreæja prevzela kar 142,7 milijona kilovatnih ur elektriËne energije oziroma za skoraj polovico veË kot isti mesec lani. GWh 1000 800 600 400 200 september 2001 september 2002 | NEPOSREDNI Q DISTRIBUCIJA Q SKUPAJ k ljub jesenskemu deæevju in poslediËno polnejpim koritom rek slovenske hidroelektrarne pe vedno ne dosegajo lanskih proizvodnih rezultatov, saj so se jim septembra pe najbolj pribliæale Dravske elektrarne, medtem ko je bila proizvodnja na Savi in SoËi precej manjpa. Tako smo iz hidroelektrarn deveti letopnji mesec pridobili 229,2 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 27,6 milijona oziroma za dobro desetino manj kot v istem Ëasu lani. Po zaslugi jedrske elektrarne Krpko in drugih termoelektrarn pa so bili skupni proizvodni rezultati vendarle boljpi od lanskih, saj nam je septembra iz domaËih virov uspelo zagotoviti milijardo 80,7 milijona kilovatnih ur elektriËne energije.Tako smo za 3,8 odstotka presegli lanske primerjalne rezultate. Skupna proizvodnja pa je s tem bila tudi za 3,2 odstotka boljpa od napovedi, zapisanih v letopnji energetski bilanci. * upoptevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu LETOŠNJA IZJEMNA RAST PORABE GWh