MIRA ENGELMANOVA: Kuiturne in socialne institucije na Čehosiovaškem. V L i b e n j u , v VIII. m e s t n e m okraju, je velikanska krasna stavba z napisom »S 1 o b o d a r n a« in letnico 1919. Načrt za to stavbo je bil izdelan tik pred vojno na pobudo delavskih društev iz vseh strank. Ta so zbrala iz svoje srede kuratoirij. ki je sezidal po vojni s pomiočjo praškega mesta in praških bank to stavbo", v kateri |e postora za 560 samskih delavcev oziroma rokodelcev. Vsak ima svojo sobo, skupnih obednic je več. V spodnjih prostorih so kopalne sobe in tuši. Ako hoče kdo sam kuhati, je na razpolago posebna kuhinja, kjer je 20 plinovih štedilnikov. Poleg poslopja je velik vrt in terasa. Podobno slobodarno za ženške pripravljajo v Ječni ulici. V vseh oraških delavskih predmestjih se nahajajo — .1 a s 1 i c e. Sem prinese inati delavka otroka zjutraj. ko gre na delo ter ga pušča tu. dokler se ne vrne. Tndi tu so uslužbene socialne delavke. Jaslice ustanavljajo, da ostane otrok vsaj zvečer in če mogoče tudi opoldne v stiku z materjo in ostalo družino. Sploh se čuti vsepovsod stremljenje dati narodu zdravo družino. Masaryk piše v tem oziru: »Kdor želi svet preobraziti mora imeti čvrsto podlago, ki jo je zahteval Arhimedes in to> je družina in narod. Brez zdrave družine ni zdravega naroda, brez zdravega naroda smo nihče in nič.« Vendar imajo Čehi tudi vzorno urejene zavode. kakor n. pr. s i r o t i š č e v IV. mestnem okraju. Upravitelj zavoda je učitelj Karel Hajek, izboren pedagog in pisatclj. Z vso prirojeno spretnostjo niu pomaga'njegova žena, tudii učiteljica. V veliki trinadstropni stavbi je vzorno oskrbovanih 150 otrok, dečkov in deklic, ki obiskujejo mestne šole. Vsa oprava po sobah je bela, okna so polna cvetja. ki ga goji mladina sama. Na stenah vidiš v vsaki sobi le par umetniških kopij, slovečega češkega slikarja Manesa. Povsod, kamorkoli stopiš čutiš, da vfdi 'zavod mehka. oesmška duša ki ga izpopolnjuje strogemu redu vajena energična ženska roka. Beli hodniki se pravkar slikajo z narodnirmi motivi; 12, 13 in 141etni gojenci opravljajo to delo sami. V zavodu je tudi velika dvorana za prireditve v zimskem času. Obiskujejo jlh tudi bivši gojenci, ki smatrajo še vedno upravitelja in upraviteljico zavoda za očeta in mater. Q o j e n c i i m a j o v z a v o du tudi svoje mesečno glasilo »Naš list«, ki ga urejuje upravitelj. V knjižnici irnajo stalno razstavo risb ter poslikaniih keramičnih, bakrenih in lesenih izdelkov. Zanimiva je zbirka igrač, izdelana iz jnakovih glavic, divjega kostanja, šišk, želodov in češarkov. Okolo poslopja se širi prostran vrt; gredica pri gredici lepo obdelana. Vrtnarju pomagajo gojenci, zato pa gre izkupiček pridelkov iz neka.erih gredic v poseben fond za počitniško potovanje. Eden oddelek s 30 gpjenci in 2 učiteljema se ravno rrradi na počitniškem oddihu v Češkem lesu. Tako skrbi dobri uwavitel.i za i_ravo razvedrilo svojih oskrbovancev. Našo posebno pozornost zasluži zavod, ki se nahaja v Krnskem, y okraju Mlade Boleslave, ob rečrici Iseri. dobri 2 uri z vlakom severozapadno od Prage. V zavodu. ki lez\ v divnem kraju, je 66 otrok v starosti od 2. do 14. leta. Ta zavod, ki je edini te vrste v republiki, vzdržuje podporni fond legijonarjev za legijonarske sirote; obstoji šele 2 leti ter ima svojo špecijelno metodo. Vodijo ga trije priznani šolniki: Švarc, Krh <in Havranek. Zlasti Švarc je na glasu izbornega pedagoga ter nosi ime dirugi Pestalozzi. Pri pouku so otroci razdeljeni koedukativno v 2 skupini: v skupino malih in skupino velikih. V šolski so^i ne vidiš urnika. tudi klopi nimajo, stoli stoje v polkrogu. Pri pouku se zasleduje razvijanje samostojnosti in samodelavnosti na podlagi nazornega opazovanja zato se pouk vrši kolikor mogoče na prostem. Kar vidi otrok v naravi, reproducira potem z ilovico. nato v lesu in slednjič s čopičem in barvo na papirju. V posebni sobi je stalna razstava teh otroških izdelkov. Učiteljstvo prihaja ob nedeljah sem ter zasleduje razvoj te špecijelne metode, ki bo podlaga novemu načrtu za ljudske šole, ako načrt uspe. Otroci opravljajo vsa lažja dela v zavodu sami. Vsak ima svoj resort in o svojem delu odda vsako soboto pismen referatSkuša se zabrisati sled bivanja v zavodu, zato so razdeljeni otroci v izvenšolskem času v skupine po 5 ali 6 in to v različnem razdobju let. Samo ti nosijo enako obleko in najstarejša v skupini je mala maminka najmlajšega. Pri jedi sedi pole,g niega in niso soloh vsq skrb zani. Obedovali smo s.kupno> z učiteljstvom in mladino na prostem, v senci košatih dreves in kaj lepo je bilo gledati male strežnice in strežnike, ki so se spretno sukali okoli miz. V lepem vremenu je obed in večerja na prostem, ker je bivanje v najožjem stiku z naravo glavni pogoj vzgoje. Otroci izgledajo izborno, so cvetoči, veseli in ždvahni tako. da ie bivan.ie z niimi nrav prijetno. Toda y r n itn o s e z o p e t v Pragona Žižkov grič k velikemu otroškemu igrišču. ki je oeia.ien z živo mejo in ki obstoji šele^dvc leti. Tu vidiš trugalnice Dleza^ne lestve, droire. brad ie kroeoteke. erredi in drugb telovadno orodje v razni . velikosti za mladino od 5. do 14. leta. Na igrišču je prostoira za 3000 otrok. V ozadju je koča s tuši in oskrbnikovim stanovanjem. Za igriščem je velik bazen. kannor se spusti poleti v jutranjih urah voda, ki jo ogreje dopoldansko solnce, a popoldne se otroci kopljejo v njej. Poleg bazena je s pol metrom visokim zjdo_n obdan prostor, ki je oosut z mehkim neskoim. Iz teea gradi deca iroro :n tune'e. mostovc 'n nalače. Tako- je grič Žižkov posvečen narodovemn naraščaju. Ko gledaš to veselo, živahno mladino. blagruješ narod. ki more nuditi svojemu naraščaju tako zdravo, otroškemu dnhu in telesu Driinerno zabavo. I e. r išče vzdržuje praški podmladek Rdečega križa in društvo »I w k a«. To društvo je ameriškega izvora, a je zadobilo pod predsedstvom Marije Zahorske, vnukinje znane češke pisateljice Božene Nemcove. popolnoina češko lice. ()b v/nožiu Žižkovcga srča si Oijleimo v realki razstavo risarskih izdelkov in ročnih del. 25 praških srednješolskih zavodov je tu razstavilo svoje najboljše 'proizvode. Kakor pri nas vidiš tudi tu stremljenje po mrodnih motivih. Najbolj je zastopana ornamentika. Mnogo se goji tudi izrezljavanje raznobojnega papirja, ki je sestavljen na papirn: nodla.-ri v ,-oi.ra.iiTie. ornamente i dr. Posebno pozornost zaslužijo na pergainent-naniriu izdelajii kra^ni nestroboini inicijali, kopije iz starih knjig. Tem inicijalom slede z nenavadno točnostjo izdelane črke, prepisi starih ustavnih listin in raznih važnih dekretov. Tu čitaš Husovo pismo, ki ga je pisal iz Kostnice. Podmladek Rdečega križa je zastopan s plakati za pobijanje jetike. Tudi lično izdelanih lutk se ne majka in cel oder z umetniško izdelanimi kulisami in fantastičnimi lutkami krasi dvorano. Profesor t i pojasnjuje, da prirejajo dijaki v počitnicah v obmejnih krajih marijonetna gledišča za probujanje narodne zavesti. Vzorno urejena je tudi stalna šolska razstava v IV. p r a š k e m o k r a j u. Tu vidiš izdelke otroških vrtcev, ljudskih in mesčanskih šol iz minolega šolskega leta. Ti pro>izvo0' H.staneio v razstavi celo reto ter se bodo ob koncu letošnjega šolskega leta nadomestili z izdelki tekočega leta. Razstavljeni so zvezki. risarije, ročna dela,( leseni, bakreni in kartonasti predmeti ter izdelk1 iz rn;pve In barvaste formele to ie zmes za modeliranje. Ttidi tu se zasleduje povsod isti cilj: narodni motiv. Zastopana ni le Praga in Brno temveč tudi drugi večji kraji Češkoslovaške so napolnili 4 dvorane s svojimi izdelki. Lični so pestrobojni predmeti iz Morave, ki napolnjujejo polovico velike dvorane. Zanimale te bodo tudi spisne naloge, kjer mladina spis tudi v barvah ilustrira. Učiteljstvo prihaja sem yidi naiboljše izde'ke iz vseh najbolj tipičnih krajev širne domovine ter dobiva novih pobud za nadaljno delo v šoli. V predmestju Holešovice vidiš veliko. lično zgrajeno b a r a k o z n a p i s o m »L e g i j a m a 1 i h.« To je zavetišče, kamor prihaja mladina od 6.—14. leta v izvenšolskem času. Veliko, lepo barako so zgradili Američani. Dvorana z odrom služi za prireditve v ziruskem času. Knjižnica je bogato založena z mladinskimi spisi. Poleg te je velika obednica. Tu dobe otroci tečno. južino, katero si deloma sami zaslužijo s tem, da šivajo oblekce; predpasnike, čepice i. dr. Ti priprosto, a lično izdelani predmeti, ki so okrašeni samo z ozkimi borduranii 7 narcdnim inotivi se »rodaio, skupiček pa pošlje Rdečemu križu, ki oskrbuje otrokom južino. Ob vznožju griča Petrina, ki je spremenjen v krasen vrt se nahaja v Kinskem parku narodopisni muz e j. Takpj v vestibilu vidiš slikane omare in skrinic. ki nalikujeio našim starirn kranjskim. Zelo- bogate so zbirke vezenin in narodnih noš iz vseh krajev Češkoslovaške. Tudi selo Vajnori ima svoj poseben oddelek. Na našo Belo krajino te spominja bogata zbirka pisanic iz Morave. Koliko dela. koliko fantazije vrle češkoslovaške žene je tu nanizano! Nekatere vezenine te spominjajo na one naših srbskih sester, tam iz južnih krajev okolo Kosovega. Tehnika .ie ista, le bajrve naš;h iužnih sester so bo.j žive, boli sočne: žive pač pod toplejšim solncem, ki je dalo cvetju živejše boje. Poleg narodopisnega muzeja je bel mramornat spomenik sloveče češke tragedkinje Hane Kvapilove, ki je umrla pred par leti. Tako je postavil češki narod svoji oboževani igralki spomenik sredi cvetja in zelejija. poleg muzeja, ki ^aže dpmae"nu Jn tuicu nridnost in nadarjenost češke žene. Sploh uživa češka žena večjo enakopravnost z moškim nego naša jugoslovanska žena. V praškem parlamentu zastcpa ženske pravice 7 žensikih poslank. Tudi to je Masarvkov vpliv, kajti on piše o ženi: »Če opazujem življenje z globjega vidika. ne opazim razlike med umsko nadarjcnostjo moža in žene. Mož je telesno močnejši, se razlikuje seksualno, ali umsko in čustveno je on_ k ženi Ccška žena Da tudi zas'uži v polni meri to priznanje. V vseh organizacijah se čuti njena spretna roka in* njefla vroča ljubav do celokupnega_ naroda. O tem priča tudi društvo »Češko src e«, ki je bilo osnovano na pobudo češke pisateljice Ruže Svobodove 1. 1917. z geslom: »Ne dej zahinouti nam i bodučim«. Duštvo. ki je v najhujši vojni dobi obvarovalo mladino glada, skrbi še sedaj za brezplačen obed šolarjev, ki jih imenujejo narodni gostje. Požrtvovalrie češke žene vodijo in nadzorujejo brezplačno dan za dnem to dobrodelno ustanovo. T-u najdeš v dopoldanskih urah Renato Tyrševo, sivolaso damo, ženo našega sokolskeea ustatiovitelia Tyrša, ki vkliub v:soki starosti žrtvuje dnevno par ur »Češkemu srcu«. V istem poslopju kakor »Češko srce« je nameščen tudi poseben stalen urad za počitniške kolonije. Na steni vidišzopet generalni zeniljevid Češkoslovaške z natančnim seznamom kolonijVoditeljica urada. bivša učiteljica, ti pove, da je tu včlanjenih 68 raznih društev. Urad da vsakem-u društvu direktive za celokupni program v higijenskem, pedagoškem in administrativnem oziru. Po vzorno sestavlienih načrtih se mora voditi vse delo v kolonijah, da so natančno razvidni vsi stroški. Urad skrbi tudi za nastanjenje in upravo počitniške kolonije ter za državno subvencijo, ki znaša 20% vseh stroškov. Delo v kolonijah ima dvojen namen: 1. Reorganizirati šole v tem oziru. da se spravi m'adino v najožii stik z naravo. 2. Presaditi v srca mladine duh centralizacije. N. pr. mladino iz Podkarpatske Rusije se pripelje v Prago, da spozna centrum domovine in svoje češke brate. Tudi češke naselbine izven republike so deležne teh dobrot. Mladino iz Hamburga, Lipskega, Frankfurta, Ntirnberga in Budimpešte so pripeljali v Prago in od tu v kolonije, da spozna, da misli svobodna domovina tudi nanje. ki žive izven njenih mej. V minolem letu je bil  urad že tudi v dogovo.ru z Manborom in Varno, a do kcmkretnih izvajanj ni prišlo. Izredne važnosti je poleg organizacije Rdečega križa velika, narodna inštitucija, ki je zasnovana tudi šele po vojni ter nosi ime »Masarykova akadem i j a d e 1 a.« To je samostalna, samoupravna. naučna .ustanova s središčem v Pragi. Ima pa tudi več podružnic po republiki. Njen namen je organizirati tehnično delo v svrho pravilnega izkoriščanja sposobnosti celokupnega ndroda in prirodnega bogastva češkoslovaške države za vseobčo korist. Njen program je bil sprejet v parlamentu dne 20. januarja 1920. soglasno od vseh strank. Tej akademiji pripada urad z a i z b i r o p o k 1 i c a. Tudi ta urad vodi socialna delavka. ki je do>vršila višjo socialno šolo. Ta šola obstoji šele 4 letaT je dodeljena vseučilišču in zahteva srednješolsko predizobrazbo. Urad za izbiro poklica posluje 1 leto ter ima v svojem področju vse ljudske in meščanske šole velike Prage. Vsem tem šolam se pošljejo pred komcem šolskega leta posebne vprašalne pole za tisto mladino, ki dopolni 14. leto in ne misli več hoditi v solo. Nekai vprašani iznojii učenec. nekaj učitelj, ki pošlje potem uradu pole nazaj. Učenci in učenke prihajajo v špremstvu staršev v urad: tu oreeieda uradnica spričevalo in vprašalno polo otrokovo, nato ga pošlje k zdravniku. da ga preišče, če je zdirav in dovolj krepak za poklic, ki si ga je izbral. Slednjič pride še k zdravnhku nsihiatru. ki določi na podlagi preiskave z različnimi inštrumenti, če tudi duševne zmožnosti odgovarjajo zbraieniu noklicu. U r a d i e v s t i k u z m o j¦ s t r i r a z n i h p o d j e t i j ter se nradnica od časa do časa informira o vedenju in napredku vajencev. Ker starši niso ¦prirriorani zglasiti se v uradu, zato seveda ne prihajajo še vsi po nasvete, vendar jih pride v počitnicah dnevno nad 30. Uporaba te inštitucije se skuša posplošiti z referati na učitel.istvo da vpliva na starše pri rcditeljskih sestankih z referati na mojstre, s tiskanimi reklamnimi listki, posebnimi za dečke in deklice. Tudi biografi prinašajo koncem vsake predstave reklamne slike. Tak urad je tudi v Brnu in v Iglavi. osnavlja se pa tudi v Bratislavi in v Plznu. Svoj izvor ima ta institucija v Ameriki, od tu se je zanesla v Anglijo, Francijo. Nemčijo in Švico. V Pragi se je osnoval v juniju leta 1922. odbor, ki bo pripravil urad za preiskušanje absolviranih srednješolcev. Z ozirom na telesne in duševne zmožnosti ter na podlagi spričeval se jiin bo tu določila smer višje izobrazbe. Urad bo posloval že koncem šolskega 1. 1923. K Masarykovi akademiji dela spada tudi Masarykova liga proti tuberkulozi. V Pragi ima svoje prostore v Spaleni ulici. Po celi republiki ima že nad 100 podružnic. Cilj tej ligi je, borba proti jetiki. Sredstva v dosego tega sinotra so: izdaja poljudnih brošur, plakatov in časopisov, poljudna predavanja in končno zdravljenje v sanatorijih, ki jih ustanavlia in oskrbuie liua. Že te. tu navedene inštitucije nain jasno pričajo, da stremijo vsi češki razumniki z vso resnostjo za idealnim ciljem, osrečiti celokupni češkoslovaški narod ter vzgojiti telesno in duševno zdrav naraščaj, ki zavzame, ko doraste, z ozirom na svoje telesne in duševne vrline ono mesto. ki mu gre in za katero ga je usposobila v polni meri narava in vzgoja.