Nekaj protikmetske politike. lz delavskih, maloposestniških krogov smo prejen: Opetovano ste že pisali v Vašem listu, da socialdemokraška slranka ni nič drugega, kakor družba ljudi, ki bi radi živeli brez dela. To so ljudje, kakor je zapisal že pred dobrimi 20 leti rajni dr. Vošnjak: «Lenčka, kx bi rada dobro pipala, dobro papala, nič delala, a v šenci ajčkala.« Socialna dcmokrarija vzgaja ljudi v brezdelneže, postopače, nezadovoijncže in take, ki bi radi samo delili, kar so drugi s pridnostjo pridelali. Njih sredstva so hujskanje proti kmcUi, proti krščansko mislečim sodelavcem, brezdelje, štrajki, psovanje in pa divjaštvo. V svoji strasti ne poznajo brezverski -rdečkarji niti svojega tovariša delavca. Evo Vam živega vzgleda: V Waltersdorf u *pri JudenburgiPna Gornjem™Št'ajersi<em so baje nek dan v zacetku novembra 1. 1. soc. demokratje v veliki množini napadli vas. Več sto soc. demokratov jo je obkolilo. Oboroženi in nahujskani delavci so vdrli v vas pod pretvezo, da odvzamejo vaščanom orožje. V resnici so sociji odvzcli prebivalcem vse orožje: revolverje, puške itd. A ne samo orožje. Napadalci so ropali vaščanom tudi drugo imetje: živež, obleko, obuvalo, da, celo denar! Rdečkarji niso gledali, da je prizadeti kmet, obrtnik ali delavec, ampak so kar vprek jemali vse, kar jim je prišlo pod roko. Celo pri dveb dnižinah ubogih železničarjev so odnesli obleko in čevlje. Tako dalcč se spozabijo nahujskani rdečkarji. Kaj pomeni to? Najprvo so odvzeli ljudem orožje, da se vaščani ne bi mogli bianiti. Enakc pohode nameravajo rdečkarji vprizoriti v drugih krajih. Tako daIe_ privede socialna demokracija svoje zapeljaue ljudi. Tudi pri nas na Slovenskcm, n. pr. v Mariboru, socialna demokracija obrcmenjuje prebivalstvo z novimi občinskhni davki. Novi davek na nezazidano zemljo, po katerem bi lastnik v desetih letih sploh nc bil več lastnik iste. Nov davek na stanovanja, ki bi podražil bivah.ice tudi ubogemu delavcu, železničarju ter državnemu nastavljencu za dva do trikrat. Novi davck na gostilniške račune. Če boš primoran iti v gostilno na brano ali na kozarec pijače, ti podražijo vse to za 5 odstot1 ov. A k temu še pride nov davek na vino in pivo ter kar bo silno podražilo vsa živila — še rov uvozni občinski davek na življenjske potrebščine. To se pravi, ])ovzročali draginjo namenoma in ljudstvo razlaščati. Bogataši tu niso prizadeti tako močno, pač pa ljudje iz nižjih in srednjih stanov. čudim se, da more še kde verjeti socialistom! Nam pa se zdi, da mariborski sociji namenoma ta- ko postopajo. Mislijo si: Ko bo po teh novih davkib draginja še večja, bo ljudstvo še bolj nezadovoljno. In tedaj bo za rdeče voditelje dana prilika za pravi njih  cilj. Waltersdorf in Maribor sla si v končnib učinldh  enaka in jasno izpovedujeta oba slučaja to, kar sociji  zamolčujejo.  Dobrote SKS. Odkar je samostojnež Pucelj minister, smo prejeli sledeče dobrote: 1. Zvišanje kolekov m sodnijskih taks skoro za 100 odstotkov, 2. od 1. julija zvišanje železniških tarifov za 50 odstotkov, 3. ztišanje  poštnin za 100 odstotkov, 4. zaprtje meje za žirino. sedaj, ko smo prisiljeni radi pomanjkanja krme živino v velikih množinah odprodajati, 5. načrt novega davčnega zakona, kateri vsebuje poleg dosedanjih, povišanih davkov še dva nova davka: davek na delo v višini 5 odstotkov vsega zaslužka delavca in davek na premoženje premično in nepremično. — Te dobrote naj opiše «Kmetijski list«, poleg tega pa naj pove, da se po zaslugi sedanje vlade pobija draginja na račun kmeta, pove pa naj tudi, da je nekdo po zaslugi ministra Puclja zaslužil težke milijone pri nemških volih in pri 28 tisoč komadih prašičev, ki so po izredni milosti še smeli zapustiti našo državo, pove naj nadalje, da so vsi živinbzdravniki in »kmetijski strokovnjaki« napredovali v službi in končno, da je bil, radi zaslug za Vel. Lašče, odlikovan Pucljev zet Stibler. Ne pozabi naj omeniti nazadovanje Kmet. družbe in propad kmetijske šole v Št. Jilriju. Velik uspeh saniostojnežev. Odkar so se lakozvani »kmetijski strokovnjaki« udinjali SKS, se ne brigaj« več za kmetijstvo, ne prirejajo več predavanj, pač pa vlečejo za svoje brezdelje mastne plače iz državne blagajne. Ljudstvo se s studom in gnjevom obrača od teh ljudi in bojkotira vse ustanove, katereti ljudje «yodija« Dokaz temu je izjava «ravnatelja« Belle-ta v zadnjem »Kinetovalcu«, da nikdo več noče poslati svojih sinov v kmetijsko šolo v Št. Jurij in bo ista propadla, drugi dokaz nam nudi Kmetijska družba, pri kateri padaštevilo članov in bo kmalu prišel čas, da bo ta samostojna trdnjava, katere «delo« in popolno nesposobnost uradništva obsoja najhujše sam predsednik Pirc, štela kot ude le liberalne učitelje, gostilničarje, mesarje in druge podeželske oderuhe, kmeta pa nobenega. Najboljšo sodbo o ministru Puclju imajo koritarji v naši državi, ki trdijo, da bo, kar se tiče koritarstva, kmalu prekosil špecijalista Pašiča. Le poglejmo uradne liste! Skoraj ni številke, da ne bi pustil avanzirati kake «kravje babice«, ali kakega od države plačanega  agitatorja Samostojne, pardon: kakega «lonetijskega strokovnjaka.« V zahvalo za to se ti možje, naj se pišejo Skalicki, Vedernjak, Belle, Puklavec, Zabavnik itd. brigajo le za politiko, sedijo več v tajništvu SKS, ko*  v svojih uradih in čakajo na nadaljnjo povišanje. Vse,  kar še malo pošteno misii, se norčuje radi odlikovanja  Pucljevega zeta Stiblerja, kojega edina zasluga je, de je vzel hčer Pucljevo za ženo. Gotovo Puceij nc šteje kot povod za odlikovanje Stiblerja veliko «priljubljenost«, katero je Stibler užival pri celjski Zvezi in propad mnogih zadrug, katere je Stibler kot ravnatelj celjske Zveze ustanovil. Ali je mogoče predlagal Pucelj odlikovanje radi tega, ker je Stibler, ko je vse stranke absolviral, prispel v prislan SKS, v katerem čaka, da ob prvi priliki uskoči v kako drugo stranko? Ker se Puclju majejo tla in bo ž njim vred moral izginiti iz ministrstva njegov zet, pripravlja za njega in nekatere «zveste« maslna korita pod imenom «poljedelski atašeji« v inozemstvu. Ti možje bi stali državo težke milijone, haska bi pa od njih ne imela ne država, ne kmetijstvo, temveč le — srečna SKS.Milijone, ki bi stala ta uredba, se naj da za nakup umetnih gnojil, plemenjakov, za zidanje žitnih skladišč, ustanovitev vnovčevalnic za živino itd., pa bo doseženo zvišanje produkcijf in boljše vnovčenje kmetijskih pridelkov. «Kmeti.jski list« — »Kmetovalec« Kdor bere «Kmelijski list«, bi mišlil, da samostojni minister Pucelj naj boljše skrbi za kmetijstvo, da vse doseže, da je največjn sreča za slovenskega kmeta, da sedi na ministrsker i stolčku kot minister poljedelstva mesar Pucelj. žalostno, nara\Tiost obupno sliko o delovanju ministra Puclja nam odkriva zadnji «Kmetovalec«, katerega urejujejo in pišcjo sami samostojneži, ko poroča, da ni na še kmetijsko ministrstvo doseglo ne znižanih tarifov z.i prevoz drage krme, ne podpore za nakup knne, ne do bave živinske soli po znižani ceni, z eno besedo, da r ničesar ukrenilo v varstvo naše živinorejc, ki je tak ; hudo prizadela vsled letošnje suše. Izgovor, da vlad; nima zadostnih sredstev, ne drži. Vlada in ž njo vre;i samostojnež Pucelj je v zadnjem času dovolila večmilijonske podpore za Sokole, za nepotrebno zapravljanj ob priliki proslave Kumanovega, za pretirano slavlj. v Pragi, sam g. Pucelj je na teh ponavljajočih se šum nih gostijah bil prav «židane volje«, a za ]>odporo kmetom, ki so težko prizadeti vsled suše, ima le prazne ob ljube. — Umestno je, da lo ugotovi »Kmetijski list«, potrebno pa j6 tudi, da opiše resnične zasluge Puclja in to so: odlikovanje žlahte in samostojnih veljakov zs neznane zasluge, mastna zarada pri volovski kupčiji v Nemčiji in pri izvozu 28.000 komadov prašičev, izvan redno naglo napredovanje samostojnežev živinozdraTnikov in kmetijskih strokovnjakov. V »Kmetijskem Hstu« zanima nekega koritarja, od kod dobivata «Domoljub« in «Slov. Gospodar« sredstv za svoj obstoj. Da ne bodo gg. samostojneži mislili. (!. so nas s tem vprašanjem spravili v kako zadrego, jin glasno povemo, da ne dobita ta dva lista ne od vladt ne od bank ali raznih industrijskih, veletrgovskih ali verižniških tvrdk niti viuarja. Ako bo «Kniot. list« javil, koliko dobiva od vlade, dr. Žerjava, oziroma Prajrotnika, Puclja iz raznih foudpv, mu bomo uaziianili, na kak naein se vzdržujejo naši listi.