Leto 1905. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XLVIII. — Izdan in razposlan dne 1. avgusta 1905. Vsebina: (Št. 125—127.) 125. Zakon, s katerim se deloma izpreminja in dopolnjuje zakon z dne 16. januarja 1895. 1. o uredbi počitka ob nedeljah in praznikih v obrtovanju. — 126. Razglas, da so se opravila punce-vališča v Mariboru, ki jih je doslej oskrboval c. kr. glavni davčni urad v Mariboru, prenesla novo ustanovljenemu samostojnemu c. kr. glavnemu carinskemu uradu tam. — 127. Razglas, da se izpreminja z razglasom z dne 4. oktobra 1897.1. objavljeni seznamek cenilnih okrajev za osebno dohodnino. 185. Zakon z dne 18. julija 1905. 1., s katerim se deloma izpreminja in dopolnjuje zakon z dne 16. januarja 1895. I. (drž. zak. št. 21) o uredbi počitka ob nedeljah in praznikih v obrtovanju. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Zakon z dne 16. januarja 1895. 1. (drž. zak. št. 21) o uredbi počitka ob nedeljah in praznikih v obrtovanju se izpreminja in dopolnjuje tako: V členu VI je treba vstaviti po prvem odstavku : „Prav tako se lahko takim produkcijskim obrtom, kojih delovni proces je po naravi obratovanja omejen na določeno dobo časa in pri katerih zaradi nevarnosti, da se sirovine hitro pokvarijo, ne gre odlagati dotična dela (takozvani kampanjski obrati), dovoli delo ob nedeljah za kako število nedelj, ki pride v to dobo.“ Odstavek 3 (sedaj 4) naj se glasi: „Dela, dovoljena v teh obratih ob nedeljah na podstavi spredaj stoječih določil tega člena, se uravnavajo in pogoji, po katerih so dovoljena, se ustanavljajo za vse Djihove obrate enakomerno in oziraje se na ukazila, dana v členu V o nadomestnem dnevu počitka.* Člen VII, odstavek 3 naj se glasi: „Ustanavljaje izjeme za te obrte, kar se more zgoditi za posamezne občine ali kraje različno, se je treba ozirati na ukazila, dana o dnevu počitka v členu V. Te izjeme se ustanavljajo, zaslišavši do-tične občine, zadruge in odbor pomočniških zborov. Dotična določila je vzprejeti tudi v delovni red, oziroma jih nabiti v delovnih prostorih na pripravnem mestu v jezikih, navadnih v dotični deželi.“ V členu IX naj stopijo na mesto prvega, drugega in tretjega odstavka naslednja določila: „V trgovinskem obrtu je dovoljeno nedeljsko delo za njega obrat največ na dobo štirih ur, ki jih naj določijo politična deželna oblastva, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico ter dotične občine, zadruge in odbor pomočniških zborov. To se lahko določi različno za različne stroke trgovine in za I posamezne občine ali dele občin. (Slovoniach.) 70 Prav tako lahko politična deželna oblastva znižajo izmero v trgovinskem obrtu pripuščenega nedeljskega dela, oziraje se na krajevne razmere, tudi pod največinsko dobo, oznamenjeno v prvem odstavku, in eventualno popolnoma izključijo nedeljsko delo za celo leto ali določene dobe leta. “ Odstavek 3 naj se glasi: „Ob posameznih nedeljah, ob katerih posebne razmere zahtevajo razširjen opravilni promet, kakor o božiču, ob praznikih deželnih patronov i. e., morejo politična deželna oblastva, zaslišavši dotične občine, zadruge in odbor pomočniških zborov dovoljevati, da se ure, ob katerih se smejo trgovinski obrti obratovati, pomnožč do osem ur. Prav tako morejo politična deželna oblastva z ozirom na posebne krajne razmere, kakor za prodajanje devocijo-nalij (odpustkov, svetinj) na božjih potéh, potem živeža v krajih, kamor meščani radi napravijo izlete, na kolodvorih i. e., dovoljevati, zaslišavši dotične občine, zadruge in odbor pomočniških zborov, da se ure, ob katerih se smejo trgovinski obrti obratovati, pomnožč za vse nedelje ali za nedelje določenih letnih časov ali drugačnih doh do osem ur.“ Odstavek 4 naj se glasi: „Naposled morejo politična deželna oblastva za tiste kraje, imajoče menj kakor 6000 prebivalcev, v katere dohajajo ob nedeljah prebivalci iz okolice, da si oskrbč svoje potrebščine, dovoljevati pomnožbo ur, ob katerih se smejo trgovinski obrti obratovati, za vse nedelje ali za nedelje določenih letnih časov do šest ur.“ Dosedanja odstavka 5 in 6 naj odpadeta. Na koncu naj se členu IX pridenejo naslednji odstavki : „Ako se obratuje s kakim trgovinskim obrtom v skupnem obratovališču še kak drug, glede nedeljskega počitka različno uravnan obrt, naj velja gledč vsega obratovanja strožji predpis o počitku, ako uredba obratovališča ne omogočuje ločitve posameznih obratov po prostoru, ki bi zanesljivo jamčila, da se izpolnjujejo dotični predpisi o nedeljskem počitku. Kontorsko in pisarniško delo se more ob nedeljah dovoliti največ za dve predpoldanski uri in samo tedaj, če se vsakemu posameznemu nameščencu dâ docela prosta vsaj vsaka druga nedelja. Te ure ustanavljajo politična deželna oblastva po določilih prvega odstavka, kar se more zgoditi različno za različne stroke trgovine in za posamezne občine ali dele občin. Prav tako lahko politična deželna oblastva znižajo izmero v kontorjih in pisarnah pripuščenega nedeljskega dela tudi pod največinsko dobo, oznamenjeno v prejšnjem odstavku, oziraje se na krajne razmere, in eventualno popolnoma izključijo nedeljsko delo za celo leto ali za določene dobe leta. “ člen X naj se glasi: „V tistih trgovinskih obrtih, v katerih se uporablja osebje ob nedeljah dalje nego tri ure, je treba dati temu osebju menjaje docela prosto vsako drugo nedeljo, ali ako se to ne da izvršiti, dovoliti v tednu pol dneva počitka.“ Za členom XII je vstaviti kakor nova člena XII a in XII b z naslednjim besedilom: „Člen XII a. Politična deželna oblastva so pooblaščena ob nedeljah pripuščena kontorska in pisarniška dela kakor gledé trgovinskih obrtov (člen IX, predzadnji in zadnji odstavek) posebej urediti tudi za vse druge obrte. Člen XII b. Na podstavi tega zakona o nedeljskem počitku za trgovinske obrte vobče ali za določene trgovinske stroke, oziroma vrste blaga v posameznih občinah ali delih občin izdani predpisi naj se uporabljajo tudi na obratovanje krošnjarstva. “ § 2. Ta zakon zadobi moč tri mesece potem, ko se razglasi. § 3. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu ministru za notranje stvari. V Išlu, 18. dne julija 1905. Franc Jožef s. r. Gautsch s. r. By lamit s. r. Call s. r. 196. Razglas finančnega ministrstva z dne 21. julija 1905. L, da so se opravila puncevališča v Mariboru, ki jih je doslej oskrboval c. kr. glavni davčni urad v Mariboru, prenesla novo ustanovljenemu samostojnemu c. kr. glavnemu carinskemu uradu tam. Oziraje se na razpis z dne 30. novembra 1866. L (drž. zak. št. 149) se naznanja, da so se opravila puncevališča v Mariboru, ki jih je doslej oskrboval tamošnji glavni davčni urad, počenši od 1. dne julija 1905. 1. prenesli glavnemu carinskemu uradu tam. Kosel s. r. 199. Razglas finančnega ministrstva z dne 22. julija 1905. L, da se izpreminja z razglasom z dne 4. oktobra 1897. I. (drž. zak. št. 233) objavljeni seznamek cenilnih okrajev za osebno dohodnino. Število udov za priredbo osebne dohodnine v cenilnem okraju „Šumperk mesto* postavljene cenilne komisije se od 1. dne januarja 1906. 1. naprej zvišuje od 6 na 12. Po tem je z razpisom finančnega ministrstva z dne 4. oktobra 1897. 1. (drž. zak. št. 233) razglašeni seznamek cenilnih okrajev za osebno dohodnino popraviti tako: (Stran 1352 dne 9. oktobra 1897. 1. izdanega XCII. kosa državnega zakonika.) Moravsko 1 2 3 4 5 6 Okrajna številka Cenilni okraj Krajna Okrajna Sedež komisije Število udov komisije komisija 9 Mesto Šumperk 1 — Okrajno glavarstvo Šumperk 12 Kosel s. r. ■ •!i' -f ' ^ i : • * - "t** rVMi»'* > *" ■ ■ "• i . - *----. ■' . ‘ —. v r ,