-*m.w. • * - ' v_- »r?fr:,. - .t tipomeniškovarstveno zaščiteno področje okoli Krevsove domačije in v Stari Loki 6. Člen Ta odlok velja od dneva objave nu krajevno običajen način. Številka: 63-5/65-2. Škof ja Loka, dne 19. VL 1965 Predsednik občinske skupščine Milan Osovnikar 1. r. SLIKARJU GVIDONU BIROLLI V SPOMIN V noči med 28. in 29. majem 1965 je v svojem dvainosemdesetem letu v Ljub ljani umrl loški rojak in ustanovni član Muzejskega društva v Škofji Loki. aka demski slikar Gvidon Birolla. Kot za stopnik imenovanega društva se je od •pokojnika na njegovem pogrebu poslovil podpisani z naslednjimi besedami: Od spoštovanega pokojnika se poslav ljam v imenu Muzejskega društva v Škofji Loki in v imenu njegovih prija teljev in znancev Ločanov. Kakor piše rojstni list, je bil Gvidon Birolla Tržačan, toda po rodu in po srcu je bil Ločan. Ko mu je — še otroku — umrl oče, trgovec v Trstu, se je z ma terjo, ki je bila Ločanka, preselil v Škofjo Loko in tam preživel svoja otro ška in mladostna leta. Zgotlovinsko mesto s tesnimi, vegastimi ulicami, starinska hišna pročelja, ki jih je starost prekrila s posebno patino, mogočni grad nad mestom, ki je v njegovi mladosti kazal še značilne srednjeveške poteze, bregovi in tolmuni Sore, mlini in žage ob reki, gotske cerkve s čudovitimi freskami in zlatimi oltarji, Lubnik in sredogorski vrhovi, ki stražijo nad Loko in Sorskim poljem, so v mladem Gvidonu budili smisel ža slikovitost in romantiko in so vtisnili svojski pečat vsemu njegovemu umetniškemu delu. Sila razmer ga je odtrgala od idilične Loke in ga prestavila v stvarno živ ljenje gospodarstvenika. Blag in nežno čuteč, vnet za lepoto, se je moral spo prijeti s težkimi tehničnimi in gospo darskimi problemi. Delaven in vztrajen, pošten in pravičen, kakor je bil, se je tudi v realnem življenju izkazal za moža na svojem mestu. Pri obilju posIa\'. ki 90 navadno v nasprotju z umetnostjo, pa vendar ni prenehalo njegovo slikar sko delo in tudi ni zamrla njegova na vezanost na Loko. Ko je po vojni postal samo umetnik, je Loka spet močno priklenila njegovo pozornost nase. S kakšnim veseljem je prihajal ribarit v tihe kotičke ob Sori in na obiske v mesto! Mladostna naveza- 211 nost na Loko, ki mu je bila več kot rojstni kraj, je na stara leta še narasla. Z občudovanjem in užitkom je obde loval motive, ki sta jih nudila mesto in okolica. Svojim zadnjim slikam, ki vi sijo na častnem mestu v njegovi spre- jemnici, je napisal naslov »Iz mojih mladostnih let«. Prva predstavlja Loški Gvidon Birolla grad, kakršen je še bil v njegovi mla dosti, druga hišo, kjer je živel, ki pa je danes ni več, ker jo je okupator otlstra- nil, tretja kaže mlin in žago. ki sedaj stojita in molčita. Za svojo 80-letnico je umetnik ustrežljivo pomagal, da je Lo ški muzej priredil razstavo njegovih del. Kadarkoli sva se srečala, vselej je napeljal pogovor na ljubljeno Loko in se zanimal za napredek muzeja. Se pred tedni, ko sva zadnjikrat sedela v njegovi sobi, je govoril o svoji želji, da bi šel slikat na Krancelj, od koder so tako lepo vidijo Loški grad. mesto pod njim in Sorsko polje ter Kamniške Alpe v ozadju. Gvidon Birolla je odšel od nas. Nič več ne bo prihajal k bistrim tolmunom Sore, nič več ne bo njegova skicirka sprejemala slikovitih motivov domačega kraja. Živel pa bo lep spomin nanj, na plemenitega rojaka umetnika. Muzejsko društvo bo s ponosom hranilo njegovo ime v svoji kroniki, muzej pa bo nje govo delo častno prikazal v zbirki ro jakov kulturnih delavcev. Slava njegovemu spominu! France Planina POČASTITEV 60-LETNICE DR. PAVLETA BLAZNIKA, PREDSEDNIKA MUZEJSKEGA DRUŠTVA V SKOFJI LOKI Ce mislimo stvarno, 60. rojstni dan ni nič drugačen kot drugi rojstni dnevi, vendar je običaj, da ob številki 60, ki je tako lepo zaokrožena, zaokrožimo tudi del slavljenčevega življenja in ocenimo njegovo delo in zasluge. Tako je tudi odbor našega Muzejskega društva 21. ju nija t. 1. na izredni seji v Skoparjevi hiši proslavil 60-letni jubilej predsednika dr. Pavleta Blaznika s tem, da je v kro niko muzeja vpletel vrsto del, s kate rimi je jubilant obogatil slovensko kul turo. Njegova prizadevanja, skrbi in uspehi, na katerih vse od ustanovitve sloni vrednost Muzejskega društva. Loš kega muzeja in v marsičem tudi Škofje Loke, so vredna tega zaznamka. Pavle Blaznik se je rodil 28. junija 1905 v Blaževi ulici hišna št. 4, kjer je imel njegov oče čevljarsko delavnico. Najbrž ni slučaj, da je v tem značilnem okolju ozke, stare >Nunske gase«, v senci starinskega kloštra in vzvišenega, takrat še nedostopnega in zato tembolj skrivnostnega in zanimivega gradu do- raščal bodoči zgodovinar. Kratke hlače je trgal štiri leta v klopeh takratne deške ljudske šole v Klobovsovi ulici. Gimnazijska leta je preživljal v .škofovih zavodih v Šentvidu, kamor je v tistem času večina Ločanov pošiljala sinove, da so bili varno spravljeni, ko I^ka še ni imela srednje šole. Kranj in Ljubljana pa sta imela še na JK)! nemške in je bilo treba iskati stanovanja pri bornih di jaških gospodinjah. Počitniški meseci, ki so sledili strogemu življenju pod kon trolo, so prinašali sprostitev. Ob mla dostnih domislicah in podvigih se je takrat zbiral dijaški tako imenovani »podnunski cunft«. Pavle, ki ga je že tedaj privlačevalo resno delo, je del slehernega počitniškega dneva načrtno uporabil za svojo izpoipolnitev. Vsak dan so več ur donele iz njegove sobe vsako vrstne vaje na klavirju. V kratkih dveh letih je postal kar pravi pianist in glas benik. Nato se je posvetil še igranju na 212