Če Silvester piha in kiha, se na novega leta dan sonce prijazno nasmiha.
Murska Sobota, 27. december 2001, leto LIH, št. 52, odgovorni urednik Janez Votek, cena 240 sit
BREZPLAČNI OGLASI
PREKMURJE tel: 02 25-15-795
KOMMERS OGLASNI

DffiDSnlCD
EKOLOŠKO KURILNO OLJE
KO OI1T
56 49 613
VIDNO KONKURENČNE CENE
EOC, d. o. o., TRŽAŠKA 37A, 2000 MARIBOR. NAROČILA OD 7.00 DO 1 8.00.
Srečno in uspešno 2002!
Jubilejna božična trgatev
ožična trgatev v družbi Kapela Vinogradništvo in vinarstvo je postala tradicionalna. Letošnja je bila že deseta po vrsti, brače pa je tokrat pošteno zeblo, saj so se temperature dan pred božičem spustile vse tja do 20 stopinj pod ničlo. S kakšnih tisoč trsov chardonnaya so natrgali toliko grozdja, da je s preše nateklo 150 litrov sladkega mošta.
Super novoletni 3x3
Kartica z glavnim dobitkom v Soboti
Kar 212 Eoxlejevih stopenj sladkorja so namerili, čez leto pa bodo to božično vino prodajali kot suhi jagodni izbor.
Fotografija: J. Z. ■
Poleg kartice, ki je zadela 100 milijonov tolarjev, v Pomurje še dva avtomobila ford KA
oterijska sreča je bila letos naklonjena Prekmurcem, saj so v igrah na srečo, ki jih pripravlja Loterija Slovenije, pobrali kar nekaj glavnih dobitkov. Spomnimo se rekordnega dobitka 207 milijonov tolarjev v igri loto v letošnjem poletju. Stavni listek s sedmimi izžrebanimi številkami je bil vplačan na stavnem mestu v Lendavski ulici v Murski Soboti, ta dobitek pa je rekorden in največji, ki je bil doslej izplačan v Sloveniji. Le nekaj kol za tem je loterijska sreča ponovno obiskala Prekmurje, saj je stavni listek lota, ki je bil vplačan v Beltincih, zadel 63 milijonov tolarjev.
Prekmurcem in Pomurcem se je sreča nato še nekajkrat nasmehnila, saj so imeli še nekaj manjših dobitkov, vrednih prav tako milijon tolarjev ali nekaj več.
V sedanjem predprazničnem času pa se je loterijska sreča ponovno nasmehnila Prekmurcem. Kartica super novoletnega 3x3 z devetimi izžrebanimi številkami ie bila prodana v Murski Soboti.
NAROČNIK
Kartica super novoletnega 3x3, ki je zadelaglavni dobitek 100 milijonov tolarjev, je bila prodana na stavnem mestu Loterije Slovenije v Lendavski ulici v Murski Soboti. Foto: J. Z.
In to spet na stavnem mestu v Lendavski ulici, kjer srečo igralcem deli Vida Potrbin.
Številke 15,16 in 18 v vrstici A, 51, 55 in 56 vvrstici B ter71, 77 in 78 v vrstici C so prinesle 100 milijonov tolarjev srečnemu dobitniku, ki še ni izdal svojega imena, dva srečneža s tega konca pa bosta vozila tudi nov avto ford KA. Enega je zadela srečka s številko 0396586, ki je bila prodana v Murski Soboti, drugi srečnež, ki je imel kartico s številko 0271356, pa je iz Martjanec.
L. K. I
2 AKTUALNO DOMA.2Z, december 2001 BM
ijaki - prostovoljci in tri profesorice Srednje zdravstvene šole Rakičan so pripravili varovancem Doma starejših kot božično voščilo kratek kulturni program, ki ga je popestril še nastop pevskega zbora vzgojiteljic vrtcev občine Moravske Toplice. Te so oskrbovancem podarile pesmarice slovenskih ljudskih pesmi. Dijaki so tudi izdelali čez tristo božično-novoletnih voščilnic in nanje napisali Twainovo misel: Daj vsakemu dnevu možnost, da postane najlepši v tvojem življenju. Varovanci so bili nad pozornostjo obiskovalcev navdušeni. - M. P.
Na kratko...
Boračeva
V razpisu ponudb za izdelavo idejnih projektov za gradnjo kanalizacije bodo na relaciji Bo-račeva-Janžev Vrh omogočili navezavo na obstoječo kanalizacijo, kar naj bi se zgodilo tudi med Kapelskim Vrhom in Parič-jakom. Poleg tega bodo dopolnili projekt Radenci-Vučja vas za ustrezno čistilno napravo v Hra-stju-Moti. M. J.
Kapela
V finančnem načrtu krajevne skupnosti odpade levji delež na gradnjo pomožnih prostorov vežice na Kapeli. Zanjo bodo porabili 3,7 milijona tolarjev. Predvidevajo tudi ureditev avtobusnega postajališča. M. J.
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Podjelje za Inlormlranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Mana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Š8men (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60. 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 3.000,00 ■ SIT, za naročnike v tujini 150 DEM za leto 2001, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 240,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Naklada: 17000 izvodov.
Elektronska pošla:
Vestnik: vestnik@p-inf.si.
Venera: venera@p-inf.si,
Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si UHUIU	hftrv//WWW.n-ihf.RL
Na občinskem svetu občine Križevci
Proračun skozi prvo branje
0 sofinanciranju gradnje Pokrajinske in študijske knjižnice na prihodnji seji
S
eprav naj bi veljala osrednja pozornost na minuli seji občinskega sveta v Križevcih proračunu za leto 2002, so svetniki spregovorili še o drugih aktualnih temah v občini. Potem ko jih je predstavnica centra za socialno delo seznanila z izvajanjem javne službe Pomoč na domu, so ugotovili, da bodo takšno pomoč potrebovali tudi v prihodnje. Ker pa z novim letom tega programa ne bo mogoče izvajati s pomočjo javnih del, je država ponudila razpis za subvencioniranje za pomoč na domu, del sredstev za to pa naj bi prispevale občine. Ljutomerski center za socialno delo je na razpis prijavil šest zaposlitev, križevski svetniki pa so predlagali, da se za potrebe njihove občine zaposli eno negovalko. Za program Skupaj zmoremo, ki naj bi nekaj časa še ostal v okviru javnih del, pa naj bi se za potrebe križevske občine zaposlila dva delavca.
Sofinanciranje gradnje Po- I Murski Soboti je že nekaj časa krajinske in študijske knjižnice v I tema, o kateri razpravljajo v vseh
onec prejšnjega tedna je začel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je črtal nekatere, v politiki jim rečejo »socialne« pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja in bo močno prizadel predvsem bolnike in revnejše sloje z obrobnih regij. Državni zbor jih je na predlog ministrstva za zdravje pred časom sprejel po hitrem postopku, iz pripravljenih jasnejših navodil o izvajanju sprememb pa se šele vidi, kako globoko bodo zarezale.
Močno rezane pravice do pogrebnine, posmrtnine ter povračila potnih stroškov
Politično črtanje »socialnih« pravic bo najbolj prizadelo bolne iz oddaljenih krajev
Potnina šele po četrtem potovanju v istem mesecu
Pravica do povračila potnih stroškov je doslej pripadala vsem zavarovanim osebam, če so se seveda zdravile v specialistični ambulanti ali bolnišnici, ki je najbližje njihovemu bivališču. Po novem pa bo dobil bolnik potne stroške in stroške za prehrano (dnevnico) povrnjene šele takrat, ko bo več kot trikrat v istem mesecu potoval v drugi kraj. Zavaro-
pomurski regiji obstaja velika potreba po znanju oz. poklicni usposobljenosti, s katero bi lahko dobilo delo več nezaposlenih. In k temu cilju je usmerjen republiški »Program 5000«, o katerem je tekla beseda na tiskovni konferenci Območne obrtne zbornice Murska Sobota.
Gre za raznolik izobraževalni program, katerega osnovni nosilec je Zavod R Slovenije za zaposlovanje v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, ki omogoča nezaposlenim vključitev v usposabljanje po javno veljavnih programih za pridobitev osnovne, splošne, poklicne, strokovne, tehniške in univerzitetne izobrazbe ter programe usposabljanja in izpopolnjevanja za pridobitev poklicne kvalifikacije z namenom povečanja možnosti za zaposlitev.
V programu sodelujejo delodajalci, izobraževalne ustanove in iskalci zaposlitev - ali tako, da dijaki oziroma vajenci sklenejo učne pogodbe z delodajalci in imajo pri njih tudi praktično usposabljanje, ali pa poteka celoten izobraževalni proces (teoretično in praktično usposabljanje) v šoli.
Kot so ugotavljali predstavniki gospodarskih zbornic iz Pomurja in drugi partnerji v izvajanju Programa 5000, so izku-
povračilo potnih stroškov šele po četrtem potovanju v drugi kraj, in to šele takrat, če bo istočasno deležen zdravljenja ter ugotavljanja diagnoze. Bolnikov spremljevalec do povračila potnih stroškov ni upravičen, prav tako ne do dnevnice. Bolnik bo moral plačati še naprej del stroškov za potovanje sam, to pa je pet odstotkov minimalne plače, kar sedaj znaša 2 tisoč in 766 tolarjev.
Za zdravljenje v tujini ostaja povračilo potnih stroškov nespremenjeno, novosti pa so tudi pri obračunavanju potnih stro-
Program 5000 za pridobitev izobrazbe
Dobre izkušnje
Za vse, ki so prejeli zaključna spričevala - podeljevala sta jih predsednik 00Z Štefan Pavlinjek ter ravnatelj Srednje strojne in tehniške šole M. Sobote Ludvik Sukič -, je bil to vsekakor lep dogodek.
šnje dobre. Po besedah predsednika izpitne komisije in lastnika gradbenega podjetja Žvorc iz Martjanec (tesarstvo, zidarstvo) večina dijakov uspešno opravi zaključne izpite in dobi zaposli
pomurskih občinah. Ker se zatika pri zagotavljajo občinskih deležev, sta župan Mestne občine Murska Sobota in direktor Pokrajinske in študijske knjižnice na župane in občinske svetnike naslovila dopise, v katerih ponovno opozarjata na zaplete pri gradnji in hkrati apelirata, da občine prispevajo svoj delež, ki je odvisen od števila prebivalcev. Križevski svetniki se bodo o tem odločali na eni od prihodnjih sej, na katero bodo povabili tudi predstavnika knjižnice.
Dokaj polemična, vendar več
leta starosti in njihove spremljevalce. Otroci jn mladostniki imajo še naprej pravico do povračila potnih stroškov, če seveda za zdravljenje izberejo najbližjega ustreznega izvajalca, seveda z odbitkom lastne udeležbe, ne pripada pa jim več dnevnica. Le-te ne bodo več dobili tudi njihovi spremljevalci.
Po novem pokopi na lastne stroške
Višina pogrebnine in posmrtnine bo po novem odvisna od dohodka umrle osebe, sploh pa je prag za pridobitev te pravice postavljen na tak način, da bo »zunaj« ostala večina zavarovancev, pot do denarja pa bo tudi dosti daljša. Zakon pravi, da bodo svojci umrlega dobili pogrebnino v višini 60 odstotkov mesečne bruto plače, če je bil do-
tev. Boljši pa lahko tudi nadaljujejo izobraževanje po sistemu 3 + .2.
Na območni službi zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti predvidevajo, da bodo do marca
krat slabo argumentirana je bila razprava o proračunu občine za leto 2002. Njegovi prihodki naj bi znašali v prihodnjem letu nekaj več kot 330 milijonov tolarjev, načrtovani odhodki pa skoraj 420 milijonov tolarjev. Pretežni del manjkajočih sredstev bodo pokrili iz sredstev, ki bodo ostala v proračunu letošnjega leta. Svetniki so z nekaterimi pripombami predlog proračuna v prvem branju sprejeli in ga dali v štirinajstdnevno javno obravnavo.
Ludvik Kovač ■
nižji od minimalne plače v državi, štirideset odstotkov povprečne mesečne bruto plače pa bo dobil, če je imel pokojni pred smrtjo dohodke v višini od sto do sto petdeset odstotkov minimalne plače.
Kaj to konkretno pomeni v številkah: če je imela umrla oseba pred smrtjo pod 76 tisoč tolarjev prihodka (bruto), bodo svojci prejeli 111 tisoč in 796 tolarjev, če je bil prihodek pokojnega do 114 tisoč tolarjev (bruto), bo pogrebnina 74 tisoč in 530 tolarjev, za vse druge smrtnike, ki so imeli več kot 114 tisoč tolarjev prihodkov, pa pogrebnine ne bo.
Posmrtnina bo znašala po novem petindvajset odstotkov mesečne bruto plače v državi, če je bil dohodek umrlega nižji od minimalne plače, in deset odstotkov mesečne bruto plače, če je —1—---------
prihodnje leto oblikovali skupine za dualno izobraževanje zidarjev, tesarjev, kuharjev in natakarjev in morebiti še skupino za usposabljanje vajencev v programu klepar - krovec. V okviru
»šolskega dualnega« izobraževanja pa nameravajo vpisati po eno skupino strojnikov težke gradbene mehanizacije, voznikov in šivilj. Trenutno poteka izobraževanje odraslih v enem oddelku zidarjev, voznikov, strojnikov in natakarjev ter v dveh skupinah vrtnar - cvetličar. Kdor ima interes za tovrstno izobraževanje, je najbolje, da se čim-prej oglasi ali na zavodu za zaposlovanje, obrtni zbornici ali ljudski univerzi, lahko pa tudi na srednjih šolah, ki izvajajo dualne programe poklicnega izobraževanja.
Po tiskovni konferenci so na obrtni zbornici podelili zaključna spričevala prvi generaciji petnajstih dijakov, ki so se usposobili za inštalaterje strojnih inštalacij in drugi generaciji sedmih dijakov v programu zidar - tesar. Kot vajenci pri različnih delodajalcih so bili obenem dijaki Srednje strojne in tehniške šole M. Sobota.
Jože Graj ■
ni poldruge minimalne plače. To konkretno pomeni, da bodo prejeli svojci pokojnega, ki je imel za časa življenja nižje prihodke od 76 tisoč tolarjev (bruto), 46 tisoč in 582 tolarjev pogrebnine, s prihodki do 114 tisoč tolarjev (bruto) pa 18 tisoč in 633 tolarjev. Vsem drugim posmrtnina ne pripada.
Svojci pokojnega bodo morali za obe pravici pri območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje vložiti zahtevo, kjer bodo morali vpisati svoje podatke, potem podatke o umrli osebi, tudi davčno številko, izpisek iz matične knjige umrlih ter kartico zdravstvenega zavarovanja. Kot dohodek umrlega bodo upoštevali znesek letne osnove za odmero dohodnine, kar bo zdravstveni zavarovalnici posredovala davčna uprava.
M H. ■
w« 27. december 2001	AKTUALNO DOMA 3
Zadnja seja v G. Radgoni izredna
0 sodelovanju obmejnih občin
Radgončani najbolj vestni
Mejo odstraniti iz naših glav!
Zadnja izredna seja radgonskega občinskega sveta hitra in učinkovita
četrtek, 20. decembra, se je zbral v radgonskem gasilskem domu na zadnji letošnji seji Občinski svet Občine G. Radgona. Ali so za konec namerno pustili dve »dobro pripravljeni« zadevi, ki so ju le potrdili in sprejeli, ali pa so tako dolgo čakali na dodatna pojasnila,
nam ni znano. Kakorkoli: svetniki so se v polnem številu zbrali na seji in poslušali pohvale predstavnikov podjetij
V
Saubermacher iz Lenarta in Puconec ter sprejeli zahvale
in darila župana.
Čeprav ni v navadi, so se tudi na tokratni izredni seji najprej pojavili za govorniškim odrom svetniki z vprašanji. Tako je gospo Deutsch Mesarič zanimalo, kako učinkovito je ločeno zbiranje odpadkov, ali vseeno ne odpeljejo potem vse skupaj na eno smetišče; poudarila je pomen gradnje regijskega centra v Puconcih. Gospod
Nekrep se je jezil zaradi nenehnega dvigovanja cen, gospo Novak pa je zanimalo, ali ne bi bilo mogoče urediti tudi v G. Radgoni ločenega zbiranja plastike, saj je te embalaže čedalje več; gospod Tirš pa je vse opomnil, da ekologija tudi nekaj stane, povzročitelji odpadkov pa smo mi vsi.
Mnenje k uvedbi takse za
obremenjevanje okolja zaradi odpadkov, ki jo je uvedla država z januarjem 2002, je podala Mojca Letnik iz podjetja Letnik - Saubermacher, d. o. o., Lenart in najprej pohvalila Radgončane, da so med vsemi strankami najbolj vestni pri ločevanju odpadkov. Svetniki so imeli na voljo dve varianti: da se cene storitev za izvajanje gospodarske javne službe zvišajo za 50 odstotkov ali pa da bo to občina pokrila iz proračuna (prihodki, ki nastajajo iz razlike med upravičeno in lastno ceno storitev, ki jih občina pridobiva od gospodinjstev, bi se znižali za znesek, ki je potreben za plačilo 50 odstotkov
takse). Svetniki so sprejeli prvo varianto.
Tudi Ivan Biirgermeister, direktor podjetja Saubermacher - Puconci, je pohvalil radgonsko občino, da je lahko za zgled vsem drugim pri izpolnjevanju obveznosti. Predlog investicijskega programa za projekt Regionalni center za ravnanje z odpadki Puconci mora potrditi še Ministrstvo za finance, na občino Gornje Radgona pa bo odpadlo 13,95 odstotka stroškov, ki jih bodo lahko pokrili prav s sredstvi no-vouvedene takse za odlaganje odpadkov.
Bernarda B. Peček ■
rejšnji petek je potekalo v Bad Radkersburgu na pobudo poslancev slovenskega in štajerskega parlamenta, mag. Janeza Krambergerja (SLS-SKD) in Antona Gangla (Steirische Volkspartei), srečanje županov z območja Radker-sburga in Pomurja.
Namen srečanja sta poslanca predstavila tudi na kratki tiskovni konferenci. Evropska unija se bo namreč razširila. Kdaj se bo to zgodilo, ni tako pomembno, pomembnejše je vprašanje, kaj bomo počeli tisti, ki smo sedaj še v obmejni pokrajini, s to bistveno spremembo, odpravo meje namreč. Smo pripravljeni odstraniti meje iz naših glav? Zato sta oba, slovenski in avstrijski poslanec, s tem namenom začela s tako imenovano »iniciativo sosedstva«. Po več pripravljalnih pogovorih so se v prvem krogu zbrali župani Štajerske ljudske stranke iz okraja Bad Radkersburg in župani SLS-SKD iz sosednjih občin Slovenije.
Vrste problemov majhne regije, o kateri bomo lahko govorili po odstranitvi meje, se je mogoče lotevati le s sodelovanjem občin, območnih institucij ter društev in zasebnikov. Posebno pozornost, kot je povedal poslanec Krambe-reger, pa je treba posvetiti oblikovanju malih in srednjih podjetij, kmetijstvu, izobraževanju ter turizmu in infrastrukturi. S tem čezmejnim sodelovanjem želijo tako doseči in izkoristiti evropske sklade in domača vlaganja. V obeh strankah pa si želijo, da jim bodo k skupnim prizadevanjem sledile še druge politične opcije na obeh straneh meje.
C. K. ■
Podpisan sporazum o rastlinjaku v Renkovcih
Razkriški svetniki potrdili proračun za leto 2002
Čengrad z Nafto v boj za koncesijo
Lastniki kmetijskih zemljišč v okolici vrtine so le-ta pripravljeni prodati občini
odjetje za rabo in pridobivanje geotermalne energije Čengrad, d. o. o., Ivanci in Občina Turnišče sta pred kratkim podpisala sporazum o zgraditvi pokritega rastlinjaka, ki vključuje tudi projekt za vzrejo rib (afriških somov).
S tem je turniška občina odstopna o namere, da si tudi sama pridobi koncesijo za izkoriščanje geotermalne energije iz vrtine pri Renkovcih, ki so jo lani sanirali s pomočjo državnih sredstev v višini 4,9 milijona tolarjev in z enakim deležem sredstev iz občinskega proračuna. Zanimivo pa je; da si to vrtino še vedno lasti Nafta Lendava, čeprav naj bi omenjeno podjetje plačalo (vložilo) le enkratno odškodnino kmetovalcem za posevke na bližnjih zemljiščih. Za dela, ki so jih opravili pri vrtanju in sanaciji vrtine, so namreč dobili plačilo. Poleg tega si Nafta zdaj prizadeva pridobiti tudi koncesijo za izkoriščanje tople vode iz te vrtine, čeprav ni znano, kakšni so njeni načrti. Vlogo za koncesijo pa je oddalo (na Ministrstvo za okolje in prostor) še podjetje Čengrad. Po besedah njegovega prokurista Boža Du-kiča so pričakovali, da bodo že do konca tega leta postavili pri
Sožitje za osebe s posebnimi potrebami
Renkovcih rastlinjak in za začetek v njem lahko tudi silvestrovali. Žal niso dobili koncesije, enako tudi ne Nafta in ne Občina Turnišče. Pogovarjali so se tudi s predstavniki Nafte, ki so predlagali, da bi jim Čengrad »odštel« kot neke vrste odškodnino 100 milijonov tolarjev ali pa bi bil tolikšen njihov vložek v tem projektu. Na to niso pristali, ker so prepričani, da je vrtina oz. topla voda v njej državna last; blizu 5 milijonov tolarjev pa je vložila vanjo tudi turniška občina, s katero so se naposled dogo-vorili (s podpisanim sporazumom), »da si pravico rabe geo-termičnega energetskega vira pridobi v skladu z Zakonom o rudarstvu podjetje Čengrad, d, o. o.«
V ta namen je Čengrad že začel upravni postopek za pridobitev dovoljenja za izvajanje predhodnih raziskovalnih del na območju naselja Renkovci in vložil tudi pobudo za začetek
postopka za pridobitev rudarske pravice za rabo geotermičnega ^nejgetskega vira iz vrtine Fj-5. Kot že omenjeno, nameravajo zgraditi velik pokrit rastlinjak, ki bi pomenil tudi nova delovna mesta. Občina Turnišče pa pripravlja idejni projekt za vzrejo rib, ki prav tako pomeni novo razvojno priložnost.
Postavlja se vprašanje, kdo bo zdaj močnejši v boju za pridobitev koncesije: Nafta ali Čengrad Otipaj z Občino Turnišče?
Jože Graj ■
V nedeljo popoldne je bila ...
... v dvorani vaškega doma v Dokležovju slovesnost v počastitev dneva samostojnosti. V bogate^ kulturnem programu so se predstavili učenci osnovne šole in člani društva prijateljev mladine. M. J. Foto: j z.
ruštvo Sožitje Murska
Sobota je pripravilo _____slovesnost, ki Se je je udeležilo kar sto petdeset ljudi. V kulturnem programu so nastopili naši mladi plesalci pod vodstvom g. pu. šnika, varovanci VDc s pevsko točko in skupina Novo življenje z božičnimi napevi.
Na občnem zboru, ki je bil po kulturnem programu, so potrdili nov mandat predsednici Sožitja ga. Mariji Bačič.
Potem je bilo praznično kosilo, med katerim je prišel še bo-žiček in s praktičnimi darili ob-Harrml mladostnike. - D. Z.
Ceste, mlin, dom...
Vrtec jih posebej skrbi zaradi premajhnega števila otrok in nezadostne opreme - Ne za 25,3, ampak samo za 7 odstotkov višje cene vode
Včasih gre rado tudi v drugo, ne le v tretje. Tako so člani Občinskega sveta Občine Razkrižje po dveh obravnavah že sprejeli tudi končno besedilo odloka o proračunu občine za leto 2002, in to soglasno, čeprav so imeli nekateri v razpravi pomisleke, pripombe in drugačne predloge.
Tako so kar precej dolgo »razčiščevali« financiranje otroškega vrtca, ki deluje v okviru OŠ Raz-križje na Šafarskem, potem ko je ravnatelj skupnega vzgojno-izo-braževalnega zavoda Adolf Pergar (je tudi svetnik) opozoril, da
... Prešernu, Slomšku, Cankarju, Kleklu, Jeriču ... je slovenski in prekmurski narod skozi stoletja črpal moč in utrjeval narodno zavest, ki je pripeljala do samostojne države. Jasno voljo Slovencev je izkazal plebiscit leta 1990. Po odločnih korakih smo dobili svojo državo, nad katero pa smo danes nemalokrat tudi razočarani, je v svojem govoru na osrednji občinski proslavi v Črenšovcih poudaril župan Anton Tornar. Kadar s prekmurskega zornega kota gledamo proti Ljubljani, jo vidimo kot prestolnica politične in ekonomske moči, je še dejal. Proslavo v počastitev dneva samostojnosti Narodna zavest Slovencev skozi stoletja sta pripravili ob strokovni podpori dr. Andreja Hozjana Kulturno društvo Trnje ir Kulturno društvo Črenšovci. M. H. Foto: Š. G.
sredstva, ki so planirana za delovanje vrtca - 14,8 milijona tolarjev ne bodo zadostovala. Skrbi ga predvsem to, da spet ne bodo mogli kupiti igral in opreme, tako da bi lahko uredili tudi igralne kotičke, kot jih imajo v večini drugih vrtcev. Poleg tega je določena prenizka ekonomska cena glede na vse stroške (plače zaposlenih, prehrana, materialni izdatki idr.), ki jo plačujejo starši, razliko pa občina, tako da prelivajo za vrtec tudi sredstva iz šolskega programa in ga s tem siromašijo. V razpravi smo lahko slišali pripombe, češ da morda razkriški vrtec ni dovolj zanimiv, tako da bi se povečalo zanimanje za vpis otrok (po možnosti tudi iz sosednjih občin), s tem pa bi se povečal tudi priliv sredstev iz obeh virov. Ob tem je bilo postavljeno tudi vprašanje, ali ni v vrtcu preveč zaposlenih. Trenutno je vpisanih namreč samo 25 otrok, blizu-50 pa jih ne obiskuje
vrtca. Prevladalo je mnenje, da starši ne vpisujejo otrok v vrtec predvsem zaradi stroškov, zato je župan Stanko Ivanušič na glas razmišljal, ali ne bi namesto povišanja ekonomskih cen le-te znižali, razliko pa pokrili iz občinskega proračuna. Ob tem je še poudaril, da bi morali v okviru Slovenije doseči spremembo kriterijev za financiranje vrtcev, tako da manj razvite občine ne bi bile prikrajšane, kot so zdaj zaradi nizkih osebnih dohodkov star šev in s tem njihovega manjšega deleža pri pokrivanju ekonomske cene za delovanje vrtca. Svetniki so se s to pobudo strinjali in sprejeli tudi sklep, da bodo dodatno (v. rebalansa proračuna) zagotovili sredstva za opremo in igrala.
Med investicijskimi odhodki pa so zagotovili največ sredstev za posodobitev cest (30 milijonov SIT), ureditev Slomškovega mlina (15,5 milijona SIT), adaptacijo in rekonstrukcijo kulturnega doma na Šafarskem (9 milijonov SIT), rekonstrukcijo javne razsvetljave v občini Razkrižje (5 milijonov SIT) itd.
Jože Graj I
4
LOKALNA SCENA
27. december 2001 VESINIK
Tišinski svetniki o novih cenah in osnutku proračuna 2002
Življenje postaja čedalje dražje
a letošnji zadnji redni seji so imeli tišinski svetniki nehvaležno delo, saj so morali sprejeti kar nekaj sklepov o povišanju cen. Morda je ravno zaradi tega župan Alojz Flegar v šali dejal, da se bodo, glede na to, kakšen dnevni red imajo na tej seji, morali nekaj dni skrivati. Jasno je, da občanom povišanje cen ni ravno všeč, toda, kot je bilo slišati obrazložitve k določenim sklepom, povišanje določenih cen je bilo zaradi čedalje dražjih storitev nujno.
Tako so najprej povišali ceno za vzdrževanje pokopališč, saj mora občina iz proračuna za stroške, ker se pač vsega s prispevki občanov ne pokrije, dodati še svoj delež. Ker pa se cene vzdrževanja in drugih investicijskih stroškov za pokopališča vsako leto višajo, si bodo morali zneske nekako razdeliti, zato so sprejeli med predlaganimi variantami najmanj obremenjujočo za občane, in sicer, da se cena dvigne le za sedem odstotkov, kolikor znaša tudi letna rast inflacije. Pomembnejše pa je bilo povišanje cene za vodo. Tudi tukaj se cene vzdrževanja, predvsem pa analize vode povečujejo, zato je bilo povišanje nujno potrebno. Za kubični meter vode je bilo treba do sedaj odšteti petinštirideset tolarjev, po novem pa bo pet tolarjev dražja. Tukaj je bilo kar precej polemik, za koliko povišati ceno vode. Če bi hoteli pokriti vse stroške zgolj s sredstva občanov, bi morala znašati cena vode enainosemdeset tolarjev za kubični meter, kar pa bi pomenilo skoraj stoodstotno povišanje. Večina svetnikov je seveda temu ugovarjala, tako da so pristali pri prej omenjeni ceni, kjer bo morala prispevati skoraj polovico sredstev še vedno občina. Nekoliko višje pa bo tudi nadomestilo za stavbna zemljišča, saj so na petkovi seji zvišali točko za izračun nadomestila z 0,6 na 0,7 tolarja. Vse povišane cene bodo začele veljati z novim letom.
V petek pa so dobili tišinski svetniki prvič na mizo tudi že predlog proračuna Občine Tišina za leto 2002. Ker se bodo številke postavk verjetno še spremenile, je težko povedati, čemu bodo naslednje leto posvetili največ pozornosti. Kljub temu pa lahko povemo, da je proračun v osnutku zastavljen v višini nekaj čez 480 milijonov SIT, medtem ko naj bi znašali odhodki brez investicij blizu 290 milijonov SIT. Tako naj bi ostalo za kapitalne investicije, med katere štejejo predvsem vodovod, osnovno šolo in kanalizacijo, več kot 190 milijonov SIT. Ta številka, namenjena za investicije, se seveda lepo sliši, toda, kot sp opozorili nekateri, občina mora v tem trenutku izterjati kar za 46 milijonov SIT terjatev, kar nekoliko pokvari optimistično zastavljeno vsoto za investicije. Kakorkoli že, sedaj so na vrsti odbori za različna področja, ki bodo imeli do začetka januarja čas, usklajevati predpostavke, predvidoma okrog dvajsetega januarja pa naj bi proračun sprejeli.
C. K. I
V Črenšovcih zamesili, v Dobrovniku razrezali pogačo
Prvi regionalni projekt
S skupno kandidaturo uspeli dobiti iz državne blagajne 232,4 milijona tolarjev nepovratnih sredstev, v petek pa je bil na vrsti podpis sporazuma o razdelitvi tega denarja
S e se porodi dobra ideja v pravem trenutku in na pravem mestu, je to običajno zadetek v polno. Tako se je zgodilo tudi z zamislijo o skupni kandidaturi občin Črenšovci, Turnišče in Dobrovnik na letošnjem razpisu Sklada za regionalni razvoj Ministrstva R Slovenije za gospodarstvo za pridobitev nepovratnih sredstev za vlaganje v komunalno infrastrukturo.
Priprave na skupno kandidaturo s skupnim projektom, ki vključuje gradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav, so se začele v občini Črenšovci, kjer se je za to idejo še posebej ogrel
tamkajšnji župan Anton Tor-nar. K sodelovanju je povabil še sosednji občini Turnišče in Dobrovnik, ki sta se prav tako lotili gradnje kanalizacije in čistilnih naprav. Po vsej verjetnosti bi
veljalo isto povabilo še občini Velika Polana, vendar so tamkaj zadeve pri sprejemanju razvojnih odločitev zaradi znanih razmer (nesoglasja med županom in občinskem svetom) zastale.
Vrednost potrebnih del, ki so jih vključili v fazni medobčinski projekt (imenujejo ga tudi prvi regionalni projekt), znaša 827,3 milijona tolarjev - od tega v občini Črenšovci 425,2, v občini Turnišče 342,3 in v občini Do-
Če kaj dobiš, seveda z veseljem podpišeš. Tako so storili tudi župani Anton Tbrnar, Jožef Kocet in Marjan Kardinar. (Foto: J. G.)
Cankovski svetniki o izhodiščih proračuna
Realnost pred vsem
Velika odvisnost od državnega proračuna
Ha sabo ne želim pustiti zadolžene občine, zato ne načrtujem kakih večjih stvari, s pridržkom pa jemljem vsakršne dodatne občinske obremenitve. To pomeni, da ne napihujem proračuna, ampak predvidevam realna dodatna sredstva, je poudaril ob obravnavi globalnih izhodišč za pripravo proračuna v letu 2002 župan občine Cankova Viktor Voršič. Dodal je še, da je primerna poraba visoko nad zmožnostjo zagotavljanja lastnih virov, kar predstavlja veliko odvisnost od državnega proračuna. Če k temu dodamo, da sistem financiranja občin na nacionalni ravni ne ustreza dejanskim nalogam in potrebam občine, je jasno, da ima zaradi tega občina razvojne in strukturne težave, je še pripomnil.
sem pa me skrbi, kdaj bo projekt oskrbe z vodo zaživel, da vse skupaj ne bo trajalo predolgo.« Po besedah Jožeta Pintariča pa bi morali bolj razmišljati tudi o uresničitvi projekta spominskega parka in športno-rekreacijskega centra v Skakovcih. Župan Viktor Voršič mu je odgovoril, da ta projekt ni mogoče izpeljati v kratkem času, zato bo prihodnje leto na vrsti prva faza gradnje spominskega parka z zelenico in potkami ob hkratni ureditvi ulične razsvetljave.
Milan Jeršei
V Radencih tri dni o okoljski vzgoji
»Ob nazorni županovi predstavitvi pa vendarle pogrešam dolgoročno strategijo razvoja. Preveč se ukvarjamo s sedanjostjo, ki je obremenjena s preteklostjo, premalo pa s prihodnostjo. Če bomo delali le za danes, smo obsojeni na propad. Morda bi kazalo vključiti razne institucije, ki bi nam začrtale nadaljnji razvoj. Pri tem pa mora biti občinski svet dovolj moder glede porabe sredstev v te namene. V pripravo kvalitetnega proračuna za prihodnje leto pa so se doslej premalo vključevali odbori,« je opozoril Alojz Grah.
Pridružil se mu je podžupan Viktor Geder, rekoč, da »bi odbori morali imeti jasno vizijo, kaj želijo naši občani. To naj bi pripravili vsaj v januarju, bolj pa bi se morali vključevati tudi vaški odbori.« Tudi Štefan Flisar je menil, da je »omenjeno gradivo
Vzit izhodišče za de-
Na seji so sprejeli tudi predlog odloka o režijskem obratu kot samostojni notranji organizacijski enoti občinske uprave, ki bo opravljala vse dejavnosti obveznih in neobveznih javnih gospodarskih služb. Vrednost točke za izračun nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2002 so zvišali od zdajšnjih 0,50 na 0,80 tolarja.
Šolski ples
čenči OŠ Kapela so v letošnjem šolskem parlamentu na temo Moj prosti čas tudi predlagali, da bi imeli na šoli ples. Od skoraj dvesto učencev se je zbralo trideset najbolj vnetih plesalcev in ob dobri glasbi, ki so jo tudi sami »vrteli«, so izkoristili slabe tri šolske ure ter se zabavali.
Znoj je tekel v potokih. Veselo jih je bilo gledati, kako so sproščali svojo odvečno energijo. Dokaz več, da se mladi znajo poveseliti in razbremeniti, hkrati pa pozabiti na vsakodnevne skrbi, ki jih tarejo tako v šoli kakor tudi doma. Ob koncu so sklenili, da se januarja ponovno zberejo, seveda še v večjem številu. Zadali pa so si pomembno nalogo: čim manj negativnih ocen, prijetno razpoloženje in kulturno obnašanje na šoli. Če bodo držali svoje obljube, jih bodo tudi tisti, ki o odločalo tem ali se hndn 7^h^ve v tem cmidn v čnli nadulievale. ali HC.
brovnik 59,7 milijona tolarjev. V usklajevalnem postopku v okviru Regionalne razvojne agencije Mura so ta projekt sicer uvrstili v 2. prioritetni razred, tako da ni bilo ravno dosti možnosti, da bi dobili zanj v Ljubljani zeleno luč že letos. Zgodilo pa se je, da so na višjem nivoju odločanja ta projekt uvrstili v 1. prioritetni razred in odobrili za njegovo izvajanje 232,4 milijona tolarjev, s tem da jim bodo letos nakazali le približno tretjino tega zneska. Še prej pa so dobili nalogo, da se morajo vse tri občine dogovoriti o razdelitvi teh sredstev.
Tako je bilo treba pripraviti in sprejeti tudi poseben sporazum, kako razrezati to denarno pogačo. Minuli petek so to storili na priložnostni slovesnosti v kulturnem domu v Dobrovniku. Glede na prijavljena investicijska vlaganja v skupnem projektu je pripadlo Občini Črenšovci 119,5, občini Turnišče 96,0 in občini Dobrovnik 16,9 milijona tolarjev.
Obenem so pripravili tudi razstavo študentov BTF iz Ljubljane na temo krajinska arhitektura občine Dobrovnik in predstavitev družbe FJF Škrilec iz Murske Sobote, ki bo v Dobrovniku uredila svoj obrat oziroma podjetje za proizvodnjo ortopedskih in medicinskih pripomočkov z nazivom Ortovita - Sanitetna hiša, d. o. o., Dobrovnik. Vsekakor gre za spodbudno novico na razvojnem področju občine Dobrovnik.
Jože Graj ■
Izkušnje, povezovanje...
Prišli tudi predstavniki univerz iz Anglije, Avstrije in Poljske
K
ako združiti naravoslovna znanja v harmonično celoto, ki bi temeljila na spoznanjih, da je planet Zemlja enkratna, živa celota, da je treba okolje našega planeta
zavarovati pred uničevanjem in nesmotrnim izkoriščanjem naravnih virov in da mora izobraževanje upoštevati celovitost človeškega bitja?
O tem in drugih vprašanjih so spregovorili udeleženci 3- srečanja učiteljev naravoslovnih predmetov, ki je potekalo v Radencih od nedelje do torka v organizaciji Zavoda R Slovenije za šolstvo in šport, imeli so simpo-zijska predavanja, ki so govorila večinoma o novih, sodobnih metodah poučevanja naravoslovja v osnovnih in srednjih šolah, pedagoške delavnice o povezovanju teoretičnega znanja z življenjskimi izkušnjami ter spretnostmi in celostnem spoznavanju naravoslovja, prostorske predstavitve vsebin za poučevanje naravoslovja v osnovnih in srednjih šolah idr.
Dr. Bariča Marentič Požarnik z Univerze v Ljubljani je ob tem nted drugim poudarila, da večina učiteljev naravoslovja med svojim študijem ni bila deležna prijemov in metod, kot so, da je učitelj sam zgled, ko spremlja in komentira aktualne dogodke ter zavzema stališča do raznih okoljskih dilem, da kaže osebni interes in zavzetost do obravnavanih tem, izraža pozitivna pričakovanja do učencev, jim postavlja
usposabljanje novih kadrov in spremeniti način dela tistih, ki že poučujejo, tako da bodo v pouk vključevali tudi interaktivne metode sodelovalnega učenja, dialoga, igre vlog in simulacij, da
Dr. Tim Brosnan iz Anglije: »Četrtič sem pri vas in ugotavljam, da Slovenija pripisuje pouku naravoslovja izredno pomembno vlogo. Ob tem dosega tudi dobre rezultate.«
no razpoloženje zaupanja, tako da je mogoče spraševati, izražati tudi drugačna stališča, se zmotiti, zaprositi za pomoč, da ob praktičnih laboratorijskih in terenskih vajah spodbuja samostojnost in iniciativo učencev ... Po njenem mnenju je treba zato
bodo upoštevali interese in izkušnje učencev, sodelovali z drugimi učitelji pri predmetno zasnovanem projektnem in drugem delu, pri katerem učenci raziskujejo njim pomembne teme in imajo tudi možnost svoje rezultate predstaviti drugim.
VESTNIK 27. december 2001	LOKALNA SCENA
Pomembna odločitev radenskih svetnikov
Zelena luč že za proračun 2002
I
Za naložbe tretjina proračunskih sredstev
ed tistimi redkimi pomurskimi občinami, ki se lahko pohvalijo, da so že sprejele prečiščeno besedilo proračuna za leto 2002, je tudi občina Radenci. Njeni svetniki so namreč na torkovi popoldanski seji občinskega sveta v drugi obravnavi skoraj soglasno (le trije vzdržani svetniki) potrdili ta pomembni razvojni dokument, ki bo dobra osnova za nadaljnje načrtovanje na različnih področjih družbenega življenja.
M
V primerjavi s prvo obravnavo, v kateri je bilo nekaj pripomb in predlogov, so se skupni prihodki povečali za 4,8 milijona tolarjev. To je predvsem posledica vključitve prihodkov obeh krajevnih skupnosti (Radenci in Kapela), ki znašajo 1,8 milijona tolarjev, in sredstev za projekte, s pomočjo katerih bo mogoče zgraditi kanalizacijo v naseljih
Paričjak, Kapelski Vrh, Janžev Vrh, Boračeva, Radenci in čistilno napravo v Hrastju - Moti. Na ta račun bodo pridobili 3 milijone tolarjev. Upoštevajoč te spremembe, bodo znašali skupni prihodki v letu 2002 nekaj nad 576 milijonov tolarjev.
In kako bo z odhodki? Tudi ti se bodo povečali v primerjavi s prvo obravnavo za 4,8 milijona
tolarjev, skupni znesek pa bo dobrih 567,4 milijona tolarjev. S tem bo dosegel proračunski presežek skoraj 8,6 milijona SIT.
Pri odhodkih velja omeniti, da je dodana proračunska postavka za modernizacijo javne poti v Paričjaku, in sicer odsek Vaupotič (2,6 milijona SIT), medtem ko so kmetijske subvencije in zavarovanje povečani za 2,1 milijona tolarjev. Za že omenjeni projekt kanalizacije je predvidenih 3,5 milijona SIT, za projekte po potrebi pa je rezerviranih 1,2 milijona tolarjev. Poleg tega so se zmanjšali predvideni odhodki za sanacijo strehe na radenske vrtcu, čemur so se zaenkrat odrekli, 2,3 milijona tolarjev pa bodo namenili za nujna sanacijska dela v enotah na Kapeli in Jan-ževem Vrhu.
Za nadaljnji razvoj radenske občine je vsekakor velikega pomena, da so za razne naložbe namenili dobrih 179,6 milijona tolarjev, kar je skoraj tretjina vseh razpoložljivih sredstev. Samo za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije bodo porabili nekaj več kot 101,7 milijona tolarjev. Izstopajo ureditve in preplastitve številnih cestnih odsekov ter obnove zdravstvene postaje in strehe na osnovni šoli v Radencih.
Kljub jasno zastavljenim ciljem v prihodnjem letu so nekateri svetniki terjali še podrobnejša pojasnila. Tako se je Ivanu Smodišu zdelo, da je v proračunu zapostavljena ljubiteljska kultura, pohvalno pa se je izrazil o donatorjih. Pri tem je župan Herbert Šefer navedel zanimiv po
datek, po katerem je na ta račun podjetje Radenska v štirih letih prispevalo 170 milijonov tolarjev. To pa je gotovo lep prispevek k skupnemu razvoju radenske občine. Miho Petka je najbolj motilo, ker je kmetijski odbor po njegovem razdelil denar »po svoje«, in da je člane občinskega sveta vodil žejne čez vodo. S tem se ni mogel nikakor strinjati Janez Rihtarič, ki je dejal, da so seje kmetijskega odbora odprte in zato ničesar ne prikrivajo. Erik Ivanuša in Jože Toplak pa sta apelirala, naj radenska občina že prihodnje leto nameni nekaj denarja za gradnjo Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, čeprav so dogovori drugačni (v letih 2003 in 2004).
Milan Jeršei
Priklapljanje nakanalizacijo
Planika med prvimi
Sistilna naprava v Turnišču že deluje in tako je tudi že mogoč priklop na kanalizacijsko omrežje.
To pa ne bo mogoče kar tako, ampak si bodo morali lastniki hiš ali poslovnih objektov pridobiti dovoljenje na občinski upravi. Vsi, ki so plačali zapadle obveznosti, bodo takšna dovoljenja seveda dobili brez problemov, nato pa se bodo lahko odločili, ali jim bodo potrebna dela izved li izbrani izvajalci (Nograd, Mon ting in Zidarstvo Tratnjek) ali s bodo položili odtočne cevi sam in še pred priključitvijo na om režje poklicali koga na strokovn pregled. Med prvimi, ki so to ž< uredili, je bila tovarna Planika1 Turnišču.
J. G. I
Murskosoboško tožilstvo v novih prostorih
Prleška razvojna agencija - CRPOV Jeruzalem
Pomembna pridobitev za še uspešnejše delo
Pohvala pravosodnega ministra Iva Bizjaka
Razvojna vizija za nerazvito podeželje
Študija zajema KS Železne Dveri in južni del KS Stročja vas
b otvoritvi novih prostorov Okrožnega državnega tožilstva v Slomškovi 1 v Murski Soboti je bila slovesnost, ki so se je udeležili številni ugledni gostje, med drugim tudi pravosodni minister Ivo Bizjak. »Prepričat sem, da je to pomembna pridobitev tako za tožilstvo kot tukajšnje sodišče, saj je prineslo slednjemu ob preselitvi določen^ razbremenitev.
O
Ministrstvo za pravosodje ima zagotavljanje prostorov pravosodnim organom za eno svojih zelo pomembnih nalog. Jasno je, da je primerna prostorska in funkcionalna urejenost prostorov gotovo eden od pogojev za uspešno delo kateregakoli od pravosodnih organov, zato sem vesel, da namenu izročamo že pred časom pridobljene in zdaj tudi dokončno urejene in opremljene prostore Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti. To bo nedvomno pomembna spodbuda k nadaljnjemu uspešnemu delu tega pomembnega državnega organa,« je med drugim poudaril slavnostni govornik.
»Od ustanovitve sedanjega tožilstva leta 1995 je delovalo v sodni zgradbi v Slomškovi 21, kjer smo delali v nemogočih prostorskih razmerah, ki so vplivale tudi na kadrovsko zasedbo. O kakšni sejni sobi, knjižnici ali sobi za naroke smo lahko le sanjali. Danes se nam je to uresničilo, zato je otvoritev teh prostorov toliko pomembnejša za na-
Trak sta slovesno prerezala pravosodni minister Ivo Bizjak in vodja Okrožnega državnega tožilstva Ludvik Gornjec. Foto: N. J.
daljnje delo tožilstva,« je poudaril vodja Okrožnega državnega tožilstva Murska Sobota Ludvik Gornjec. Ob tej priložnosti se je tudi javno zahvalil vsem tistim,
ki so opravili obsežno organizacijsko delo in se vključili v pridobivanje dokumentacije, in tudi izvajalcem del.
Novi prostori z garažami vred merijo 610 kvadratnih metrov, vrednost naložbe pa je 145 mi
lijonov tolarjev. Trenutno je zaposlenih poleg vodje tožilstva še
osem tožilcev in en pomočnik ter drugo osebje.
Milan Jeršei
Sloveniji se na demografsko ogroženih območjih že nekaj let izvaja program CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi) z namenom pospeševanja raz-
voja podeželja. V sklopu tega je bila izdelana študija CRPOV Jeruzalem za razvojne možnosti na območju krajevne skupnosti Železne Dveri in južnega dela krajevne skupnosti Stročja vas v izvedbi Prleške razvojne agencije (PRA).
V
Program obsega vasi Nunska Graba, Presika, Rinčetova Graba in Podgradje (KS Stročja vas) ter vasi v KS Železne Dveri: Ilovci, Gresovščak, Plešivica, Radome-rje, Radomerščak, Cuber, Jeruzalem, Železne Dveri in Slamnjak. V razvojnem dokumentu, ki vsebuje strateške usmeritve razvoja tega območja, je zajetih pet področij obravnave, na katerih bi morali dajati vkčji poudarek življenjskemu, naselitvenemu, delovnemu, kulturnemu in družbenemu prostoru. Vsi skupaj zajemajo okrog osemdeset konkretnih investicij, od tega je približno dvajset izvedbenih projektov, ki že imajo znane nosilce. V večini primerov je nosilec občina Ljutomer pa tudi domače turistično društvo Radomerje - Železne Dve-
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p4nf.si
hiljctja 2» infurmiranje, ij, n„ m. a. HBvaka 13. Murska Soijui«
ri, ki hkrati velja za najmočnejšega nosilca razvoja na tem območju, kjer je zelo dejaven tudi Aktiv kmečkih žena Radomerje.
Nosilci projektov imajo zaradi izdelave razvojnega dokumenta v okviru CRPOV-a prednost, da lahko za določeno investicijo kandidirajo za državna sredstva, ki dosegajo v nekaterih primerih
Petanjskih 750 metrov
Najprej inšpek tor, nato vreme
er se mnogi sprašujejo, zakaj Cestno podjetje Marib« ni dokončalo začetega dela na odseku ceste na Petar cih (od ovinka do mosta niso asfaltirani pločniki) c zime, smo o tem povprašali tako izvajalce kakor tudi inves torja. Izvajalec je Cestno podjetje Maribor, odgovoren na gr dbišču pa Boris Korošec; vendar ustavitve del in direktive Ljubljane, da naj začasno prenehajo z deli, ni želel komen rati, ampak nas je napotil k investitorju.
tudi do osemdeset odstotko nepovratnih sredstev.
Kdaj bo kateri od projekte realiziran, je odvisno od post vljenih prioritet nosilca in od nji gove finančne sposobnosti, vsi kakor pa je celoten program za 1 kraje izrednega pomena, kar j razvidno že iz nekaterih proje] tov, katerih nosilec je občina - vi dooskrba, kanalizacija, ceste..., t ristično društvo pa najbolj sod luje pri ureditvi in označevanju t matskih poti, kar je dodatna spo buda za razvoj pretežno turističr usmerjenega območja.
D.T.
Na kratko
Najbolje urejene prodajalne v Pomurju
Porabje
V organizaciji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu si je ogledalo sto sedemindvajset učencev OŠ Monošter, Gornji Senik in Števanovci, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika, v Mariboru lutkovno predstavo, po njej pa še akvarij in mesto.
Naslednjič naj bi potovali mladi Porabci v Ljubljano, nadaljevalo pa se bo tudi že utečeno sodelovanje med porabskimi in pomurskimi šolami.
(J. Ko.)
Supermarket v Radencih ter Blagovnica in Sijaj v M. Soboti
bmočna zbornica za Pomurje je tudi letos v skladu z letnim načrtom Združenja za trgovino Gospodarske zbornice Slovenije organizirala in izvedla projekt Najbolje
urejene slovenske prodajalne.
Glavni cilj tovrstnega tekmovanja je, ustvarjati potrošniku prijazno in urejeno okolje, spodbujati boljšo urejenost prodajaln in kakovost prodajnih storitev, predstaviti najbolje urejene trgovine na regionalni
jati tekmovalnost med trgovci. Akcija prav gotovo veča prepoznavnost slovenske trgovine ter povečuje kakovost celovite prodajne storitve, združenju pa omogoča neposrednejše sodelovanje s trgovci. Prejemniki ob-
prodajaln na območju Območne zbornice za Pomurje so: v skupini »marketi« je to Veletrgovina Potrošnik - Supermarket Živila Radenci, v skupini »prodajalne s tekstilom in obutvijo« Veletrgovina Potrošnik - Blagovnica Svet mode M. Sobota in v skupini »ostalo« Obdelava barvnih kovin - Prodajalna Sijaj M. Sobota.
R R P ■
Služba za odnose z javnostjo pri Direkciji R Slovenije za ceste nam je sporočila, da je bil uvrščen odsek glavne ceste med Petanjci in Tišino v dolžini 750 metrov (od petanjskega ovinka do mosta) v letni plan obnov s poslanskim amandmajem že v letu 2000, zato so poskušali v najkrajšem času pridobiti dovoljenje za preplastitev cestišča in izvedli razpis. Ker pa je bila obnova mnogo več kot zgolj preplastitev povsem dotrajanega cestišča, hkrati so želeli urediti tudi pločnike in avtobusno postajališče, je inšpektor ob svojem ogledu ugotovil (že aprila), da za vsa ta dela nimajo ustreznih dovoljenj, zato so z njimi morali prekiniti, dokler investitor ne pridobi ustreznih do-vnlipni _ torni Kodo milijoni nač
lepo počakali, oškodovani pa t do domačini in izvajalec.
»Takojpo inšpektorjevi za tevi so vložile naše pristoj službe na Upravni enoti Murs, Sobota zahtevo za izdajo no. ga dovoljenja, ki je bilo v p teklih mesecih tudi izdano, podatkih, s katerimi razpolag mo, na izdano dovoljenje ni b pritožb, zato je dovoljenje pr nomočno, nam jo je pa v pi šnjem mesecu zagodlo vret Do zaključka del je namreč ba asfaltirati še pločnike, ložiti zaključni sloj asfalta vozišče ter urediti talno sign zacijo. Zaradi pren izkih ten ratur v novembru dela niso l izvedena,« so sporočili z Di: cije R Slovenije za ceste.
B. B/
O
6
GOSPODARSTVO
27. december 2001 VESIMK
Voda, odpadki predlogom Komu-nalno-stanovanjs-kega podjetja Ljutomer za povišanje cen vode v letu 2002 in pokrivanja izgube pri vodi v letu 2001 se v občini Razkrižje ne strinjajo.
To bi to pomenilo podražitev za 25,3 odstotka, ampak so sprejeli sklep, da je možno povišanje le v višini letošnje inflacije, to je 7 odstotkov (osnovna cena vode in amortizacija). Po njihovih izračunih bi tako znašala nova cena 100,7 tolarja za kubični meter. Glede uvedbe posebne takse za obremenjevanje okolja, ki da jo mora v višini 50 odstotkov od predlagane (od 242,20 do 464,50 SIT mesečno glede na velikost posode oz. na kubični meter) uvesti župan, sicer bo »posredovalo Ministrstvo za okolje in prostor«, pa so se odločili, da si bodo pridobili dodatno razlago in pojasnilo omenjenega ministrstva. V predlogu, ki jim ga je posredovalo KSP Ljutomer, je namreč več nejasnosti.
Rastko Škrjanec iz Veržeja - najmlajši podjetnik v Sloveniji
Mladost ni ovira za uspeli
Idejo za oglaševanje z reklamnimi vrtljivimi panoji prenesel v domači prostor
tiriindvajsetletni Rastko Škrjanec se je podal na samostojno pot podjetništva zelo zgodaj, pri svojih osemnajstih letih. Začetki so bili skromni in težki, bilo je veliko
tveganja, ampak z jasno zastavljeno vizijo je zdaj uspešen mladi podjetnik kljub vsemu trmasto vztrajal, pri čemer je bila pomembna ideja, ki jo je ob pravem času realiziral, vendar pa poudarja, da je ključnega pomena razvoj ideje, kar
vključuje njegovo lastno angažiranje in pogum.
Rastko, po poklicu elektrikar elektronik, je iz želje po zaslužku začel s servisiranjem televizij, nato še pralnih in sušilnih strojev. Leto dni pozneje se mu je porodila ideja, da bi v svoje delo vključil tudi reklamno dejavnost, in sicer se je odločil za reklamne vrtljive panoje. Ideja ga je dolgo spremljala, vse od začetka devetdesetih let, ko je na potovanju zagledal tak pano in si zamislil, da bi zadevo razvil tudi v domačem kraju. Ker gre pri tem za visoke investicije (postavitev enega panoja stane okrog štiri milijone tolarjev), je najprej poskusil z enim, sledilo pa je posredovanje ponudbe podjetjem, ki bi se želela predstaviti na tak način. »V začetku je bilo najtežje
prodreti, saj podjetja v našem prostoru še niso bila vajena takšnega oglaševanja, vendar so ga počasi začela sprejemati, saj so drugod po Sloveniji, seveda pa tudi v tujini, že beležili pozitivne učinke vizualnih učinkov,« Rastko razmišlja o svojih začetkih. Sprva je pritegnil prleška in prekmurska podjetja, postavil je še več panojev, zdaj pa je že navzoč tudi na slovenskem trgu. Poudarja, da je bilo takrat težko, enako pa je tudi zdaj, saj je treba obdržati tempo razvoja podjetja in ob tem ponudbo še nadgrajevati. »Vse to pa zahteva od človeka ogromno napora in ob tem pride tudi do trenutkov, ko nimaš prave volje do dela, saj se stvari ne razpletajo po tvojih na-
Rastko si je zelo hitro nabral pomembne izkušnje in zdaj lahko pri svojih štiriindvajsetih letih že pripoveduje zgodbo o uspehu.
Črtih, vendar se z njimi soočiš in jih premagaš,« je prepričan mladi poslovnež, ki velja pri svojih štiriindvajsetih letih za najmlajšega podjetnika v državi, dodaja pa, da se počuti kar nekaj let sta
rejšega, saj te poslovni svet hitro postavi na realna tla in je potrebnih veliko dobrih živcev. Zelo hitro se moraš odzvati na konkurenco, treba je poiskati nekaj, česar drugi nimajo, posebnost
podjetja ELSA, ki deluje v Veržeju, pa so večje reklamne table. Rastko se pri svojem delu srečuje s številnimi težavami, ki še še posebej kažejo v ljutomerski občini: »Ovirajo te na vsakem koraku, veliko je zavidanja, česar pri delu s preostalo Slovenijo ni, velikokrat pa se zadeve ustavijo tudi zaradi neprilagodljive birokracije, ki postavlja nepotrebne zahteve.«
Včasih predstavlja veliko težavo pridobitev vseh soglasij za postavitev enega panoja, kar pa se je še dodatno zapletlo in postavitev precej podražilo z zahtevo, da je treba za vsak pano pred postavitvijo pridobiti gradbeno dovoljenje.
Rastko ima trenutno pogodbeno zaposlena še dva delavca, ob oglaševalski dejavnosti še vedno razvija servis (dodatno še servis bele in hladilne tehnike), za leto 2002 pa načrtuje še druge investicije, ki bi pomenile dodatne zaposlitve. Za svoja leta si je pridobil že veliko izkušenj, vendar pa želi svojo ponudbo še naprej razvijati, jo obogatiti in usmerjati v tujino.
Darja Tibaoti
Radenska Zvezda - Diana
Bolnišnica v pričakovanju napovedanih reform
Zabaviščni park v Diani
..■".?«’?—--- -,	... .	■■■■ N—	'	'
Intenzivnemu investiranju sledi intenzivno pridobivanje prihodka
Manjši oddelki in zdravniki bodo na rešetu
z
aradi številnih investicij in s tem povezanih motenj normalnega poslovanja je družba Radenska Zvezda -Diana sklenila letošnje leto z manjšo izgubo. Direktor
Borut Premzl napoveduje, da bo že prihodnje leto drugače, saj nameravajo ustvariti 2,5 milijarde SIT prihodka, polovico od tega v trgovski dejavnosti. Vse investicije so se že do sedaj izkazale kot nadvse koristne in uspešne, zato bodo kmalu izplačane in bodo pomagale povečati dobre finančne rezultate.
191 zaposlenih v družbi ni velika številka glede na to, da spadata v družbo dva največja gostinsko-turistična objekta v Murski Soboti in eden največjih trgovcev pijač, hotel Diana in Zvezda. Oba sta bila v zadnjih dveh letih deležna temeljitih prostorskih in vsebinskih obnov. Prvi zadetek v polno je bila ureditev Pivnice v Zvezdi in varjenje lastnega piva. Dohodek v Zvezdi (prej je bila Zvezdina restavracija skorajda prazna) je zaradi nove Pivnice za 80 odstotkov večji; vsak petek in soboto so nastopi glasbenikov, zaposleni pa se nenehno dodatno izobražujejo v pripravi pivniških specialitet in točenju piva. Drugi
dale številne literarne in druge prireditve temu gornjemu nadstropju novo življenje. Prav bi bilo, da bi bilo urejeno celotno prvo nadstropje.
Veliko si obetajo od obnove Hotela Diana, saj so ga zares temeljito obnovili in ponudili trgu 97 na novo opremljenih hotelskih sob. Najprej je bila na vrsti kavarna, ki so jo spremenili v prireditveni prostor z zmogljivostjo petsto obiskovalcev, nato so obnovili vhod in recepcijo hotela, dvigalo in slaščičarno - kavarno; vse kaže, da je bil družabni in kavarniški prostor, kakršnega so ustvarili arhitekti ob prenovi Diane, v Murski Soboti več kot potreben.
Diana je 5 milijonov DEM, polovico zneska so prejeli iz dobička Radenske (lani je bilo to še mogoče), milijon so prispevali sami, 1,6 milijona DEM pa so najeli posojila, zato tudi ne čudi, da želijo prodati objekte, ki jim ne prinašajo koristi (Čarda, Kolodvor).
Kljub temu že razmišljajo o nadaljnjih načrtih, saj želijo v Diani preurediti sedaj neizkoriščene prostore v zabaviščni park za mlade. Tako naj bi v spodnjih prostorih (pred davnimi leti je bilo tam priljubljeno kegljišče, nato restavracija Pinki) uredili sodoben disko za mlade, v gornjem nadstropju pa nočni oz. Havana klub.
Bernarda B. Peček ■
Območni odbor Sindikata gradbenih delavcev Pomurja
Pomursko gradbeništvo
Seja v ljutomerskem Segrapu razkrila podrobnosti
a seji območnega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Pomurja, ki je bila v prostorih družbe Se-grap v Ljutomeru, so predstavili aktualno problematiko v podjetjih. Med gosti je bil tudi sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Jernej Jeršan.
Kot je uvodoma dejal direktor ljutomerskega Segrapa Miran Blagovič, se z doseženim lahko zares pohvalijo, saj so uresničili letošnji zastavljeni program. Po njegovem je to zasluga zaposlenih, ki zelo dobro delajo, sodelovanje s sindikatom pa je ocenil kot vzorno. Pri tem je treba povedati, da delodajalec omogoča delavcem nenehno strokovno usposabljanje. Veliki premiki se kažejo tudi pri izplačilu
Heprav leto še ni končano in tudi pogodba med murskosoboško bolnišnico in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije o obsegu in plačilu zdravstvenih storitev še ni podpisana, enako tudi ne s preostalimi slovenskimi bolnišnicami, je direktor bolnišnice Bojan Korošec, dr. med., z opravljenim delom in poslovanjem zadovoljen. Načrtovani obseg zdravstvenih storitev so presegli za dober odstotek v specialističnih ambulantah in kar za deset odstotkov pri ho-spitalnem delu.
Prihodnje leto bo prineslo velike spremembe tako pri financiranju kot kadrovanju nosil-
cev zdravstvenega varstva, torej zdravnikov, je na tiskovni konferenci najavil Bojan Korošec. Specialistični študij zdravnikov je s strani države že nekaj časa zamrznjen, čeprav po podatkih ministrstva za zdravstvo v Sloveniji primanjkuje vsaj šeststo zdravnikov, pripravljen pravilnik o
znaša povprečni mesečni prejemek zaposlenih 168.748 tolarjev bruto. Z individualno pogodbo so omogočili dodatno zavarovanje zaposlenih pri dveh zavarovalnicah, pri čemer delodajalec zagotavlja tričetrtinski oziroma polovični delež. Od 44 družbenikov so samo trije zunaj podjetja.
Od sindikalnega predstavnika Tondacha iz Borejec (prej Križevske opekarne), kjer je tre-
načinu specialističnega študija pa med akterji tudi še ni usklajen. Prerazporejanje zdravnikov po zdravstvenih zavodih pa tudi spremembe na področju izvajanja zdravstvenih programov torej močno »visijo v zraku«, vprašanje pa je, kaj bodo prinesle zdravstvu pomurske regije.
»Mi si želimo, da bi prerazporejanje sledilo znanim strokovnim kriterijem, ki jih morata pri
ločenimi v kolektivni pogodbi. Tudi z izplačilom dodatkov ni problemov, božičnica pa znaša 60 odstotkov osnovne plače. Tudi podjetje Mlinarič s Stavešin-skega Vrha, kjer je zaposlenih vsega sedem delavcev, je na dobri poti. Potem ko so imeli pred približno dvema letoma dokajšnje težave, so lahko s sedanjim poslovanjem zadovoljni. Ostaja le še vprašanje regresa, ki naj bi
VESTNIK NA INTERNETU:
praviti tako ministrstvo kot Zdravniška zbornica Slovenije, in ne finančnim principom,« je dejal Bojan Korošec.
Kakšne spremembe lahko pričakuje murskosoboška bolnišnica? Za tri večje oddelke, interni, kirurški in ginekološko-porodni, ni bojazni, do sprememb ali zmanjševanja obsega programa pa bo najverjetneje prišlo na manjših. »Sprejeli bomo, če bo to podprla stroka,« je še dejal Bojan Korošec, ob tem pa, da bo vodstvo bolnišnice eno ali dve dejavnosti predvsem z očesnega oddelka, pri katerih so strokovno uspešni, ponudilo pripravljal-cem zdravstvene reforme za širši severovzhodni del Slovenije.
M. H. ■
ga poravnali še v letošnjem letu. Veliko večji pa je kolektiv ljutomerskega Imgrada s 120 zaposlenimi. Plače so v okviru dogovorjenega s kolektivno pogodbo, delavci so prejeli regres, edino glede božičnice se ne ve, kdaj bo izplačana.
Enajst mesecev po uvedbi stečaja v Gradbeništvu Lendava se zadeve postopno urejujejo. Z izplačilom plač ni težav, zaposleni pa so dobili polovico načrtovanega regresa. V.157-članskem kolektivu lendavskega Varisa so plače nad kolektivno pogodbo, delavcem pa sta izplačana tako regres kot božičnica. Povsem drugače pa je v lendavskem Purlenu, ki je v stečaju. Po dveh neuspešnih dražbah si novi lastnik prizadeva podjetje znova
VESTNIK 27. december 2001	GOSPODARSTVO
Tondach Slovenija po več kot milijardni naložbi v modernizacijo proizvodnje
Tuji kapital že daje rezultate
Vrednost prodaje bo letos dosegla 1,7 milijarde tolarjev
BRANKO ZIDAR: »Kakovostna surovina, sodobna tehnologija in pridnost naših ljudi so prednosti, ki nam zagotavljajo uspeh.«
JOŽE ŠTRAKL: »Količinsko prodajo smo letos povečali z desetino, vendar nas to ne zadovoljuje, saj so na trgu š tržne niše, ki jih moramo izkoristiti.«
a je strah pred tujim kapitalom največkrat odveč, se je doslej že velikokrat potrdilo, zlasti če tuji partner misli resno in želi ohraniti proizvodnjo, saj prihaja s pritokom tujega kapitala v podjetje običajno tudi nova tehnologija. Ko so križevski opekarnarji pred leti snovali vizijo razvoja podjetja, so ugotovili, da s takšno strukturo proizvodnje in s tedanjo tehnologijo ne bodo vzdržali na čedalje konkurenčnejšem tržišču. Na izbiro so imeli dve možnosti, ali nadaljevati s takratno proizvodnjo, ki bi jih mogoče še nekaj let obdržala pri življenju, ali iti v temeljite spremembe.
Čeprav so se zavedali, da bodo doživljali korenite pretrese, so se odločili za drugo pot. Za dolgoročno ohranitev podjetja so potrebovali naložbo, ki je sami niso zmogli, zato so se začeli ozirati za ustreznimi partnerji. Ker jih doma ni bilo, so se po številnih pogovorih odločili za avstrijski koncern Tondach, ki je takrat že razvijal mrežo opekarn v svojem sosedstvu. Predvsem
podobnost v proizvodnih programih je bila odločilna, da se je avstrijski partner začel zanimati za proizvodnjo v Križevcih, kjer so takrat že začeli opuščati zidni program in se v celoti preusmerjati v izdelavo strešnikov.
Odločitev za Tondach ni bila naključna, pravi Branko Zidar, eden od dveh direktorjev Tonda-cha Slovenija, saj je avstrijski partner največji izdelovalec stre
šne kritine v tem delu Evrope, dosedanji rezultati sodelovanja pa kažejo, da je bila odločitev pravilna. Avstrijski partner, ki je zdaj stoodstotni lastnik v kri-ževskih opekarnah, je vložil v posodobitev proizvodnje 12 milijonov mark, kar je imelo seveda za posledico presežne delavce, za katere so poiskali najustreznejše rešitve. 82 zaposlenih je zdaj optimalno število in tudi ob nadaljnjih posodobitvah ni pričakovati, da bi prihajalo do presežnih delavcev.
Čeprav je tuji partner v svojo slovensko firmo že vložil 12 milijonov mark, bo s posodobitvijo proizvodnje nadaljeval, saj ugotavlja, da naložbe dajejo rezultate. Kakovostna surovina, sodobna tehnologija in pridnost tukaj
šnjih ljudi podjetju Tondach Slovenija zagotavljajo uspeh.
Rezultati, ki jih dosega podjetje, se merijo po količinski prodaji, ki bo letos za desetino večja kot lani, zatrjuje direktor Jože Štrakl, ki se v podjetju Tondach Slovenija bolj posveča komerciali. Vendar jih ti rezultati ne zadovoljujejo, saj še obstajajo tržne niše. V celotnem koncernu Tondach, ki je specializiran za proizvodnjo strešne kritine, letno izdelajo 350 milijonov opečnih enot, od tega jih odpade na opekarno v Križevcih 15 milijonov kosov. V strukturi prodaje, ki bo v podjetju Tondach Slovenija letos dosegla vrednost 1,7 milijarde tolarjev, večji delež
odpade na izdelke, ki jih naredijo v tujih Tondachovih tovarnah, križevska tovarna pa izvozi tudi del svojih izdelkov. Letos bodo izvozili 15 odstotkov proizvodnje, prihodnje leto pa naj bi izvoz že podvojili. Možnosti za to so, saj so v križevski opekarni specializirani v izdelavo glazirane in engubirane strešne kritine, povpraševanje po teh izdelkih pa je tudi na tujih trgih.
Z manjšimi naložbami je mogoče zmogljivosti tovarne še povečati, vendar si prizadevajo, da dosežejo optimalno razmerje med proizvodnjo in prodajo. Konkurenco na trgu je čutiti in cenovno se je treba prilagajati, zato namenjajo posebno skrb zmanj
ševanju stroškov, povečevanj produktivnosti in seveda kak< vosti izdelkov. Ob tem se v vo< stvu zavedajo, da je doseganj vseh teh ciljev predvsem odv sno od ljudi, zato namenjajo pi sebno pozornost odnosu do z poslenih in med zaposlenim Pravijo, da je treba med ljudn ustvariti občutek, da so del cel te in da le kot celota lahko dos gajo dobre poslovne rezultate.' se iz leta v leto izboljšujejo i prihodnje poslovno leto naj i že končali z dobičkom. Za pri? devnost pa se bodo že letos z poslenim vsaj delno oddolžili božičnico, ki bo znašala polo1 co mesečne plače.
Ludvik Kovač
Prvi Zbirni center v Murski Soboti
I
Zbirni center je za mesto M. Sobota velika pridobitev - zdaj ni več razloga, da bi baterije še naprej metali v koš za smeti in olje zlivali v odtoke.
Z ločenim zbira manj na smetiš
Na 8 tisoč prebivalcev en zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov - Zaradi zbirnih centrov bodo lahko imeli manjše zabojnike za smeti
torek, 18.12.01, so odprli na dvorišču podjetja Sauber-macher & Komunala ZBIRNI CENTER, ki je novost v po-murskem prostoru in v Sloveniji. V skladu z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list R Slovenije št. 21,23.3.2001) bodo morale do konca leta 2003 podobne centre urediti vse občine oziroma kraji z več kot 8 tisoč prebivalci. Na območju nekdanje občine Murska Sobota je predvidenih pet centrov. Naloga občinskih uprav je, da zagotovijo ustrezen prostor.
Vseevropska kampanja v M. Sobot
Tudi manjša podjetji na spletnih straneh
V
Izbrali bodo nekaj manjših podjetij, ki boe pilotno predstavljena na spletnih straneh
sredo, 12. decembra, so pripravili Pospeševalni ceni za malo gospodarstvo, Območna obrtna zbornica M. I bota in Razvojna agencija Sinergija v okviru vseevrt
ske kampanje Euro Info Centrov informativni dan na tet vpeljevanja elektronskega poslovanja v manjša podjetja.
Elektronsko poslovanje po svetu je postalo že orodje uspešnih podji vendar si ga lahko privoščijo po navadi le veliki ali taki, ki imajo prime: usposobljen kader. V Sloveniji, predvsem pa v Pomurju, ima le malo djetij predstavitve na spletnih straneh. Pri tem naj bi jim v prihodnje po gali prav Evro Info Centri v sodelovanju s sodelavci Sinergije, saj naj b brani skupini manjših podjetij omogočili pilotno predstavitev na splet straneh. Predavatelj Vladimir Rugelj je v sredo predstavil elektronsko slovanje, njegove prednosti in pasti ter integriranje e-poslovanja v str gijo podjetja. Ervin Zupančič pa je predstavil podjetje v bližini Maribor: že posluje na ta način in izdeluje lesnopredelovalne stroje.
B. B. 1
Zbirni center na dvorišču podjetja Saubermacher & Komunala je namenjen vsem prebivalcem soboške občine, ki imajo komunalne odpadke (ne industrijske).
Opremljen je za ločeno zbiranje papirja in lepenke vseh velikosti in vseh vrst, stekla vseh velikosti in oblik, plastike, odpadne kovine, lesa - odpadne embalaže iz lesa -, oblačil, tekstila, jedilnega olja in maščob, barv, črnila, lepil in smol, detergentov, baterij in akumulatorjev, električne in elektronske opreme in kosovnih odpadkov.
V zbirnem centru torej ne bodo zbirali klasičnih gospodinjskih odpadkov, ki jih mečemo v zabojnike za smeti in jih tedensko ali štirinajstdnevno odvažajo delavci podjetja.
Tu bodo zbirali tiste odpadke, ki se lahko ponovno uporabijo ali predelajo.
Zaradi ločenega zbiranja odpadkov bodo potrebovali manjše zabojnike, kar bo v prihodnjih letih, ko se bo cena za odpadke povečevala iz leta v leto, še kako pomembno.
o ti r> Czvi n. I 'Z ■
V Sloveniji šest mešanih podjetij Saubermacher
Z najvišje gore v naše g
Saubermcher Siid proslavil desetletnico delovanja z otvoritvijo novih poslovnih prostorov
atično podjetje Saubermacher iz Gradca je največje zasebno podjetje v Avstriji, ki se ukvarja s storitvami na področju ravnanja z odpadki. V dvajsetletnem de-
lovanju je podjetje preraslo iz družinskega podjetja v veliko firmo s številnimi podružnicami v tujini in več kot 1200 zaposlenimi in 1,2 milijarde šilingov prometa, številnim poslovnim uspehom so v letu 2001 dodali še enega: vzpon na najvišjo goro sveta, saj so bili pokrovitelj očiščevalne akcije enajstih alpinistov, ki jih je vodil Wolfgang Fasching - na gorskem masivu Nyanchen Thanglha so zbrali 40 100-Htrskih vreč odpadkov.
Hčerinsko podjetje v Murski Soboti Saubermacher Siid pa praznuje desetletnico delovanja in je postalo s štirimi družbami eden največjih operaterjev s področja zbiranja odpadkov v Slovenili. Družbam v Murski Soboti,
Puconcih in Lenartu se bosta v prihodnjem letu pridružili tudi podjetji ODVOZ iz Maribora (mešano podjetje Snage Maribor in Saubermacherja) ter PUP _ Saubermacher Velenje (ustanovila sta ga PUP Velenje in Sau-
Alpinistična ekspedicija je bila doslej najbolj odmevna reklama za po zato Rudi Horvat razmišlja, da bi tudi v Sloveniji uvedli koristno in vt odmevno akcijo »Oočistimo naše gozdove za gobarji«.
bermacher). Direktor Rudi Horvat je s ponosom odprl nove prostore podjetja v ulici Matije Gubce 2. Njihov cilj je, prodreti do Ljubljane, in prepričani so, da jim bo uspelo še pred končanjem predora pod Trojanami.
Vsa pozornost pa je ta čas usmerjena v gradnjo zbirno-sortir-nega centra v Puconcih, ki je največji in vzorčni tovrstni projekt v Sloveniji. Te dni so prejeli še zadnje vodno in okoljevarstveno soglasje, tako da bodo v letu 2002 lahko začeli z gradnjo takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere.
B. B. P.i
8
(IZ)BRANO
27. december 2001 VESTNIK
Božično-novoletni prazniki
Trenutki zadovoljstva, sreče...
V teh dneh je najpogosteje izrečena beseda - sreča. Želimo si veliko sreče, zadovoljstva, zdravja... In kdaj se nam to dogaja?
MARIJA MAUKO, ravnateljica OŠ Kapela: »Zadovoljstvo je pojem, ki ga je v bistvu težko opredeliti, enako tudi sreča. To mora dejansko izhajati iz notranjosti človeka. Največ časa preživimo v družini, ki je vir topline, zadovoljstva ... ter daje moči za aktivnosti na delovnem mestu in drugje. Morda je ta pojem družine kot žarišče ognjišča v zadnjem času malce zapostavljen, vendar menim, da je osnovni vir vsega zadovoljstva v
družini. Zame so to tudi prosti trenutki za pogovor ob odraščajočih otrocih, ki te še vednb potrebujejo; z njimi doživljam trenutke sreče in zadovoljstva. Kot neke vrste obliž prijetnega doživetja zame je bil, ko je hčerka dobila službo za nedoločen čas. Družinska zadeva je tudi gradnja lastnega doma v moji rojstni vasi na Petanjcih. Dela so v zaključni fazi in kmalu se bomo lahko preselili. Tega se veselim, čeravno se tudi na Kapeli, kjer sedaj živim, zelo dobro počutim.
Na delovnem mestu je bilo zame največje zado-voljstvo;Jko smo uspeli dograditi in,.obnoviti,šolo, tako da imamo sedaj lepe možnbsti za delo. Prav letos smo nekako zaokrožili naša prizadevanja širšega pomena, to je vključevanjav projekt«! zdrava šola, mreža Unescovih šol in mreža ekošol. Tako lahko širimo krila v svet znanja, sodelovanja in razvijanja prijateljstva. Srečo in zadovoljstvo mi pomenijo tudi zadovoljni in veseli obrazi sodelavcev ... Moram reči, da so inovativni, delavoljni in polni idej. Seveda me osrečujejo tudi iskre veselja v očeh naših otrok, navsezadnje pa tudi dobra mnenja staršev in širše družbene skupnosti o našem delu.
V veliko zadovoljstvo, ki sem ga doživela letos, mi je bila plaketa Občine Radenci, ki sem jo prejela za svoje pedagoško delo v šoli na Kapeli. To mi je pomenilo toliko več, ker so dali predlog za priznanje moji sodelavci.«
DUŠAN KRALJ, prodajalec, Dolgovaške Gorice: »Največje zadovoljstvo v zadnjem času je bilo zame to, da sem dobil službo na bencinski črpalki v Dobrovniku. To delo me zelo veseli, tako da mi skoraj vsak dan prinaša prijetne trenutke. Še posebej velja to za dan okrog lanskega novega leta, ko sem spoznal Brigito, s katero sva postala zelo dobra prijatelja; no, še nekaj več ...
Če pomislim na letošnje trenutke zadovoljstva, pa je bil to vsekakor dan, ko je naša hiša dobila novo fasado, na kar je čakala že okrog deset let. Zdaj je mnogo lepšega videza. To je bilo gotovo še večje zadovoljstvo za mojega očeta, ki je letos praznoval Abrahama, seveda pa je bil to prijeten dogodek tudi zame.
Čeprav nisem ravno športni navdušenec, sem bil zelo zadovoljen tudi ob koncu kvalifikacij, na katerih se je Slovenija uvrstila na svetovno nogometno prvenstvo. Upam, da se bom lahko veselil zmag naše reprezentance Uidi v Koreji oz. na Japonskem.
Lahko rečem, da sem imel letos tudi srečo v nesreči. Pred kratkim, ko so bile ceste zaledenele in sem se peljal z doma v službo, me je nenadoma začelo precej zanašati. Z vozilom me je skoraj obr-
nilo okrog, na srečo pa me ni zaneslo v jarek, kjer bi se lahko zgodilo kaj hujšega.
Prijeten trenutek zadovoljstva pa je bil zame tudi, ko sem ugotovil, da sem s hitro srečko zadel
10.000 tolarjev. To je bil doslej zame največji denarni dobitek.«
JOŽEF ČASAR, upokojenec iz Strehovec:
»Sem že precej v letih, in sicer jih je za mano sede-
minosemdeset. Imam zdravstvene težave, še najbolj zaradi nog, zato ne morem pričakovati, da bi se mi godile same lepe stvari. Ko sem bil mlad, pa je bilo veliko sreče in zadovoljstva. Kruh sem si služil kot mizar, bil sem lovec in še vedno sem član zelene bratovščine, čeprav na lov ne morem več hoditi. Veselijo pa me naša skupna srečanja.
Zdaj mi je največje zadovoljstvo, ko me kdo odpelje v moje gorice. Zasadil sem trte, jih rezal in cepil; izdelal sem tudi stiskalnico. Na vse to sem seveda ponosen. Zelo rad opazujem, kako raste trta, kakšno grozdje rodi in kakšna kapljica priteče, ko ga stiskamo. Poleg tega je iz naših goric tudi lep razgled daleč naokoli, tako da je tudi to zame prijetno doživetje. Če je slabše vreme in zunaj mrzlo, pa sedim v sobi in kurim.
Moram reči, da sem srečen, ker tudi sin Jožef z veseljem dela v goricah in ker se dobrd razumem z njim pa tudi z njegovo ženo. Oba zelo lepo skrbita zame. Veselim se tudi druženj zvmiki in š? zlasti s pravnukom Alenom, ki ga vsak dan težko čakam, da pride iz šole; če drugega ne, da se kaj pošaliva.
In če mi verjamete ali ne, meni pomeni zadovoljstvo tudi vaš Vestnik, ki ga vsak četrtek komaj čakam in z veseljem prebiram.«
KATJA TERNAR, učenka 9. razreda OŠ II M. Sobota: »Nekatere osrečujejo velike, drugim pa dan polepšajo majhne stvari. Rada igram in treniram košarko. Komaj čakam, da se srečam s soi
gralkami v klubu Pomurje Skinny (pionirke), s katerimi se imenitno razumem. V letošnjem prvenstvu smo se uvrstile med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Na tekmah se srčno borimo, si pomagamo, se spodbujamo in veselimo, ko nam gre dobro. To so trenutki zadovoljstva. Vesela sem bila tudi, ko so me izbrali za udeležbo na svetovnih mladinskih atletskih olimpijskih igrah v Budimpešti.
V šoli mi prinašajo zadovoljstvo dobre ocene in še posebej vesela sem, če šolski dan v razredu mine v slogi in zdravem delovnem ozračju. Prav te dni sem dobila iz matematike odlično oceno, ki sem si jo zelo želela.
V prostem času se veliko družim s prijateljico Nušo. Vsak njen gib, beseda ali nasmeh mi polepšajo dan in me prepričajo, da je iskreno prijateljstvo ena največjih vrednot na svetu.
Veliko sreče in zadovoljstva doživljam tudi v družini, s staršema in bratom Luko, še zlasti takrat, ko gremo na skupne izlete, dopust na morje ali kam drugam. Počutim se kot enakovreden član
družine, v kateri se Veliko smejimo, pogovarjamo in skupaj rešujemo probleme. Zdaj je pred nami veliko 'pričakovanje, povezano z gradnjo nove hiše.
Velikokrat mi prinašajo trenutke zadovoljstva tudi majhne stvari. Všeč mi je, če me zjutraj prebudi toplo sonce ali pa zaslišim po radiu kakšno dobro skladbo po mojem okusu.
Rada pomagam tudi drugim in zdi se mi, da je nekaj lepega, ko veš, da si nekomu pomagal in mu polepšal dan, pa čeprav samo za trenutek. Pregovor pravi: Kar daješ ti, ti bo tudi povrnjeno.«
Besedilo in foto: Jože Graj ■
Odranci
Pred sedmimi leti so imeli v Odrancih 3.700 krav molznic, zdaj pa jih je le še 270! Zaradi drastičnega znižanja števila živine je praznih 15.000 kvadratnih metrov na novo urejenih hlevov in dvorišč. Občinsko vodstvo si prizadeva, da bi ljudje začeli uporabljati te prostore za kako drugo kmetijsko ali kakršno povsem novo dejavnost. Še naprej pa tudi pospešuje kmetijstvo. Lani so namreč subvencionirali nakup semenske pšenice, a pravih učinkov menda ni bilo. Zdaj bodo dali nekaj več denarja za izobraževanje mladih kmetovalcev. (J. Ž.)
Maribor '
V dijaškem domu v Mariboru je bilo srečanje piscev seniorjev. Prijavilo se jih je osemintrideset, prišlo pa devetindvajset. V dveh skupinah so nabirali znanje o veščinah pisanja poezije in proze, pri čemer sta pomagala pisatelj Marjan Pungartnik in mecenka Ana Marija Pušnik. Druženje pod Pohorjem je bilo prekrasno in koristno. V Murski Soboti pa je bilo srečanje članov literarnega društva upokojencev, ki so se ga udeležili pisci - začetniki s celotnega Pomurja. Tisti, ki so že kaj objavili, so brali odlomke svojih del. K delu jih je spodbujala pisateljica Karolina Kolmanič. (J. Ka.)
Evangeličanski škof o Vatikanskem sporazumu
»Nismo proti, želimo si le enakopraven status«
atikanski sporazum ali sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih že nekaj časa buri duhove ter odpira nekatera vprašanja in dileme. O njem imajo različno mnenje tudi slovenske stranke in tudi zaradi tega je besedilo sporazuma romalo na ustavno sodišče. Na slovenskem prostoru sta dve avtohtoni in zgodovinski cerkvi, ta sporazum pa določa Rimskokatoliški cerkvi drugačen status, kot ga ima Evangeličanska, zato so svoje mnenje povedali tudi njeni predstavniki.
Občinski svet Veržej pred težavno odločitvijo
Z nepopularnimi podražitvami v novo leto
V sporazumu o pravnem položaju Evangeličanske cerkve republike Slovenije, ki je bil podpisan 30. januarja leta 2000, je zapisano, da je Evangeličanska cerkev pravna oseba zasebnega prava. V Vatikanskem sporazu-
cerkvi na Slovenskem v drugem členu priznava pravno osebnost katoliške cerkve. S tem zagotavlja tej cerkvi višji status.
»Mi ne nasprotujemo nobenemu sporazumu in tudi Vatikanskemu sporazumu ne,« je povedal
Erniša, »mi želimo le opozoriti, da morata biti Evangeličanska cerkev in Rimskokatoliška cerkev kot zgodovinski in avtohtoni cerkvi na Slovenskem enakopravni.« Dobro bi bilo, če bi bile v obeh sporazumih formulacije, ki se tičejo urejanje pravnega položaja, enake. »Pri tem ne čutimo, da bi bila Evangeličanska cerkev v podrejenem položaju, ampak gre samo za razumevanje. Da bo razumevanje med obema cerkvama boljše, pa smo prepričani, da mora slovenska država obe cerkvi obravnavati enakovredno,« je še menil evangeličanski škof.
Višje cene vode, kanalščine in vrtca
Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer je pripravilo predlog za povečanje cen komunalnih storitev oziroma uvedbo taks, s katerimi bi skupaj z veljavnimi cenami teh storitev pokrili stroške dejavnosti in zagotovili normalno poslovanje. Računi Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer, ki jih je pojasnil direktor Stanislav Klemen, namreč kažejo, da imajo pri prodajni ceni vode izpad prihodkov, ki so posledica povečanja stroškov v primerjavi z letom metra vode v letih 2000 in 2001.
prej in enakih cen kubičnega
Sicer pa se je skupni izpad vseh petih občin (Ljutomer, Križevci, Veržej, Razkrižje in Sv. Jurij), ki so priključene na enotni vodovodni sistem, povzpel čez 9 milijonov 905 tisoč tolarjev.
Od tega odpade na občino Veržej 8,12-odstotni delež ali 804.000 SIT. Izračunali so, da bi morali znašati stroški za novo povprečno ceno 87,66 tolarja za kubični meter vode. Upoštevajoč stroške upravljalca, amortizacijo infrastrukture in investicijski tolar bo znašala po drugi varianti, ki so jo dopolnjeno z županovim predlogom o prenosu stroškov upravljalca (12 tolarjev za kubični meter) na inve-
cena vode s 1. januarjem 2002 163,06 tolarja za gospodinjstva in 185,06 tolarja za industrijo.
Ker z dodatno 50-odstotno takso niso soglašali, so nepriljubljene podražitve izhod v sili. Podobno velja za pokrivanje izgube pri odpadkih in čistilni napravi. Občina Veržej bo letošnjo razliko v ceni odvoza odpadkov,
Na seji so v prvi obravnavi sprejeli predlog odloka o občinskem proračunu za leto 2002. Prihodkov naj bi bilo za blizu 149,9 milijona tolarjev, odhodkov pa za dobrih 180,1 milijona SIT. S tem denarjem bodo nadaljevali investicije iz preteklih let in poravnali finančne obveznosti.
ki je nekaj čez 496,5 tisoč tolarjev, pokrila s proračunskimi sredstvi v letu 2002. Tako bo poravnana tudi kanalščina, ki znaša za leti 1999 in 2000 milijon 255.000 tolarjev.
Veržejski svetniki so razpravljali tudi o predlogu sklepa o določitvi ekonomskih cen vzgoj-no-varstvenih programov v vrtcu v Veržeju. Menili so, da je predlagani znesek 61.017 tolarjev previsok in da bi se dalo z racionalizacijo, zlasti pri materialnih stroških, marsikaj privarčevati, zato so pristali na nižjo podražitev (nekaj nad 20 odstotkov) od prvotno predlagane 25,8-odstotne. To pomeni, da bodo starši otrok v vrtcih od 1. februarja 2002 plačevali mesečno v povprečju 59-000 tolarjev.
Milan Jeršei
VESTNIK 27. december 2001
(IZ)BRANO
9
Kako poslujejo pomurski športni klubi?
»Majhni« govorijo, »veliki« molčijo
Konkretne številke le pri KK Radenska Creativ, OK Pomurje Galex, NK Segrap Ljutomer in HK Triglav Predanovci
ka. Edina tekma, s katero so imeli dobiček (približno milijon), je bilo kvalifikacijsko srečanje Slovenija - Belgija, ki ga je prenašala tudi televizija, Kočila pa ne pozabi povedati, da podobne ideje obstajajo tudi letos, vse bralce Vestnika pa vabi 3- januarja na tekmo osmine finala za slovenski pokal, ko bo v Murski Soboti gostovala Pivovarna Laško.
Kot drugi nam je svoje odgovore posredoval Robert Smodiš za NTK Kerna Puconci, ki pravi, da ga veseli dejstvo, da so se mediji začeli zanimati za finančno poslovanje pomurskih klubov, saj je to vse prej kot rožnato. Konkretnih odgovorov na naša vprašanja pa vseeno ni sporočil, saj naj bi bili ti podatki »dostopni le članom kluba«, čeprav smo že uvodoma omenili, da to ne drži. Smodiš pravi, da so v klubu tako lani kot letos nezadovoljni, saj morajo vedno znova iskati finančna sredstva za predviden konec sezone. Včasih morajo poravnavati zapadle obveznosti že iz proračuna za naslednje leto, zato se težave samo preložijo za nekaj mesecev. Stvari rešujejo s požrtvovalnim delom članov in podporo lokalne skupnosti, česar bo moralo biti v prihodnje še več. V klubu, ki je registriran kot društvo, je zaposlen le en trener (koordinator športne dejavnosti), vse druge funkcije opravljajo prostovoljno. Edina dva kluba, ki sta poleg Creativa postregla s konkretnimi številkami, sta bila še OK Pomurje Galex in
oglejmo na začetku dva primera. V naši zahodni sosedi, Italiji, je poslovanje športnih klubov dostopno in na vpogled javnosti. Tudi prestopi in nakupi posameznih igralcev se v vseh časnikih objavijo do zadnje lire natančno, še več, večkrat se naredijo celo lestvice, po katerih lahko vsak, ki ga zanima, vidi, koliko je kdo zaslužil ali izgubil. In kljub temu, da gre za astronomske vsote, se nihče preveč ne razburja, le v zadnjem času je v nogometnih krogih veliko govora o tem, da bi določili zgornjo mejo maksimuma. Hrvaška je prav nasproten primer. Tam so klubi dolga leta skrivali te podatke pred javnostjo, dokler se v njih niso zapičile ustrezne inšpekcije in odkrile ogromne dolgove skoraj pri vseh ekipah. Posledično se je znižala tudi kakovost tekmovanja, tako da govorijo tudi sicer prizanesljivi hrvaški komentatorji o »škandalu«. Pred kratkim je neki naš medij raziskal poslovanje najboljših športnih klubov v Sloveniji in imel polovičen uspeh, nas pa je zanimalo, kakšno je stanje v najboljših pomurskih klubih.
Postavili smo tri vprašanja (1. Kakšno je bilo poslovanje vašega kluba lansko leto in kakšno bo letos? 2. Koliko so znašali transferji novih kupljenih igralcev ter kakšna je plača trenerja, direktorja in najboljšega igralca? 3. Ali je\vaš klub registriran kot društvo ali podjetje ali drugo?) in jih poslali devetim klubom: nogometnim klubom Mura, Nafta, Segrap Ljutomer in Lesoplast Križevci, košarkarskemu klubu Radenska Creativ, hokejskemu klubu Triglav Predanovci, namiznoteniškima kluboma Kerna Puconci in Moravske Toplice MS ter odbojkarskemu klubu Pomurje Galex. Vsem klubom smo poslali vprašanja po pošti, ker smo želeli postaviti vsem enake pogoje, izkazalo pa se je tudi, da nekaj klubov v imeniku sploh nima svojega naslova, zato smo tem poslali sporočila na ustrezne športne zveze. Klubi so imeli možnost pošiljanja odgovorov po pošti, faksu ali elektronski pošti, dali pa smo jim na voljo dva datuma, najprej tistega malo bolj fleksibilnega, nato pa končnega. Ker gre v bistvu samo za pet šest številk, pomisleki, da je bilo za odgovore premalo časa, ne vzdržijo, saj so imeli klubi na voljo osem dni. Prišlo je sicer do objektivnih težav na relacijah (s športne zveze so odnesli našo kuverto k OK Pomurje Galex z veliko zamudo, medtem ko k nam iz neznanega vzroka ni prispel faks, v katerem nas Vito Fujs iz HK Triglav Predanovci sprašuje, ali potrebujemo podatke samo za hokejski klub ali za celotno športno društvo Triglav), toda iz obeh so nam vsaj sporočili o teh težavah. Od nekaterih klubov pa ni bilo ne duha ne sluha, čeprav 7. člen Zakona o društvih (kar so verjetno vsi omenjeni klubi) pravi, da ima javnost pravico vedeti za te podatke.
Na naš prvi rok sta se prva odzvala KK Radenska Creativ in NTK Kerna Puconci. »Mi nimamo ničesar skrivati in imamo vse črno na belem,« nam je povedal direktor kluba Ivan Gerenčer in kasneje potrdil tudi predsednik Marjan Kočila. »Ko smo ustanavljali klub, sem še sam vodil računovodstvo, sedaj, ko pa nastopamo v višjem tekmovalnem razredu, sem predal ves računovodski servis podjetju Ci-tra, ki se s tem profesionalno ukvarja. Tako se s tem sploh več ne ubadam in ne vem, ali sem bil doslej v prostorih Citre več kot
dvakrat. Mi gotovine ne uporabljamo, razen nekaj tisoč tolarjev za drobnarije, ki so zakonsko dovoljene,« pravi Kočila in nam natrosi kup številk. Lansko leto je imel KK Radenska Creativ 28 milijonov 728 tisoč prihodkov in 26 milijonov 714 tisoč odhodkov, to pomeni, da so imeli za približno 2 milijona dobička. Od tega so za davek plačali 236 tisoč tolarjev in so verjetno edini klub v Sloveniji, ki je plačal davek od dobička. »Letošnje poslovanje bo manjše,'saj smo se obnašali restriktivno in zmanjšali vse predvidene izdatke za 20 odstotkov.« Za transfer še nikoli niso dali niti tolarja, že dvakrat pa so dobili za transfer svojih igralcev. Delajo po pravilih Košarkarske zveze Slovenije, ki povedo, kdo je prost igralec in kdo ne. Trener ne dobiva plače, ampak vitaminizacijo, potne stroške in dnevnice (po Zakonu o športu), to pa je znašalo v lanskem letu v povprečju 80 tisočakov na mesec. Tako predsednik kot direktor delata volontersko in nimata nobenih izplačil.
V celotnem klubu je zaposlen en človek, to je igralec Borut Be-sedič, edina oseba, ki dobiva plačo, ki znaša približno 130 tisoč tolarjev neto, in plačilo potnih stroškov. Vse druge igralce plačujejo kot trenerja. Svoj dohodek dobijo s kilometrino, saj je ogromno vozačev iz Kungote, Maribora, Lendave, Gornje Radgone. Največji igralcev prejema bruto prihodke (za omenjene tri stvari) v višini od 25 do 30 tisoč tolarjev. KK Radenska Creativ je registriran kot športno društvo, ima šest pomembnejših sponzorjev, od katerih sta dva zapisana že v imenu, od vstopnine 500 tolarjev pa priteče le malo denarja. Na zadnji tekmi je bilo tega za okoli 8 tisoč tolarjev, saj je pravih gledalcev malo, le od 20 do 40, drugo so starši igralcev, mladina in otroci pa imajo prost vstop. Dosti pomembnejši prihodek je članarina, s katero se zbere milijon 558 tisoč tolarjev. V klubu je 10 trenerjev in 5 selekcij, v vsaki je v povprečju 15 igralcev. Tu je treba dodati še 60 igralcev v košarkarski šoli in poletni košarkarski šoli, tako da igra tu preko sto igralcev in razen 1. B-ekipe morajo vsi plačati članarino, vendar je nikoli ne poberejo v celoti, saj socialno šibkim slojem raje pogledajo skozi prste. Lani je klub plačal skoraj 3 milijone DDV-ja od dobič-
NK Segrap Ljutomer. Pomurje je imelo lani 13 milijonov 219 tisoč tolarjev prihodkov, letos pa jih bo med 14 in 15 milijonov. Sicer imajo še za 2 milijona tekočih dolgov, vendar beležijo pozitivni trend, saj so jih znižali kar za pet milijonov. Doslej so dobili za transfer dveh prodanih igralcev milijon 600 tisoč, za nakup dveh novih pa dali milijon. Direktorja nimajo, trener dobiva mesečno 100 tisoč, najboljši igralec pa 80 tisoč tolarjev honorarja. Tudi tu pravijo, da je čedalje težje najti sponzorje. Tako kot Pomurje je kot društvo registriran tudi NK Segrap Ljutomer, kjer nam je tajnica Mirjana Šo-naja poslala kompletno bilanco stanja z dne 31-12. 2000, vendar nas je opozorila, da vsi podatki sedaj niso relevantni, saj je prišlo ob koncu leta do spremembe naziva in vodstva kluba, tako da vsa dokumentacija še ni predana. Tako za letos podatki še niso znani, vsi člani kluba pa delujejo prostovoljno.
In kdo se nam sploh ni oglasil? NK Mura, NK Nafta, NK Lesoplast Križevci (Je le naključje, da je toliko nogometnih klubov?) in NTK Moravske Toplice MS. Ali kaj skrivajo ali se jim enostavno ni dalo ali pa ne upoštevajo želje javnosti, čeprav bi jo po zakonu morali? Kakorkoli že, glede na njihovo ravnanje lahko imate tudi vi kot gledalec, ki za vstopnico plačate tudi tisoč tolarjev, upravičen razlog, da dvomite o tem, da bo šel vaš denar za tisto, kar si najbolj želite: za nakup dobrih igralcev, ki bodo dosegali zmage za vaše zadovoljstvo. Je potem čudno, da je toliko klubov v krizi?
Tomo Koles ■
Pecivo nam polepša praznovanje, vendar naj bo pripravljeno z ljubeznijo in tudi zdravo ter zaužito s spoštovanjem in pravo mero, k temu dodaja prim. mag. Branislava Belovič. Vse leto nas je s svojimi sodelavci in s številnimi akcijami vabila k temu, da živimo in jemo bolj zdravo, zato je prav posebej za te praznike pripravila biblijski kolač, za recept katerega je našla vse sestavine v Svetem pismu. Biblijski kolač je eno redkih peciv brez jajc in tako ne vsebuje holesterola. Foto: M. H.
Manjka nam zdravja
a letošnji zadnji tiskovni konferenci Zavoda za zdravstveno varstvo na temo Zdravje v Pomurju je predstavila prim. mag. Branislava Belovič, dr. med., skrb zbujajoče podatke o zdravju ljudi v regiji.
Splošna umrljivost v regiji je (leta 2000) za skoraj dve odstotni točki presegla republiško povprečje. Med vzroki umrljivosti so na prvem mestu bolezni srca in ožilja, pogosteje kot v preostalih regijah pa umiramo tudi zaradi bolezni prebavil ter endokrinih in prehranskih ter presnovnih bolezni. Ambulante osnovnega zdravstva obiščemo manjkrat od slovenskega povprečja, število obiskov pri zdravniku pa je višje zaradi bolezni obtočil in dihal. Delež otrok s čezmerno telesno težo je za skoraj poldrugi odstotek višji od slovenskega povprečja, več pa je tudi neustrezno prehranjenih srednješolcev.
Zdravje ljudi je tudi želo verna podoba (nezdravega) stila življenja. Nacionalna raziskava o vedenjskem slogu ljudi nam je pokazala, da je delež debelih ljudi v Pomurju največji v državi, da pogosteje kot drugi uživamo rdeče meso in svinjsko mast ter da se ne moremo odpovedati ocvrti hrani. Pomurci pa smo tudi zelo dobri porabniki aromatiziranih brezalkoholnih pijač, saj jih popijemo kar dvakrat več kot na primer v | kranjski regiji.
m. h.i
Nastop domačih glasbenikov in kulturnoumetniških skupin je prispeval k temu, da je bil dan odprtih vrat na OŠ IV zanimivejši in pestrejši.
OS IV Murska Sobota

Podaj mi roko
Na OŠ IV M. Sobota so imeli dan odprtih vrat. Poimenovali so ga tudi Podaj mi roko.
a šoli se izobražuje in vzgaja 91 učencev. Več kot polovica jih izhaja iz socialno šibkejših družin, ki s težavo pla-
čujejo šolske obveznosti: za malico, šolo v naravi, učbenike ipd.
Zato se je Svet staršev skupaj s kolektivom odločil za dobrodelno prireditev s srečelovom in
zbrana sredstva namenil za doplačilo malic in šole v naravi.
Na prireditvi so se predstavili učenci s pesmijo in igro ter prikazom svojih izdelkov, med katerimi so še posebej presenetili prekrasni prtički, v katere so učenci vložili veliko potrpežljivega in natančnega dela. Prireditvi je sledil ogled šole in zakuska z dobrotami, ki so jih prispevali starši in stari starši učencev ter učenci iz učne kuhinje.
Da je prireditev tako lepo uspela, gre zahvala vsem donatorjem, ki so nesebično in darežljivo prispevali za bogat srečelov. S svojim programom pa so jih (brezplačno) razveselili tudi domači glasbeniki in kulturnoumetniške skupine.
J- G. ■
Na kratko
Pomurje
V teh dneh je izšla nova, že 45. številka knjižice Poti k Bogu, ki jo izdajajo duhovniki lendavske in murskosoboške dekanije, ureja pa uredniški odbor: Alojz Benkovič, Jože Hozjan, Lojze Kozar mlajši, Franc Tement in Stanislav Zver. Vsebina je seveda pretežno božična, aktualna pa je tudi obravnavana tema prekinjeno življenje. Gre za samomore. V Sloveniji jih je letno okrog sedemsto. Avtorica Slavka Nerad pa je zbrala tudi podatke za samomore na območju prekmurskih katoliških župnij, in sicer za obdobje od 1. januarja 1991 do 31. decembra 2000. V teh desetih letih je bilo 115 samomorov, od tega 89 moških in 26 žensk. Po posameznih župnijah pa je ta kruta bilanca takšna: Beltinci 11, Bogojina 7, Črenšovci 17, Dobrovnik 6, Dokležovje 1, Grad 6, Kobilje 2, Lendava 25, Murska Sobota 24, Odranci 4, Pertoča 11, Velika Polana 1. Samomora ni bilo v župniji Hotiza. Največ (66) se jih je obesilo, potem zastrupilo (12), ustrelilo (8), utopilo (6), prerezalo žile (2), skočilo z balkona (2) itd. Avtorica je zapisala, da v primerjavi z obdobjem 1980-1990 »ni opaziti bistvenih razlik«. (Š. S.)
VESTNIK
10
KMETIJSTVO
27. december 2001 vestnik
Osemdeset let organiziranega čebelarstva v Ljutomeru
LGL Kompas jemlje kmetom denar
Kmetje trikrat oškodovani
Ker naj bi dobili gorički kmetje izplačano škodo zaradi divjadi za leto 2000 kar dvakrat, jim Kompas letos noče izplačati celotnega zneska ocenjene škode

Iz publikacije »80 let čebelarskega društva Ljutomer-
Čebelarsko društvo Ljutomer je praznovalo letos osemdeset let delovanja in v ta namen so člani društva pred osrednjo slovesnostjo v poletnem času še posebej skrbno urejali svoje čebelnjake, oktobra so si ogledali čebelarski muzej, v novembru pa so razvili prapor in proslavili obletnico. Ob tej priložnosti so tudi pripravili razstavo o čebelarjenju v Prlekiji in predstavili publikacijo »80 let čebelarskega društva Ljutomer«, ki med drugim opisuje zgodovino ljutomerskega čebelarskega razvoja, vključuje pa tudi fotografije čebelnjakov posameznih članov društva. Kot poudarja predsednik društva Martin Frank, v svojih delovnih programih združujejo čebelarje Prlekije in širše, pri čemer jih lokalne in državne meje ne ovirajo. Društvo združuje 65 članov, čebelarjev pa je več kot sedemdeset s 1555 čebeljimi družinami. (Na fotografiji je upravni odbor društva v sestavi: od leve proti desni - prva vrsta: Vlado Rajner, Janko Šiško, Martin Bogdan, .Martin Frank (predsednik), Mirko Ploj, Franc Belci; druga vrsta: Ivan Strelec, Branko Bratinščak, Franc Novak, Slavko Filipič, Zvonko Perc, Franc Kolarič.) p j. ।
Zložbeni zapleti v Šalovcih
bčina Šalovci bo z zložbami zemljišč nadaljevala, kajti prav nič je ne more ovirati, je prepričan župan Aleksander Abraham, da z izvajanjem del ne bi nadaljevala
- ko bo seveda to dopuščalo vreme. Študijo o agroopera-
cijskih delih je naročilo podjetje Slovenske železnice; tako sta se občini G. Petrovci in Šalovci dogovorili pred začetkom gradnje železnice. 29 mio SIT so dobili za ta nujna dela, ki jih je opravil Geodetski zavod Slovenije, izvajalci pa so trije: Štefan Štotl, Štefan Hajdinjak in Cestno podjetje M. Sobota. Terenska dela stanejo 34 mio SIT.
Kakšna je »delno gradbena« parcela?
- ----?.....,.............-...... Šalovska občina se je na odločbo inšpektorja pritožila na MOP-u - Lastniki sporne parcele so podpisali izjavo o uvedbi komasacijskega postopka
O
Novi prostorski plan za ta; kramo skupno občino Hodoš Šalovci je bil sprejet 1995. leta, 1997. leta pa zaradi načrtovane železniške proge prve spremembe prostorskega plana. Po odprtju nove železniške proge so želeli z zložbami urediti velikosti parcel, rešiti problem nedostopnih parcel, dovoznih poti in jar
Če dovozna pot ne bo zgrajena, bo to moral nekdo pojasniti lastnikom vseh drugih zloženih parcel, ki nimajo možnosti drugega dostopa do svojih parcel.
kov. Skupno je vključenih v Odločbo o komasacijskem postopku 180 hektarjev zemljišča (meja poteka po regionalni cesti, do k. o. Hodoš, k. o.Peskovci in Krke).
Trditev, da so z gradnjo dovozne poti do zloženih zemljišč v oktobru 2001 posegli na gradbeno parcelo M. G., ne drži povsem, trdi župan. »Ta parcela je
ponedeljek, 17. decembra 2001, je bil v prostorih občinske zgradbe v Šalovcih nadvse vroč sestanek. Sklical ga je župan Aleksander Abraham na pobudo skupine občanov, ki trdijo, da jim LGL Kompas po krivici jemlje denar, ki jim pripada, oziroma jim noče v celoti izplačati ocenjene škode, ki jo je povzročila divjad, za letošnje leto. V Kompasu trdijo drugače: menijo, da so dobili kmetje lani dvakrat iz-
plačano škodo: eno »škodo« je ocenjevala na zahtevo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano občinska komisija, drugo pa (tako kot vsa leta doslej) komisija GL Kompas.
V
Občinska komisija Občine Ša-lovci je v letu 2000 popisala dve škodi, škodo zaradi suše in škodo zaradi divjadi. Razlog, da so prvič popisovali tudi škodo zaradi divjadi, je bila pravzaprav suša, saj naj bi zaradi suše divjad naredila na poljščinah več škode kot po navadi.
Na pobudo občine je potem kmetijsko ministrstvo sprejelo sklep, da bodo poleg škode zaradi suše kmetom povrnili tudi škodo zaradi divjadi. V zelo kratkem času (treh dneh) so morali popisati škodo, zato ni rečeno, da so uspeli popisati celotno
le delno gradbena. Do 1997. leta je bila to res gradbena parcela, potem pa je bila s takratno komasacijo združena z drugo parcelo in je postala kmetijsko zemljišče. Ker pa te spremembe še niso povsem vnesene v prostorski plan, je torej 50 metrov te parcele še vedno gradbene, celotna parcela pa je kmetijska, tako da vhod na dovozno cesto ni bil na gradbeni parceli,« meni Abraham. Sicer pa menda ne gre za problem vrste zemljišča in ali je gradnja dovozne poti upravičena ali ne. Tudi trditev, da niso vedeli nič o načrtovanih posegih, ne drži, kajti ga. M. G. je bila seznanjena z uvedbo ko
škodo. Pa vseeno: zaradi suše naj bi bilo za skoraj 187 milijonov SIT škode, zaradi divjadi pa za 8,6 milijona SIT. Država jim je zneske verificirala na 167 oziroma na 3,5 milijona SIT. Skupno naj bi torej dobili povrnjenih 170 milijonov SIT, od tega so do sedaj že prejeli 44,44 odstotka oziroma 75,8 milijona SIT. Ta znesek so do 30.11. 2001 razdelili 379 upravičencem v petih akontacijah.
Škodo zaradi divjadi pa je v lanskem letu popisala (tako kot vsa leta prej) tudi komisija LGL Kompas. Za celotno območje,
masacijskih postopkov in je celo podpisala izjavo.
Bistvo problema je, po mnenju župana, drugje. Jezi jih, da bo bencinska črpalka, zaradi katere so bili enkrat že oškodovani, tudi tokrat na boljšem. Vendar pa župan na postavljanje pogojev in izsiljevanje ne pristane, zato se je pritožil na odločbo inšpektorja na Inšpektorat RS za okolje in prostor. Svetovalec vlade Matjaž Kaše v odgovoru zahteva, da inšpektor ustrezno dopolni svojo odločbo. V Šalovcih pa bodo kljub temu z zložbo zemljišč nadaljevali takoj, ko bo dopuščalo vreme.
B. B. P. ■
V Ljutomeru dražje komunalne storitve in vrtec
Obdavčena kmetijska poslopja
Občinska uprava nima evidence o gospodarskih poslopjih
Henček lokalnih podražitev je za svoje občane po novem letu pripravil tudi ljutomerski občinski svet. Najprej so začeli z dvigom točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, med davkoplačevalce pa so na novo uvrstili tudi vse tiste, ki imajo gospodarska poslopja za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Kljub opozorilom nekaterih svetnikov iz opozicije, da gre vendar za velika sredstva, ki jih bo moralo plačevati zdesetkano gospodarstvo in kmetijstvo, so s preglasovanjem izglasovali dvig točke.
Če je točka znašala od januarja do avgusta 0,25 tolarja in potem do decembra 0,80, bo znašala po novem letu 0,70 tolarja. Natančnega podatka o tem, koliko denarja bodo zbrali na ta način, občinska uprava nima, prav tako ne evidence o gospodarskih poslopjih za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Čeprav občinska uprava natančnega prihodka s tega naslova ne more napovedati, je v pro
kjer imajo lovišča, so ocenili škodo v višini 20 milijonov SIT. Ker so tri četrtine lovišča na šalo-vskem območju, je bil torej tukajšnjim kmetom izplačan kar lep del te odškodnine. Očitno je LGL Kompas šele letos ugotovil, da so kmetje škodo zaradi divjadi s strani kmetijskega ministrstva že dobili izplačano, zato so se odločili, da jim bodo ta znesek, ki jim ga je plačala država, odšteli od letošnjega zneska, ki
Subvencije 2001
Nakazanih že deset milijard tolarjev
aže, da bodo kmetje, ki so uveljavljali zahtevke iz naslova subvencij, letos na boljšem kot lani. V lanskem letu so namreč izplačila prihajala s precejšnjo zamudo in
veliko se jih je zavleklo celo v prvo polovico letošnjega leta. V službi za stike z javnostmi pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so nam povedali, da so do prejšnjega tedna
za neposredna plačila izdali 83.041 končnih in delnih odločb v skupni vrednosti nekaj več kot 11 milijard 585 milijonov tolarjev.
Za neposredna izplačila za bike in vole je bilo izdanih 18.287 končnih odločb v vrednosti nekaj več kot milijarda 88
milijonov tolarjev. Za EKO 0 in EKO 1, krave dojilje in drobnico je agencija izdala 11.944 delnih odločb v vrednosti milijarda 840 milijonov tolarjev, končnih odločb za te namene pa je izdala 43.943, za kar je namenjenih skoraj 7 milijard 536 milijonov tolarjev.
Delnih odločb za SKOP, EKO 0, EKO 1, krave dojilje in drobnico je 77 v vrednosti ,8 milijonov
računu predviden prihodek v višini 120 milijonov tolarjev ali skoraj enkrat toliko kot lani. Sedemdeset odstotkov denarja naj bi vrnili krajevnim skupnostim, pobirajo pa ga, kot so zapisali v utemeljitvi sklepa, zaradi velike potrebe po urejanju komunalnih zemljišč.
Za dobrih deset odstotkov pa so podražili tudi odvoz komunalnih odpadkov, saj so v novo višjo ceno vključili ob sedemodstotni priznani inflaciji še lansko izgubo upravljalca v višini 3,4 milijona tolarjev.
Pomisleki nekaterih svetnikov, ali so dolžni priznati izgubo Komunalno-stanovanjskemu podjetju, ob tem da so mu tekoče
naj bi ga prejeli kot poravnavo škode zaradi divjadi.
Res ni lepo, če v enem letu dobiš dvakrat po sto petdeset tisoč tolarjev (ali še več), drugo leto ti pa ta znesek zmanjšajo. Sicer pa skupina petnajstih kmetov meni, da Kompas tega ne sme početi, pa naj ima teoretično še tako prav, zato bodo poskušali problem rešiti po pravni poti s pomočjo odvetnika.
Bernarda B. Peček ■
tolarjev, dopolnilnih odločb za te namene je 7.020 v vrednosti 482 milijonov tolarjev, medtem ko je končnih odločb za te namene 1.770, njihova vrednost pa dosega skoraj 631 milijonov tolarjev.
Od skupno 13 in pol milijarde tolarjev, kolikor jih letos namenjajo neposrednim plačilom, so upravičenci doslej prejeli 9,9 milijarde tolarjev. V agenciji pravijo, da bodo preostale odločbe upravičencem razposlali še v tem letu.
l. k.i
priznavali dvig cen, so potem rodili predlog, da mora dobiti občinski svet v pregled razloge za izgubo.
Na novo so določili tudi ceno vode, ki se bo s 133 tolarjev za kubični meter za gospodinjstva podražila na 183 in za industrijo na 205 tolarjev. Višja pa bo tudi kanalščina, in sicer za gospodinjstva s 47 tolarjev za kubični meter na 77, za industrijo na 108 in prečrpavanje na 119 tolarjev za kubični meter odpadne vode.
V paketu podražitev ljutomerskega občinskega sveta se je znašla tudi cena vrtca. Nova cena, ki bo začela veljati z novim letom, bo višja za 7,8 odstotka, tako da bo ekonomska cena za varstvo otrok v starosti od enega do treh let dobrih sedemdeset tisočakov, za drugo skupino do šestih let pa dobrih oseminpetdeset tisoč tolarjev.
M. H.i
VESTNIK 27. december 2001
ra. v k ■ v nM
Božični koncert Glorije
V
sklopu božičnih koncertov, ki jih imajo po raznih krajih Pomurja
- Razkrižje, Trnje, Beltinci itd. -, je komornemu pevskemu zboru Glorija tudi v Lendavi uspelo napolniti cerkev sv. Katarine z ljubitelji kakovostnega zborovskega petja. Čeprav je bil poudarek na božičnih skladbah, je 24 pevcev in pevk pod vodstvom Jožeta Gerenčerja in ob spremljavi Olge Kous na orglah poskrbelo za raznoliko glasbeno ponudbo, primerno predbožičnemu razpoloženju.
Tako so obiskovalci prisluhnili sedemnajstim skladbam, kot so Ave Maria, Sveta noč, Že počiva vsa narava, Večerna pesem, torej skladbam bolj ali manj znanih domačih in tujih avtorjev. Zbor je tudi tokrat dokazal, da je dobil v preteklih letih upravičeno vsa priznanja in povabila na nastope po Sloveniji in tujini.
Repertoar zbora vključuje skladbe iz obdobja renesanse do priredb slovenskih narodnih, črnske duhovne in tudi pesmi iz sveta zabavne glasbe. Predsednik zbora je Štefan Žerdin, druga
dirigentka in korepetitorka pa Edita Žalik. V sedmih letih delovanja so ob nastopih po Sloveniji peli še v Avstriji, Hrvaški, na Madžarskem, imeli so turnejo po Kanadi. Leta 1999 so dobili bronasto plaketo na tekmovanju Na-
ša pesem v Mariboru, junija letos pa so na svetovnem tekmovanju pevskih zborov v Olomcu na Češkem v močni konkurenci osvojili srebrno odličje, svojo kakovost pa bodo preizkusili letos na mednarodnem tekmovanju
pevskih zborov na Rodosu v Grčiji.
Izdali so tudi zgoščenko z naslovom Vdra bije, sunce mi zahaja in kaseto z naslovom Šopek božičnih narodnih.
Jože Gabor ■
Darovi za gradnjo nove murskosoboške pokrajinske knjižnice
a gradnjo nove murskosoboške knjižnice so darovali: družina Jusa Makovca iz Murske Sobote, stanovalci bloka v Slovenski 7, Murska Sobota,
Madžarska narodnostna skupnost Občine Moravske Toplice, Jože in Gizela Gruškovnjak, Ljubljana, družina Nerat iz Murske Sobote, Suzana Szabo Pahič, Murska Sobota, Irena Pavlič, Ljubljana, Marjan Pavlič, Ljubljana, dr. Anton Vratuša, Ljubljana, Jože Vugrinec, Bogojina, Milan Zrinski, Beltinci, Slavica Žuman, Ljutomer, ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (10.000,00 SIT namesto voščilnic za božič in novo leto 2002).
Če se bo kdo odločil namesto za voščilnice darovati za gradnjo novega knjižničnega informacijskega središča v Murski Soboti, lahko nakaže svoj denarni prispevek na žiro račun Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota štev. 51900-603-32036, s sklicem na 763005 in s pripisom »za novogradnjo«.
Denar, pridobljen v ta namen, se zbira na posebnem kontu, uporabil pa se bo izključno za opremljanje nove knjižnice.
Vsem za plemenito gesto in denar prav prisrčna hvala, vsem ljudem dobre volje pa v bližajočem se novem letu 2002 veliko veselja, miru in sreče!
Delavci PiŠK Murska Sobota
V M. Soboti, v sredo, 26. decembra 2001, na dan samostojnosti ■
V murskosoboški katoliški cerkvi že šestdeset let deluje mešani cerkveni pevski zbor, ki bogati bogoslužje pri nedeljskih mašah ob deseti uri. Zbor, ki ga ta čas vodi maestro Marjan Potočnik (posnetek), sodeluje tudi ob velikih slovesnostih ali praznikih. Repertoar je obsežen, saj zajema tako slovenske in latinske mašne pesmi kakor tudi preproste ljudske pesmi. Mešani mladinski pevski zbor je »star« pet let. Udeležuje se različnih mladinskih srečanj, poje pa pri nedeljskih družinskih mašah, ki so ob nedeljah ob deveti uri. Zbor vodi Tomi Bušinoski. V župniji imajo tudi psalmiste, ki jih vodi Elka Bratina. Imajo tudi otroški pevski zbor. Večkrat nastopi skupaj z mladinskim zborom. Zbor vodi redovna sestra Marija. Peter Vogrinčič pa vodi cerkvene ljudske pevce, ki pojejo običajno pri večini maš. - Foto: Š. S.
Minulo sredo zvečer je bil v soboškem klubu PAC flavtistični večer, na katerem so nastopile učenke flavte iz razreda mentorice Felicite Heric z Glasbene šole Murska Sobota. Tako sta se izmenično menjavala kvartet in trio flavt kiju je ob priložnosti na klavirju spremljala Marija Aracki, program pa je povezovala Marina Zakič. Kvartet so sestav jale Tjaša Zorko Marinka Horvat Tamara Škalič in Mateja Škalič, trio pa Sandra Gjerek, Iva Popovič in Kristina Siplič. Vse skupaj se je začelo s Preludijem Frederica Chopina, Mascagnijevim Intermezzom in Mozartovo Contredanee. Tudi v nadaljevanju so bile predstavljene tri skladbe glasbenega genija iz Salzburga: Manuet, Larghetto in Allegro. Sledili sta dve tradicionalni' irska The Galway Piper in Holmesov Mocking Bird, Bonischeve Miniature pa so bile sestavljene iz treh stavkov: Allegro moderato, Andante in Allegro vivace. Pred koncem smo slišali še Danse des Mirlitons Čajkovskega, Gossecov Tamburin, Bizetovo Habanero in Bachovo Badinerie. Čisto za konec programa je bila odigrana še Hogenhui-
sova Community swinging. - T. K.
Vrhunska glasbena umetnost - v cerkvi!
■ • ..	. k •	■ ■ ■■■
V obilici predbožičnih koncertov je prav gotovo izstopal tisti, kjer sta nastopili pianistka Jasminka Stančul in violinistka Kristina Šuklar. Zaradi velikega zanimanja je bil koncert celo prestavljen iz soboškega kluba PAC v cerkev sv. Nikolaja, kjer sta lahko umetnici navdušili še več ljudi. Srečanje z njima ni bilo prvo, saj sta obe v Murski Soboti že nastopili. Jasminka Stančul se je rodila v Subotici, kjer se je že s sedmimi leti kot čudežni otrok vpisala na srednjo glasbeno šolo. Študirala je na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, kjer je tudi magistrirala, svoje dodatno izobraževanje pa si je nabirala na Dunajski visoki glasbeni šoli. Je prejemnica več priznanj in dobitnica prve nagrade na slovitem tekmovanju Ludvvig van Beethoven iz leta 1988. V svoje vrste so jo povabili številni orkestri in znani dirigenti iz Evrope, Amerike in Avstralije. Sedaj se ukvarja s solistično kariero in komorno glasbo, poleg tega pa tudi predava na Dunajski visoki glasbeni šoli. Čudežni otrok je tudi mlada violinistka Kristina Šuklar. Za inštrument je prijela že v svojem četrtem letu na novosadski glasbeni šoli, naslednje leto pa je že igrala v televizijskih oddajah. Sedaj študira na Dunajskem konzer-vatoriju in je članica festivalnega orkestra pacifiške glasbe iz Sappora na Japonskem. V Jugoslaviji je prejela vrsto državnih, v tujini pa mednarodnih priznanj. Je že izkušena koncertna profesionalka in pogosta gostja umetniških oddaj na različnih televizijah. - T. K., foto: J. Z.
Glasbena šola Slavka Osterca v Ljutomeru je pripravila minuli teden božični koncert, kjer so sodelovali Mladinski pevski zbor, David Žgane s trobento, kvartet flavt (Sonja Hanžekovič, Mojca Tomažič, Silvija Kovačič in Vlasta Vizjak), skupine violončel, Sonja Gerič na klavirju, kvartet klarinetov (Jessica Ropoša, Mojca Tomažič, Gregor Slana in Aljoša Žnidarič) harmonikarski orkester in godalni orkester. V organizaciji glasbene šole pa bo ta petek ob 19. uri v Športni dvoran Ljutomer tudi koncert Z Big Bandom v novo leto, kjer bodo nastopali Big Band glasbene šole Slavka Osterca Ljutome ter gosta Stjepan Jimmy Stanič in Alenka Godec,- D. T., foto: arhiv Glasbene šole
12
IZ NAŠIH KRAJEV
27. december 2001 VESTNIK
Božični čas
Zaščita obmurskega območja od Razkrižja do Genterovec
Luč miru iz Betlehema
V Slovenijo so jo prinesli skavti in taborniki
kcijo Luč miru organizira av-I strijska televizija ORF. Že ne-1 kaj let v predbožičnem času prinese otrok iz votline Kristusovega rojstva v Betlehemu luč miru na Dunaj, od koder jo potem ponesejo po Evropi. V Slovenijo jo prinašajo že deset let z namenom, da bi prinesla mir v naše družine, srca, domove ter širšo družbo. Luč miru iz Betlehema je namenjena vsem ljudem dobre volje in zato naj bi v predbožičnem času, med njim in po njem gorela v slehernem domu.
Akcija Luč miru iz Betlehema je ekumenska, torej ne le katoliška. V Sloveniji so tokrat organizirali to akcijo: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, Mladinski ceh, Mavrični most in Zveza tabornikov Slovenije, ki je laična organizacija. Žal pa se doslej niso mogli dogovoriti, da bi z Dunaja prinesli le eno lučko. Tako sta letos pripotovali v Slovenijo dve lučki. Eno so v petek, 14. decembra, prinesli v Maribor skavti in od tam so jo ponesli po župnijah; drugo lučko pa so v soboto, 15. decembra, pripeljali z Dunaja v dijaški dom v Mursko Soboto taborniki, od koder so jo člani starešinstva Zveze tabornikov ponesli po vsej Sloveniji.
Luč miru, pa naj bo skavtska, taborniška ali kakšna druga, naj zasije v naših domovih in naj iz njih prežene vse, kar ne sodi v urejeno družino.
Š. S.l
Neznanci so pred leti nekaj iskali ob izviru
Izvjru Mrzli studenec v Šulincih so menda nekoč pravili »Torki studenec«. In v njegovi bližini naj bi bila zakopana zlata zibelka. Foto: F. Š.
Turška zlata zibelka zakopana v Šulincih
Turški in ne Mrzli studenec
”e že tako, da ohranjajo stari ljudje ustno izročilo svojih prednikov.
I Gre iz roda v rod. In to le, če znajo mladi prisluhniti pripovedi — I svojih prednikov. In tako so tudi starejši prebivalci Šulinec na Goričkem ohranili pripoved o turški zlati zibelki in o »Tbrkinem studencu«.
Občina Gornji Petrovci je dala lepo obnoviti prastari vodni izvir v Šulincih. Voda tukaj ne presahne tudi v najhujši suši in poleti je prijetno hladna. Do izvira vodi lepo označena in urejena turi-
Krajinski ali regijski k Mura? n
park Mura?
Na ustanavljanje zaščitenih območij se država pripravlja že več kot deset let, toda za uradno zaščito se ji zdi škoda denarja, verjetno pa bi tudi preveč onemogočali načrtovane državne investicije
Vsaka zaščita določenega območja stane. Stane tistega, ki to zaščito formalno razglasi. Če je na nekem območju krajinski ali regijski park, je treba zagotoviti tudi denar za upravljanje in vzdrževanje takega parka ter za izplačevanje odškodnin stanovalcem in kmetovalcem, ker zaradi zaščite ne morejo kmetovati in delovati na tak način, ki bi jim prinašal največji dobiček. Ali če zapišemo v suhoparnem jeziku sodelavcev okoljskega ministrstva:... ustanavljanje parkov je po domačih in tujih izkušnjah dolgotrajen in dolgoleten proces, ki zahteva upoštevanje številnih elementov.
Po zakonu o varstvu narave naj bi imeli v Sloveniji en narodni park ter regijske in krajinske parke, ki bi se razprostirali kar na 30 odstotkih površin po Kočevskem, Notranjskem, Krasu, Kraškem robu, v Trnovskem gozdu, Kamniško-Savinjskih Alpah, na Pohorju, Goričkem, Ljubljanskem barju in Muri. Ponekod lokalne skupnosti prehitevajo državo in izdajajo biltene, brošure, vodnike in drugo promocijsko gradivo (odvisno, kako so občine finančno trdne oziroma kakšen poslovni interes ima kdo glede zaščitenih območij). Nekateri si želijo aktivnejšo vlogo države, drugi spet upajo, da do razglasitve parkov še dolgo ne bo prišlo. Tudi o pomurskih zaščitenih območjih se je že veliko govorilo - doslej predvsem v zvezi z gradnjo železnice in avtocest pa tudi v po
stična pot. In lepo izdelani smerokazi vabijo k Mrzlemu studencu. A so domačini včasih rekli darežljivemu izviru »Torki studenec«. To naj bi pomenilo Turški studenec.
vezavi s sodelovanjem s sosednjimi pokrajinami na Madžarskem, Hrvaškem in v Avstriji.
V veljavnem prostorskem planu R Slovenije (Ur. 1. 11/99) je opredeljeno območje Mure kot predlog za krajinski park. Ko pa so letos pripravljali strokovne podlage s področja varstva narave za nov dolgoročni prostorski plan, je bila Mura predlagana za kategorijo regijskega parka. Takšen predlog strokovne službe Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor je bil uvrščen v gradivo varstva narave, ki je bilo pripravljeno kot strokovna podlaga za nov prostorski plan Slovenije na Agenciji RS za okolje. In zakaj takšna sprememba iz krajinskega v regijski park, ali to ne bo vplivalo na nadaljnje načrtovanje avtoceste po Prek-



O prvobitnem imenu gozdnega studenca v Šulincih mi je nedavno pripovedoval Ernest Gašpar iz Lucove. Gre za ustno izročilo. Ohranila ga je njegova mama. Od svojih prednikov je tudi slišala, da je pri Mrzlem oziroma nekdanjem »Torki studencu« pokopana »Torkova«
Jadransko morje
Še sredi junija letos sta bila na območju severovzhodne Slovenije predlagana dva krajinska parka (zemljevid iz Nedela, vir MOP).
Ustanovljeni parki
H narodni park F J regijski park O krajinski park
Predlagani parki
El regijski park C krajinski park
Madžarska
Regijski park Mura
Prcdlngani tmrmaa obmorj* r fflonnlJL
AretdJI in in Hrvaškem
SSM
■MrT
MM li»» iw
/ intiM htuff M
plenil
Na novo predlagani regijski park Mura je kar močno razširjen, dobil pa je tudi že svojo knjižico (zemljevid je iz nove brošure Regijski park Mura).
murju? Alma Vičar z Agencije R Slovenije za okolje je odgovorila:

oziroma turška zlata zibelka. Dragoceno zibelko naj bi tukaj zakopali Turki, da je ne bi med begom izgubili. Ernest Gašpar je še povedal, da so pred nekaj leti neznanci z »aparati« nekaj iskali ob izviru. Meni, da verjetno opisano dragocenost...
F. Š. ■

»Sprememba je bila zaradi dejstva, da območje Mure izpolnjuje kriterije za regijski park, ki izhajajo iz Zakona o ohra-' njanju narave (ZOON). Območje Genterovec je vključeno znotraj meje predlaganega parka zaradi svoje naravovarstvene pomembnosti (gre za ohranjene murske loge), meja pa je do sprejetja akta o zavarovanju stvar usklajevanja.
V tem trenutku, kot vidite, gre zgolj za strokovni predlog, ki bo vsekakor moral doživeti tudi svojo potrditev s strani javnosti, ko bo tekel proces ustanovitve parka (trenutno na državni ravni ni nobenih aktivnosti).
Kar se pa posegov tiče, je treba pridobiti skladno z ZOON-om za vsak po
seg v prostor naravovarstvene smernice, ne glede na to, ali gre za nezavarovano območje, območje s statusom predloga ali že zavarovano območje. Pri vseh dosedanjih umeščanjih državne infrastrukture v prostor smo vedno iskali rešitve, ki bi bile sprejemljive tako za varstvo narave kot tudi za investitorje, to pa velja tudi za že obstoječo traso ceste od Vučje vasi do Beltinec, kjer se s cesto prav tako posega v predlagani park.«
Bernarda B. Peček ■
V zadnjih nekaj letih je postala tradicija, da postavijo na Razkrižju veliko božično-novoletno drevo (jelko ali smreko), ki ga tudi lepo okrasijo in osvetlijo s številnimi lučkami. Letos pa so se pri Turistično-narodopisnem društvu Razkrižje odločili, da bodo hkrati s tem dogodkom (postavljanjem drevesa) organizirali še božični bazar, in to v sodelovanju s Centrom za razvoj Goričkega. Pripravili so skupno ponudbo izdelkov za ta čas, kot so jaslice, adventni venci, voščilnice in razni spominki. Poskrbeli so tudi za nekatera tipična domača razkriška jedila (npr. pečeni mlinci na vroči plošči z zaseko) in napitke, tako daje bil to za obiskovalce tudi družabni dogodek. Foto: J. G.
V Negovi smo posneli skupino delavcev (faranov), ki so pokrivali streho nove (nadomestne) stavbe za veroučne učilnice. Župnik g. Jože Horvat je povedal, da je občina Gornja Radgona namenila zanjo 2,5 milijona tolarjev. Seveda so pomagali (pa ne le z delom) tudi ljudje z območja negovske župnije (les, hrana za delavce itd.). Zidarska dela so opravili delavci zidarstva Janeza Lipnika z Ločkega Vrha pri Negovi, ostrešje pa so naredili delavci tesarstva Jožeta Prajndla iz Negove. - Foto: L. Kr.
VESTNIK 27. december 2001	14, l^lAOin I\rJAJEV	iU
Odprti ogenj v domovih naših prednikov v Prekmurju in Prlekiji
Pismo iz Rankweila v Avstriji
Dim silil skozi okenca,
Družno od starega leta
Med gosti tudi avstrijski prijatelji
vrata
lovensko kulturno društvo, Planinsko društvo in Društvo Slovenija so po dolgem času spet pripravila skupno prireditev pred božičnimi in novo-
Od dimnice do mnogoceličnega doma
once nas je nehalo božati. Stiskamo se k topli peči, k radiatorju, sedimo ob odprtem ognju, ki prasketa v kaminu. Vse naokoli je čisto, pospravljeno in dima ni nikjer. Toda nekoč je bilo drugače. »Živi« ogenj v domovih naših prednikov ima pestro razvojno pot.
Na Goričkem v Prekmurju so imeli še v začetku 19. stoletja tri-celični dom dimničnega tipa, ko je bila iža obenem stanovanjski in kuhinjski prostor. Na Ravenskem v Prekmurju se takrat ob izbi že pojavlja nova stanovanjska celica štibelc in glinasto peč zamenja peč s kalami ali pečni-cami. Prebivalci z Ravenskega so bili bogatejši in so imeli tudi velika gospodarska poslopja. Hišna zadruga je bila nekaj povsem vsakdanjega, saj je bila to še fevdalna doba pred kmečko odvezo. Kamra je bila že sestavni del stanovanjske hiše.
Marčna revolucija 1848. leta je tudi prekmurskemu kmetu prinesla novo življenje in razvoju njegovega doma dala nov polet.'.	.-p
Osvoboditev kmeta je spre-mtnila tlačana v lastnika zemlje. Velika hišna oziroma rodbinska skupnost je razpadla na manjše družine, ki so si postavile nove
Franc Ivanuša iz Globoke mi je pokazal črno kuhinjo v svoji stari hiši, v kateri sicer ne živi več. Foto: F.S.
letnimi prazniki. Namenjena je bila članom in prijateljem teh društev v Voralbergu oziroma Rankvveilu v Avstriji, prišli pa so tudi obiskovalci iz Nemčije, Švice in Lichtensteina.
domove, v katerih se je tudi notranji ustroj naglo spreminjal.
Težak in dolgotrajen je bil boj z dimom in zapleteno vprašanje delitve sobe in kuhinje, katerih funkcijo je dotlej opravljala dimnica oziroma t. i. črna kuhinja. Ker je bila velika glinasta peč s svojim ognjiščem v dimnici in ni imela dimnika, je dim silil skozi vrata, okna in druge odprtine na prosto. Sicer se je dim kopičil pod stropom, vendar je bila soba do polovice črna. Prekmurci in Prleki so za to nadlogo našli rešitev. Peč so skupaj z ognjiščem premestili v vežo in jo spremenili v črno kuhinjo, prejšnja dimni-ca pa je postala današnja prednja hiša oziroma prva soba.
In zdaj je bila soba še vedno povezana s kuhinjo, iz katere je uhajal dim skozi vrata vanjo. To neprijetnost so odpravili, ko so
Na prireditev smo povabili državno sekretarko za Slovence pd svetu in avstrijskega deželnega glavarja, a se noben ni odzval, pač pa sta izostanek opravičila. Na prireditvi je bilo zelo veselo, saj je za zabavo in ples skrbel trio Korenika, pel pa je oktet Suha s Koroškega. Tisti večer smo se počutili, kot da smo doma v Sloveniji. Še isti večer smo se odločili, da bomo imeli tudi v prihodnje ob koncu leta skupne prireditve, kajti to je zagotovilo, da bo prišlo veliko naših članov in prijateljev, med katerimi so tudi Avstrijci.
Alojz Lenarčič ■
oba prostora ločili in sobi odprli izhod na hodnik. Enako so naredili s kamro in tako dobili tridelni dom, pri katerem je vsak prostor imel vrata na hodnik, notranje zveze pa ni bilo. S premestitvijo peči v kuhinjo v sobi ni bilo več dima. Bila je bela, toda mrzla.
Ker so se vedno bolj uveljavljale pečnice ali kale, so v črni kuhinji pustili staro glinasto peč, v njej pekli in kuhali, v sobo pa namestili visoko in ozko peč s kalami, jo kurili iz kuhinje, z njo greli sobo in redko tudi kuhali. Kuhinjska peč je največkrat stala ob sobni steni, peč na kale pa so postavili na sredi iste stene v sobi in obe ognjišči v kuhinji povezali.
Dim iz ognjišča in peči so pod stropom zajeli z velbom oziroma obokom in ga skozi lino po roru
nad vežnimi vrati usmerili na dvorišče. Dimnik so zbili iz desk in ga nastavili na lino. Segal je do roba strehe in imel obliko korita, ki je bila spodaj široka kot vrata. S tem pripomočkom so preprečili, da bi se dim razlezel po podstrešju in zasmradil krmo; z njim so tudi zmanjšali nevarnost požarov.
Na štajerski strani reke Mure so naredili na stropu luknjo in speljali dim na podstrešje. In krmo so nalagali nad hlevom ter vmes naredili leseno ali iz šibja pleteno pregrado.
In potem se je našim prednikom »posvetilo«, da so začeli zidati dimnike. Nekdanjo črno kuhinjo danes najdemo le redko kje, a vendarle. Jaz sem jo odkril v stari hiši Franca Ivanuše na Globočkem Vrhu v Prlekiji.
F. Š. ■
Posledice, ki nastajajo v Cankarjevi ulici in v drugih ulicah in naseljih, kjer vozijo težki tovornjaki, so bolj ali manj znane: odpadanje pročelij, pozibavanje počenih nosilnih sten, poškropljene fasade ... Za nameček pa je pred dnevi na peško, ki je šla po Cankarjevi ulici (v tistem času pa je peljal mimo avtovlači-lec) skoraj padel del težke hrastove ograje. Ograjo in stavbo je sicer projektiral znani arhitekt Franc Novak, kije sodeloval tudi pri načrtovanju glavne avenije v Adis Abebi. Zgradba in ograja sta spomeniško zaščiteni.
Omeniti velja, da za Cankarjevo ulico že več kot trideset let pripravljajo ureditev pločnika in da so v tej zvezi že neštetokrat zakoličili traso pločnika in imeli informativne pogovore z občani. Ti zdaj zaradi neurejenih pločnikov v strahu pred težkimi kamioni in drugimi motornimi vozili skačejo na robnike ceste kot - kure. - Foto: B. Hegeduš
podružnične OŠ Krog in malčki iz kroškega vrtca ter jim pripravili bogat kulturni program. -
Mesec december je najbolj veseli mesec za otroke. Včasih je potrebna le drobna pozornost, da jih razveselimo. Na OŠ Mala Nedelja so bili vsi zelo prijetno presenečeni, ko jih je obiskal Miklavž. Ustavil se je v vseh razredih in vseh skupinah v vrtcu, se pogovarjal z otroki o njihovih željah, pričakovanjih in
Na kratko
Čentiba
Skupino ljudskih pevcev in citrarjev, ki deluje pri Kulturnem društvu Petofi Sandor Čentiba, so ustanovili 1979. leta, v njej pa je petnajst pevcev in pet citrarjev.
Skupina je doslej prinesla z raznih nastopov štiri zlata, šest srebrnih in tri bronasta odličja. Peli in igrali so seveda ne le v Sloveniji, ampak tudi na Madžarskem, v Avstriji in na Slovaškem. Pojejo predvsem madžarske pesmi.
Sicer pa KUD Čentiba tudi neguje nekatere druge stare običaje: postavljanje vinogradniškega klopotca, luščenje bučnega semena, »hodi Lucija«... Zelo razgibani pa so tudi predbožični dnevi oziroma običaji. (Š. S.)
Aktualno iz Sratovec
Obeta se nov stanovanjski blok
Občina prodaja stavbno zemljišče
edavno so v radenski občini dopolnili program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja v letu 2001.
Gre predvsem za prodajo stavbnih zemljišč. Tako je med drugim predvidena tudi prodaja dela parcele št. 419/2 v katastrski občini Šratovci, ki meri približno 1.800 kvadratnih metrov. To parcelo bodo prodali ob pomoči javnega razpisa investitorju gradnje stanovanjskega bloka po predhodni parcelaciji. Ocenitev zemljišča zajema obstoječo komunalno infrastrukturo, tako da investitor ne plača posebej komunalnega prispevka,
N
kar bo opredeljeno tudi s pogodbo. Omenjena parcela je v sklopu stanovanjskega naselja Radenci severozahod. V neposredni bližini te o a cije so večstanovanjski bloki in drugi stan° vanjski objekti. Parcela leži neposredno ob asfaltirani ulici. Pomembno je, da je blizu vsa potrebna komunalna infrastruktura, in sicer vodovod, kanalizacija, elektroinštalacije in asfaltirana dostopna cesta. Lokacija je ugodna za stanovanjs o gradnjo, stavbišče pa je mogoče dobro izkot isti ti. Ocenjena vrednost zemljišč je nekaj čez 7 mi lijonov tolarjev. Od tega odpade kar 6 milijonov SIT na ureditev komunalne infrastrukture. Dodati je treba še to, da znaša povprečna gradbena cena za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine 135.000 tolarjev.
Milan Jeršei
težavah. Vsem je izročil tudi darila. Ta dan so pripravili na šoli tudi Miklavžev bazar, na katerem so si otroci lahko zamenjali igrače, šolske potrebščine in drugo. Obenem so zbirali tudi kovance za Unicef oziroma druge otroke po svetu. Zbrali so jih več kot petnajst kilogramov. B. Ž. - J. G.
Na kratko
Beltinci
V tem občinskem središču imajo nov frizerski salon Eržika. V Mladinski ulici ga je odprla frizerka Elizabeta Horvat. Otvoritveni trak je prerezal župan g. Jože Kavaš, prostore pa sta blagoslovila župnik g. Alojz Benkovič in kaplan g. Jože Rogač. Gostom na otvoritvi niso urejali pričesk, ampak so se posladkali s torto v obliki frizerskega salona. (J. Ž.)
Dobrovnik: ortopedska dejavnost
Stavba nekdanjega obrata TI0 v Dobrovniku bo spet oživela: devet občanov je ustanovilo podjetje Ortovita - sanitetna hiša, d. o. o., in v Dobrovniku bo stekla izdelava sanitetnih in ortopedskih pripomočkov. To je dobro, saj se bo lahko zaposlilo do trideset delavcev, kar je za to občino, kjer je velika nezaposlenost, seveda veliko. - Foto: Franc Bobovec
14
NA SCENB
27. december 2001 VESTNIK
rav neverjetno je, kako dobro so »pasali« afriški in latinskoameriški ritmi v soboški grajski dvorani, medtem ko je bilo zunaj -10 stopinj Celzija. Če začnemo z vrhuncem prireditve, naj najprej omenimo posebna gosta, tolkača Nina Mureškiča in saksofonista Vaška Atanasovskega, oba prihajata iz Maribora in sta »profesorja« številnim učencem in posnemovalcem, v približno petnajstminutnem koncertu pa se jima je pridružil še Miran Celec iz Murske Sobote na bobnih.
Trio si velja zapomniti, saj je Celec najavil, da obstajajo velike možnosti, da bi drugo leto njihov skupni projekt izšel tudi na zgoščenki. Pravo bistvo dogodka v grajski dvorani pa je bilo drugje. To je bil namreč konec letošnje MIKK-ove delavnice za mlade tolkače Govoreči bobni, ki jo je vodil ravno Miran Celec. Tako se je občinstvu predstavilo osem mladih bobnarjev in tolkačev, najprej vsak posamezno, nato pa še v duetu. To so bili: Sandi Gabor in Jože Horvat iz Rakičana, Danilo Horvat iz Puconec, Peter
Šiiklar iz Murske Sobote, Dominik Bagola s Cankove, David Halb s Pertoče, Jure Špilak iz Prosenjakovce in Filip Kolmanič iz Šalovec. Čeprav nekateri še ne dohitevajo prej omenjenega tria, so nekateri pokazali presenetljivo znanje, najbolj pa veseli dejstvo, da so si mladi za svoj nastop izbrali različne zvrsti: od afra, salse in rocka do koračnice. Če gledamo samo po raznovrstnosti, lahko ugotovimo, da se Pomurju v naslednjem desetletju ni treba bati pomanjkanja glasbenih skupin in pestrosti njiho
ve zvočne palete. O tem nas bodo učenci Govorečih bobnov prepričevali že naslednje leto, saj naj bi imeli takrat v Murski Soboti kar štiri javne nastope.
Tomo Koleš, foto: T. K. ■
Vaše pesmi
Kje si?
Iščem te, a te ni.
Kje se skrivaš, le kam te zaneslo je?
Saj res, odšel si, ne bo te več nazaj.
A zakaj?
Zakaj vsaj nisi rekel zbogom, moja mala punčka?
Ni te!
Si nekje daleč, tako visoko, tako nedosegljivo.
Jaz pa sem ostala tu, kjer iščem te zaman.
Emily_
Tinkaro skorajda dveurni nastop v Juke-boxu ni preveč utrudil.
Tinkara
Vaša čustva
Dragi dedek Mraz!
Kovač v
Jukeboxu
ostja javne radijske oddaje Jukebox Murskega vala v restavraciji Zvezde v Murski Soboti je bila tokrat priljubljena slovenska glasbenica Tinkara Kovač. Tudi tokrat je voditelj oddaje Boštjan Rous poskrbel, da je njeno igranje in petje spremljalo nekaj pomurskih glasbenikov. Na basu je igral Teo Vida, na pianinu Pero Ošlaj, na bobnih Andrej Grabar, na kitari pa jo je spremljal član glasbene skupine, ki jo tudi sicer spremlja na koncertih Matej Mršnik.
Dejstvo, da gre za skupino glasbenikov, ki prvič nastopajo skupaj, daje temu glasbenemu nastopu poseben čar, voditelj pa je med odmori poskrbel za predstavitev glasbenice, ki je trenutno na vrhu vseh slovenskih glasbenih lestvic. 23-letna Tinkara je povedala, da živi v Kopru, zvrst glasbe, s katero nastopa, je označila kot pop -rock, ob petju igra tudi flavto, na tem glasbilu pa je tudi diplomirala na glasbeni akademiji v Trstu. Tinkara je prišla v Mursko Soboto v spremstvu svojega fanta An-drea iz Kopra. S svojim nastopom v Murski Soboti je dokazala, da je kljub mladosti ena največjih »profesionalk« na naši glasbeni sceni, zato ji je bil zanimiv izziv, nastopiti ob glasbeni spremljavi »neznancev« v Jukeboxu.
J. Ga. ■
Zaradi vsega hudega, kar se trenutno dogaja v svetu mladih, sem se odločila, da ti napišem pismo z željo, da bi me uslišal. Nič te ne prosim zase, prosim te v imenu vseh mladih. Prinesi nam torej tistih časov, ko smo še brezskrbno živeli, zato ti piham na dušo, da mlade naučiš, da bi znali živeti brez drog, alkohola in cigaret. Ne veš, kako hudo je in koliko mladih se zateka k tem drogam.
Prinesi nam malo miru in poskrbi, da bi imeli starši več časa za nas in ne bi bili tako zaskrbljeni. Želimo si šolo in profesorje, ki bodo imeli z nami več potrpljenja. Prinesi nam prijaznejše življenje in nekoga, ki nas bo imel rad in nas bo razumel. Vem, da te prosim preveč, a če me ne boš mogel uslišati, te prosim -sporoči naprej, morda pa nam vendarle lahko kdo pomaga.
Igor T.
Spomin na božič
Odkar od doma sem odšla, za božič vsako leto vračam se domov, da smrečico skupaj okrasimo, jaslice pod njo postavimo in malo pred dvanajsto se v cerkev >n domačo k polnočnici odpravi-•gmo. Hm ... In piškoti domači... b« od njih lepše ne dišijo nobeni... 5 In vse to spomin je le na tista jheta, ki so prehitro minila. Za 2 leta, ko še v Božička sem verjela, g za leta, ki se nikdar ne bodo vr-“ nila.
Čeprav v meni vedno bo srce otroka, sem odrasla jaz in z leti •g odraščanja in z leti ta praznik iz-g gubljal je svoj čar. In nič več in ® nikoli več ne bo tako, kot je ne-g koč bilo.
55	Tamarine
MULARIJA
je jiet vntmUk ljudi,
Ko sem prišel domov iz šole, sem bral časopis. V njem sem opazil tudi članek o hudi prometni nesreči, v kateri je umrlo pet mladih ljudi. Povzročitelj prometne nesreče je bil voznik tovornjaka, ki je vozil pod vplivom alkohola.
V zadnjem času uživa alkohol tudi vedno več mladih. Nekateri mislijo, da s tem postanejo bolj odrasli in pomembnejši pred svojimi vrstniki.
Zaradi alkohola trpi veliko družin tudi v naši okolici. Ob tem najbolj trpijo otroci. Nimajo normalnih možnosti za življenje in učenje. Ljudje, ki se predajajo
alkoholu, pa izgubijo službo, družino ... Spijo po klopeh v mestnem parku, ker ves denar porabijo za alkohol.
Ob vsem tem sem spoznal, da je alkohol velik strup za človeka. Tine Barber, 4. d, OŠ III M. Sobota
Učitelji so ob pomoči zunanjih sodelavcev organizirali božično-no-voletne delavnice, ki so nam popestrile naporne dneve učenja in nam obogatile predpraznično vzdušje. Sodelovali smo pri izdelovanju okraskov, ikeban, izdelkov iz slanega testa in lučk. Ob koncu smo pripravili razstavo in poročali o poteku dela. Nismo mogli verjeti lastnim očem, koliko drobnih umetnin je krasilo pusto učilnico. Najbolj je pritegnila naš pogled velika jelka, okrašena z okraski iz naravnih materialov. Pod njo so se svetile zlate lučke. Z oken so se nam smejali dedki Mrazi, zvezdice, lune, angelčki... Mislim, da je bil ta dan zelo zanimiv in koristen.
Diana Pučko, 8. a, OŠ Stročja vas
V zimskem času je veliko praznikov, predvsem v decembru. Za praznike si želimo polno daril, da bi se dobro počutili, jedli okusne jedi in uživali. Za božič okrašujemo jelke in postavljamo jaslice. Pogosto nas ob tem prestraši kakšen pok petarde. Ker je metanje petard nevarno, se pri tem lahko poškodujemo. Ko se vrnemo od polnočnice, spijemo topel čaj in se odpravimo spat. Praznike preživimo na najlepši način. Če zapade sneg, je praznovanje še lepše.
Mateja Friškič
Zame je božič nekaj posebnega, nekaj čarobnega. Najbolj se veselim postavljanja jaslic in okraševanja božičnega drevesca. Moj najsrečnejši trenutek pa je tisto jutro, ko ležijo pod drevescem da-
^akajje ihum decevn&et taka le/il
rila za vsakega od nas.
Takrat vstanemo z brati in sestrami že uro in pol pred sončnim vzhodom, kajti hitimo gledat, ali so darila na svojih mestih. Mama pravi, da če odviješ darilo pred sončnim vzhodom, se bo razblinilo in ne boš imel nič od njega. Zato daril pred.sončnim vzhodom ne odvijamo; vendar pa jih zato z užitkom odpremo, brž ko sonce zleze na nebo. No, to je torej moj božič.
Matija Bregar
Mesec december je zame najlepši čas v celem letu - poln pričakovanj, veselja, srečnih in zadovoljnih ljudi. V tem času praznujemo božič in konec starega oziroma začetek novega leta.
Sam se zelo veselim božičnega večera, štiriindvajsetega decem
bra. Tisti dan z mamo okrasiva jelko, očka pa v kuhinji pripravlja slastno večerjo. Vsako leto imamo jelko drugače okrašeno, zato je vedno zanimivo. Z mamo sva tudi letos že začela z izdelavo okraskov. Celo stanovanje je lepo okrašeno, prižgane so drobne svečke in čudovito diši. Ko je jelka okrašena, se praznično oblečemo in nato večerjamo. Ponavadi večerjamo ribe ali morske plodove, kakšno leto imamo na večerji tudi goste; takrat je še bolj veselo. Po večerji gremo vsi v cerkev k otroški polnočnici.
Čeprav je v cerkvi tisti dan zelo zanimivo, komaj čakam, da se obred konča in gremo domov. Ne vem, kako, ampak ko pridemo domov, nas pod jelko že čakajo darila. Vsi se zberemo okrog bo
žičnega drevesa in iščemo vsak svoja darila. Najprej odprem svoja darila jaz, nato mama in očka. Najbolj vesel sem, ko vidirp, da sta se mama in očka mojega darila razveselila. Ta dan sem lahko dolgo pokonci, saj naslednji dan ni pouka. Preden grem spat, pokličem še babici in dedka ter tudi jim zaželim vesel božič. Na božični večer sem zelo srečen in vesel, in to ne samo zaradi lepih daril. Mama pravi, da zato, kerRe imamo radi, smo zdravi in se imamo lepo.
Želim si, da bi bili tako srečni kot jaz tudi vsi drugi otroci in ljudje po vsem svetu.
Miha Farkaš
Novo leto je čas praznovanj in veselja. Preživimo ga z družino in prijatelji. Včasih gremo na počitni-
*D'ta<ji
AjuMjaal
Tilen Apšner, Grega Zrim, Aljaž Bednar, Marko Kavaš, Jakob Borovšak, Črt Bezjak in Uroš Kavčič (v rokah drži pokal) smo učenci treh soboških osnovnih šol. Treniramo judo in dosegamo lepe uspehe.
Tekmovali smo že na številnih mednarodnih turnirjih doma, v Avstriji in na Hrvaškem. Na 38. mednarodnem turnirju Nagaoka, ki je bil 1. decembra v Ljubljani, smo v kategoriji mlajših dečkov (letnik 1990) ekipno dosegli 2. mesto. Vsi smo tudi dobri prijatelji in pridni učenci.
Uroš Kavčič, 4. c, OŠ III M. Sobota
ce, včasih pa ostanemo doma.
Vsako leto je na ta dan veliko praznovanj. Praznovanja so povsod po svetu. Vasi in mesta so okrašena. V pričakovanju novega leta krasimo jelko. Vsako leto narediva z mamo nekaj novih okraskov. Pod okrašeno jelko damo darila. Ko odbije polnoč, se začne novo leto. Takrat si zaželimo vse najlepše. Ko se zjutraj zbudimo, najprej pogledamo pod jelko, jato odvijemo darila. Vsepovsod je praznično razpoloženje. Če je pokrajina zasnežena, je še lepše.
Ta dan obiskujemo sorodnike in prijatelje. Voščimo jim za novo leto.
Nina Golar
Misli so zapisali učenci 5. b-razreda OŠ II Murska sobota ob pomoči učiteljice Slavice Brunec
Televizijski spored od 28. decembra 2001 do 3. januara 2002
TV SLOVENIJA 1
7.30 Prisluhnimo tišini
8.00 Poštar, kratki film
8.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
8.40 Dvojne počitnice, nadaljevanka
9.10 Risanka
9.40 Čigava je svinja?, kratki film
9.25 Pogumni opekaček, risani film
10.35 Zenit
11.10 Dosežki
11.30 Alpe-Donava-Jadran
12.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Čari začimb: Jagnjetina
13.55 Osmi dan
14.35 Božični vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Afnafriki
17.15 Iz popotne torbe: Okraski iz slame
17.45 National Geographic, ameriška serija
18.45 Risanka
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Vrtičkarji: Mafija
20.35 Deteljica
20.45 Tisoč in ena noč, ameriški film, 1. del
22.25 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10 Polnočni klub
0.20 Pacquito D’Rivera z mariborskimi filharmoniki
1.50 National Geographic, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
10.20 SP v alpskem smučanju, veleslalom.(ž), 1. vožnja
13.20 SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 2. vožnja
15.00 Videospotnice
16.35 Stoletje odkritij, ameriška serija
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Med prijatelji, nemška nanizanka
18.00 Leteča vraga, ameriški film (čb)
19.30 Videospotnice
20.05 Nebesa, pekel in nirvana, nemška serija
20.55 Gospod Bean, angleška nanizanka
21.25 Med ženskami, angleška nadaljevanka
22.15 South Park, božična epizoda risane nanizanke
22.35 Čarovnica iz Blaira, ameriški film
23.55 Ljubimkanja in nogomet, angleška nadaljevanka
0.45 Videospotnice
POP TV
7.40 Poredna dvojčka, film - 9.10 Dragon Bali -9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. -10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Moda s Tyro Banks -16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Zgaga, film -21.50 Privid zločina, nan. - 22.40 JAG, nan. -23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, ponovitev
KANAL A
9.15 Ricki Lake, ponovitev -10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Pop’n’Roll - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nan. -14.45 Spet zaljubljena, nan. -15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.35 Tretja izmena, nan. -17.30 Shasta, nan. - 18.00 Jesse, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Šov Jerryja Springerja - 19.45 Skrita kamera - 20.10 Čarovnice, nan. - 21.00 Izganjalka vampirjev, nan. -21.50 Gremlini 2, film - 23.45 Pop'n'Roll
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.30 Pomurski infor
mativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Vida Žabot - 15.35 Anketa - 15.40 Govoreči bobni v soboški grajski dvorani - 16.00 Kanal A - 17.30 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Božično-novoletne voščilnice - 18.00 Aktualno -Dogodek dneva - Tedenski komentar - 18.25 Trgovina Kegl nagrajuje, nagradna igra v živo -18.35 Videoidea, glasbena oddaja v živo - 18.55 Napoved športnih dogodkov - 19.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 11.00 Aktualno: dr. Janez Drnovšek 11.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 12.05 Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 17.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 18.55 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 21.15 Ljudje Evrope: Izobraževanje. 21.30 Z glasbo v novo leto. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Naj viža, glasbena oddaja. 00.00 Bikers VVeekend, Lendava, posnetek. 01.20 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne -12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13,30 Kritično stanje, film - 15.00 Poročila - 15.05 Dokumentarni film -15.45 Iz jezikovne zakladnice - 16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Krščanstvo na Hrvaškem - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Za srce in dušo - 21.00 Porcelanasti mesec, film - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.15 Zadnji tango v Parizu, film - 1.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.55 Poslovni klub - 9.25 Sodnica Amy, nan. -10.10 Zabavni program - 12.10 Znanost - 13.10 Politični magazin - 14.00 Željka Ogresta in gosti - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo -17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Zakonski stan, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Mesečina - 22.05 Svet zabave - 22.40 Caffe Cinema - 23.20 Poročila - 23.25 Pravi čas
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Mali nogomet »Kutija šibica 2001 - Karlovačko«, prenos finalne tekme - 21.40 Show Michaela Ri-chardsa (8/9) - 22.05 Veronikine skrivnosti III, humoristična serija (11 /22) - 22.30 Na zdravje (63/100) - 22.55 Nenadoma Susan/humoristična serija (3/22) - 23.15 Čas je za jazz: Ante Gelo kvartet, Dunja Skopljanac in Combo 5, prof. Vesna Žagar - 0.50 Umetnine svetovnih
o NAS ZA NAS
Vsak dan ob 1830in 2O00:
GNES inform. oddaja
muzejev - 1.00 Košarka: NBA-magazin - 1.30 Košarka NBA: Miami - Memphis, prenos (do 5.00)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.00 Družina z jasnega, nan. -11.50 Odprti studio - 12.00 Poročila opoldne -13.05 Srbski ekran - 13.35 Treba je ljubiti, nad. - 14.30 Skrivnosti naših davnih prednikov -15.20 Jaz nisem brez domovine - 16.30 Mile-nijski teater - 16.55 Korenine - 17.30 Govorilna ura - 18.00 Poročila - 18.15 Pravljica - 18.30 Okno - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Jimmy Zamba, koncert - 21.40 Evropski obrazi - 22.10 Poročila, aktualno, tema - 22.35 Dame izbirajo - 23.10 Rommlasova smrt, film
TV2-MADŽARSKA
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Sonadoras, nad. - 9.45 Rosalinda, nad. - 10.10 Gastronomska popotovanja - 10.40 Avtoexpo 2001 - 11.05 Neposredna ponudba, nan. -12.10 Madžari - 12.15 Varuška, nan. - 12.35 Zagrizeni karierist, film - 14.45 Vitezi vetra, nan. - 15.40 Ranjena srca, nad. - 16.30 Lucecita, nad. - 17.30 Prijatelji in ljubezni, nan. -18.30 Dejstva - 19.00 Ljubiti do zagona, nan. - 19.30 Otroška usta - 20.00 Ernest odhaja v Afriko, film - 21.45 Angel varuh, film - 23.45 Dober večer - 0.35 Poslednja vojna, film - 2.15 Svet interneta
TV AVSTRIJA 1
7.15 Otroški program - 9.50 Veleslalom (ž.), prenos prve vožnje iz Lienza - 11.45 Smuk, prenos iz Bormia - 13.00 Veleslalom (ž.), prenos druge vožnje - 15.20 Glej, kdo tam razbija - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Prijatelji - 19.00 Will in Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vodni svet, znanstvenofantastični film -22.25 Ognjeni vihar, akcijski film - 23.50 V preddverju pekla, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Vsak dan štejem svoje skrbi, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Dunajski samostan - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Gospodarica - 14.50 Deželni zdravnik -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Ko se človek kljub temu smeje - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Na sodišču - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.05 Ko se človek kljub temu smeje
TV SLOVENIJA 1
8	.00 Zgodbe iz školjke
8.40 Gulimišek
9	.05 Radovedni Taček: Pes
9.15	Glasbeno plesna oddaja
9.50	Oddaja za otroke
10.25 Trije zlati laski, slovaško-nemški film
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.45 Prvi in drugi
14.05 Mostovi
14.35 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
15.05 Ne računaj name, islandski film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Grdi raček Tine, risana nanizanka
17.10 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka
17.50 Na vrtu
18.15 Ozare
18.20 Z vseh koncev sveta, angleška serija
18.50 Risanka
19	.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Vrtičkarji: Otrok
20.35 Tisoč in ena noč, ameriški film, 2. del
22.00 Poročila, šport, vreme
22.35 Oz, ameriška nadaljevanka
23.30 Videnje odrešenja, angleška serija
0.20 Divja tolpa, ameriški film
2.30 Z vseh koncev sveta, angleška serija
TV SLOVENIJA 2
8.30 Videospotnice
9.05 Raymonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka
9.30 Jasno in glasno
10.35 SP v alpskem smučanju, slalom (ž), 1. vožnja
11.50 SP v alpskem smučanju, smuk (m)
13.35 SP v alpskem smučanju, slalom (ž), 2. vožnja
15.45 Rosalinda, balet
17.15 Aliča v čudežni deželi, ameriški film
18.30 Posnetek slaloma
19.30 Videospotnice
20.05 Božične čarovnije Paula Zenona
21.00 Gospod Bean, angleška nanizanka
21.25 Praksa, ameriška nanizanka
22.05 South Park, novoletna epizoda
22.30 Sobotna noč
0.30 Videospotnice
POP TV
8.20 Slonček Benjamin - 8.45 Princesa Sissi -9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi, nan. -10.00 Jezdeci senc - 10.30 Možje v črnem -11.00 Pasji policist, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Preverjeno - 13.45 TV Dober dan - 14.40 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Naša sodnica, nan. - 16.30 Otroci ne lažejo - 17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 On ni tvoj sin, film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Butec in butec, film - 23.00 Mafija in jaz, film -0.40 24 ur, ponovitev
KANAL A
9.20 • 13.25 Obala ljubezni, ponovitev 195.-199. dela nadaljevanke - 13.30 Dobri sosed, film -15.40 Matlock, nan. - 16.30 Mesto greha, nan. -17.20 Goodyear liga v košarki - 19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Agentka se maščuje, film - 21.40 Ledeno hladni, nan. - 22.30 Nevarno poželenje, film - 0.10 Rdeče petke, erotična serija
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -Tedenski komentar - 10.25 Trgovina Kegl nagrajuje, posnetek - 10.35 Videoidea, glasbena oddaja - 10.55 Napoved športnih dogodkov -11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Božični koncert Jasminke Stančul in Kristine Šuklar
TV AS
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 I feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja. 11.45 Videostrani. 17.25 Moto šport, športna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.151 feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 19.16 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Ljudje Evrope: Znanost. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Modna revija »Kupujmo blago slovenskih proizvajalcev« OOZ M. Sobota, posnetek. 21.20 Dream Caffe, kontaktna oddaja v živo. 22.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače, glasbena oddaja, 5. del. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila - 10.05 Risanke - 11.10 Šola za življenje, otroška serija - 12.00 Poročila opoldne -12.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma,
Televizijski spored od 28. decembra 2001 do 3. januara 2002
18.00 Princ in berač, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Gospod Bean, angleška nanizanka
20.30 Waldbuhne 2001, koncert Berlinskih filharmonikov
22.30 Boter II., ameriški film
1.40 Videospotnice
POP TV
7.40 Vrnitev v Camelot, risani film - 9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Mali velikani, film - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Nune pojejo, film -21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.00 M.A.S.H., nan. - 23.30 24 ur, ponovitev
KANALA
9.40 Divjina - 10.30 Tretja izmena, nan. - 11.45 Dannyjeve zvezde - 12.45 Felicity, nan. - 13.35 Ricki Lake - 14.50 Obala ljubezni, nad. - 15.45 Mladi in nemirni, nad. - 16.35 Ricki Lake, pogovorna oddaja -17.20 Shasta, nan. - 17.45 Bingo, film - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Policijska akademija 3, film -'21.40 Pa me ustrelil, nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Šov Jerryja Springerja - 0.00 Rdeče petke, erotična serija
IDEA TV - KANAL 10
Pomurski informativni kažipot - 16.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 VivaTuristica, turistična oddaja, ponovitev. 10.15 Novoletni videomeh, zabavnoglasbena oddaja. 12.15 Videostrani. 16.30 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Ljudje Evrope: Javni sektor. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 AS-intervju, informativno-predstavitve-na oddaja. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena od-.daja v živo. 21.30 Koncert Marjana Zgonca, posnetek. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Družinske skrivnosti, film - 15.00 Poročila - 15.05 Onkraj Babilona, serija - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Dokumentarna oddaja - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Globalna vas - 20.45 Pol ure kulture - 21.15 Trenutek spoznanja - 21.50 Misli 21. stoletja - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.20 Evromagazin - 23.55 Za dolar več, film - 2.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.55 Glasbeni mesečnik - 10.35 Zabavni program - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Dekleta iz Gilmorja, nan. - 21,00 Polni krog - 21.20 Nikita, nan. - 22.05 Dokumentarni film - 22.55 Seinfeld, nan. - 23.20 Zvezdne steze, nan. - 23.50 Highlander, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -19.30 Glasbeni program - 20.10 Film - 22.00 Transfer - 22.50 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes
zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Družina z jasnega - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika - 13.30 Romunska kronika -14.00 Romski magazin - 14.35 Treba je ljubiti, nan. - 15.00 Madžarska 2001 - 15.30 Nepričakovano potovanje, komedija - 16.15 Dediščina - 16.30 Glas upanja in veselja - 17.05 Nekaj novega pod klobukom - 18.00 Poročila -18.15 Pravljica - 18.35 Bolnišnica upanja, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Abigel -21.20 Pogovori - 22.10 Poročila, aktualno, tema - 22.40 Bajadeara, opera - 23.45 Karpatska kronika - 23.55 Svet
TV2-MADŽARSKA
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Sonadoras, nad. - 9.45 Rosalinda, nad. - 10.10 Pomagaj si sam - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Madžari - 11.45 Riviera, nan. - 12.20 Zaljubljeni slavček, nad. - 12.50 Varuška, nan. -13.15 Divji otroci prerije, film - 14.50 Vitezi vetra, nan. - 15.45 Na zvezi - 16.10 Lucecita, nad. - 17.35 Prijatelji in ljubezni, nad. - 18.00 Ljubiti do zagona, nan. - 18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.55 Prijatelji - 20.25 Benny Hill Show - 21.00 Boros-Bocskor Show - 22.10 Vojna še ni končana, film - 23.00 Dober večer -23.45 Noči groze - 0.35 Obljubljena dežela, nad.
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 9.05 Jagabongo, filmska komedija - 10.36 Kolumbe - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Afera Semmling, prvi del srhljivke - 21.50 Učinek domina, srhljivka - 23.20 Visoki incident.
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Nabrano v Avstriji - 10.00 Zlata dekleta - 10.25 Klinika pod palmami, prvi del - 12.00 Poročila - 12.05 Domovina - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Družina za darovanje - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum -22.00 Čas v sliki - 22.30 Klinika pod palmami, drugi del - 0.00 Čas v sliki .
TV SLOVENIJA 1
7.30 Mostovi
8.00 Maček Muri na mačjem sejmu
8.25 Oddaja za otroke
9.55 Praznične zgodbe iz školjke
10,40 Ledena princesa, risani film
11.25 Avstralska kronika, francoska serija
12.15 Brižinski spomeniki
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 V svetlobi treh stoletij
13.40 Videnje odrešenja, angleška serija
14.30 Mario, nedeljski večer
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Deček iz sosednje hiše, kratki film
17.00 Na liniji, oddaja za mlade
17.45 UNICEF, vloga ženske v Pakistanu
18.10 Multikulturalnost Velike Britanije
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Tednik
21.00 Svet v letu 2001
22.10 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00 Novoletni koncert iz Portoroža
0.30 UNICEF, vloga ženske v Pakistanu
0.55 Multikulturalnost Velike Britanije
TV SLOVENIJA 2
15.00 Videospotnice
15.35 Astronavti iz davnine, ameriška oddaja
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka (čb)
17	.00 Bogataš in revež, ameriška nadaljevanka
18	.00 Jazon in Argonavti, ameriški film, 1. del
19.30 Videospotnice
20.05 Gospod Bean, angleška nanizanka
20.30 Šoferja, jugoslovanska nadaljevanka
21.20 Boter III., ameriški film
23.55 Akcija!, nemška nanizanka
0.40 Videospotnice
POP TV
9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi, nan. -10.00 Vsiljivka, Tiad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 JAG, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur
KANALA
10.30 Miza za pet, nan. - 11.45 Mladenič v modrem, nan. - 12.45 Felicity, nan. - 13.35 Ricki Lake - 14.50 Obala ljubezni, nad. - 15.45 Mladi in nemirni, nad. - 16.35 Ricki Lake, pogovorna oddaja- 17.30 Shasta, nan. - 18.00 Meteor, vreme - 18.05 Jesse, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Policijska akademija 4, film - 21.45 Pa me ustrelil, nan. - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Ekstra magazin -23.30 Šov Jerryja Springerja - 0.20 Rdeče petke, erotična serija
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.30 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ZIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Naj dogodki leta - Kronika - 15.25 Pregled naj športnih dogodkov leta 2001 - 16.00 Kanal A - 17.30 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Božično-novoletne voščilnice - 18.00 Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Kul-turno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.25 Intervju: Metka Kuhar - 18.30 Anketa - 18.45 Veterinar svetuje - 19.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 AS-intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.00 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 11.30 Videostrani. 17.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.30 AS-intervju, informativno-predstavitve-na oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev, 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.30 Naj viža, glasbena oddaja. 22.45 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Perry Mason, film -15.00 Poročila -15.06 Onkraj Babilona, serija -16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Alpe ■ Donava -Jadran - 19,00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Politični magazin - 21.05 Željka Ogre-sta in gosti - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.15 O znanosti - 0.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.15 Dekleta iz Gilmorja, nan. - 11.00 Nikita, nan. - 11.45 Govorimo o zdravju - 12.15 Trenutek spoznanja - 12.45 Dokumentarna oddaja -13.15 Zabavni program - 14.35 Pol ure kulture -15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!, nan. -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Sodnica Amy, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Hotel Sorrento, film - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.35 Zvezdne steze, nan. - 0.05 Highlander
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 19.20 Glasbeni program - 20.00 Film -21.20 Svetovna moda - 21.45 Hit depo - 23.45 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.00 Regionalni studio - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Družina z jasnega, nan. - 12.00 Poročila - 13.00 Slovenski utrinki - 13.30 Skupaj - 14.00 Domovina - 14.35 Treba je ljubiti, nan. - 15.30 Nepričakovano potovanje, nad. -16.15 Glasbena veriga - 16.30 Kanon - 17.00 Dotik - 17.30 Mišnica - 18.00 Poročila - 18.15 Pravljica - 18.35 Bolnišnica upanja, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ničvrednež z dobrim imenom, komedija - 21.45 Poročila, aktualno, tema - 22.35 Plus ena - 0.45 Karpatska kronika - 1.20 Svet
TV2-MADŽARSKA
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 9.05 Sonadoras, nad. - 9.45 Rosalinda, nad. - 10.10 Nenavadno - 10.40 Neposredna ponudba, nan. - 11.40 Madžari - 11.45 Riviera, nan. - 12.20 Varuška, nan. - 12.50 Zaljubljeni slavček, nad. -13.15 Divji otroci prerije, film - 14.50 Vitezi vetra, nan. - 15.45 Na zvezi - 16.10 Ranjena srca, nad. - 16.20 Povejte svoje mnenje! - 16.35 Lucecita, nad. - 17.05 Prijatelji in ljubezni, nan. -18.00 Ljubiti do zagona - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz - 19.55 Prijatelji - 20.00 Komisar Rex, nan. - 21.00 Jeriko, film - 23.00 Dober večer - 23.45 Avtoexpo 2001 - 0.15 Neprijeten občutek, film
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 8.35 Zgrabi me, jaz sem morilec, filmska komedija - 9.55 Nori na Mary, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 13.15 Smučarski skoki, prenos iz Innsbruckaa - 15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg -19.30 Čas v sliki - 20.15 Batman in Robin, akcijski film - 22.15 Past, akcijski film -23.50 Dvoranski nogomet, posnetek z Dunaja -0.25 Druga stran medalje, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano Je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Klinika pod palmami, drugi del - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Družina za darovanje -14.50 Deželni zdravnik -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ljubezen, laži, strasti, TV-film - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva
Se nameravate poročiti?
www.bruli.si
in vse vam bo jasno!
Televizijski spored od 28. decembra 2001 do 3. januara 2002
mednarodni magazin - 14.00 Hrvaške manjšine v Evropi - 14.35 Oprah Show - 15.25 Kuharski dvoboj - 16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 National Geographic, serija - 17.35 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Batman in Robin, film - 22.30 Krleža, dok. film - 23.25 Poročila - 23.40 Dr.
Halifaxova, nan. - 1.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
12.35 Pomembnejše od življenja, film - 14.10 Vabilo v gledališče - 14.55 Hišni ljubljenci -15.40 Šola za življenje, otroška serija - 16.30 Beverly Hills, nad. - 17.20 Briljantina - 18.15 Sodobna dekleta, serija - 19.05 Nenadoma Su-san, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Boj za preživetje, serija - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV - 22.00 Družina Soprano, nad. - 22.55 Moške svinje, nan. - 23.25 The Moody Blues, posnetek koncerta
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -.17.15 Košarka NBA, posnetek - 19.10 Top DJ Mag - 20.10 Filmski maraton - izbor iz leta 2001
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.25 Risanka - 7.50 Dobro jutro, Bog vam daj! - 8.00 Zlati dim - 9.25 Kje in kaj? - 9.50 Zanzibar - 10.55 Beg iz zlatokopa, film - 12.00 Poročila - 12.10 Bravo tv - 13.05 Skrajnosti - 13.15 Fitnes Aleksandra - 13.40 Dediči nekdanjih rokodelcev - 14.00 Sposojena Zemlja - 14.30 Naše stoletje - 15.00 V zagonu - 15.30 Mreža - 15.55 Korenine - 17.00 Tako nastaja film Divjak - 17.25 Super šport - 18.35 Luxor Lotto Show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Pozdravljamo Janeze - 22.00 Na svidenje, kralji, film
TV2-MADŽARSKA
6.00 Korenine - 6.30 Matineja, risanke - 8.45 Cartoon Network, risanke - 10.35 Pustolovščine mladega Herkula, nan. - 11.30 Superstar -12.20 Divji svet, serija - 13.15 Ajdovska mado-na, komedija - 15.05 Doktor, nadaljujete, komedija - 16.40 Providence, nan. - 17.36 Zvezdna vrata, nan. -18.30 Dejstva - 19.00 Bomba, kabaret - 20.00 Kar presega vse, film - 21.40 Bojevnik džungle, film - 23.20 Barbarella, film
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 8.40 Ludovic, lutkovni film -10.15 Slalom (ž.), prenos prve vožnje iz Lienza - 11.30 Smuk, prenos iz Bormia - 13.10 Slalom (ž.), prenos druge vožnje -13.30 Smučarski skoki, prenos iz Oberstdorfa - 14.55 03 Austria Top 40 - 15.40 Roswell - 16.25 Ally McBeal - 17.10 Srček - 18.00 Smučarski tek, prenos iz Salzburga - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Objekt moje privrženosti, fillmska komedija - 22.05 Barva noči, srhljivka - 0.20 Spomin na moj umor, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Gospodarica z dunajske obale, film - 11.00 Tretji človek, film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Upanje na jutri - 13.55 To sem se naučil od očka, filmska komedija - 15.25 Ko se človek kljub temu smeje - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin - 17.55 Nori par - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.00 Konjska ženska, film - 22.30 Čas v sliki - 22.40 Vse je komedija - 0.35 Ko se človek kljub temu smeje
<1/ S
( V Nedelja, 30. 12.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski
8.25 Mali leteči medvedki
8.40 Palček David, risana nanizanka
9.20 Bisergora, otroška oddaja
10	.05 Bedaček Peter in leteča ladja, risani film
11	.00 Afrika - pogled s tal, angleška serija
11.25 Ozare
11.30 Obzorja duha
12	.00 Ljudje in zemlja
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.35 Srečna do ušes, ameriški film
15.00 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
15.30 Lingo, tv-igrica
16.00 Čari začimb: Novoletni meni
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Vsakdanjik in praznik
17.45 Slovenski magazin
18.15 Brižinski spomeniki
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Mario, nedeljski večer v živo
22.05 Poročila, šport, vreme
22.25 Pleše z volkovi, ameriški film
2.10 Brižinski spomeniki
TV SLOVENIJA 2
9.15 Videospotnice
9.50 Med ženskami, angleška nadaljevanka
10.40 Šoferja, jugoslovanska nadaljevanka
11.30 APZ Tone Tomšič ob 75-letnici
12.50 Slavnostni koncert orkestra Slovenske vojske
13.35 Smučarski skoki štirih skakalnic, prenos
15.30 Športni film
15.50 Iz slovenski jazz klubov: New Swing Ouartet
16.35 Božične čarovnije Paula Zenona
17.30 Sveta noč, blažena noč, nemški film
19.30 Videospotnice
20.00 Starodavni astronavti, ameriška oddaja
21.00 Gospod Bean, angleška nanizanka
21,35 Turistična oddaja
22.05 Jezus Kristus Superstar, musical
23.50 Videospotnice
POP TV
8.20 Slonček Benjamin - 8.45 Princesa Sissi -9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi, nan. -10.00 Jezdeci senc - 10.30 Možje v črnem -11.00 Pasji policist, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev - 12.50 Skrivnost izgubljene legende, film -14.30 Otroški zdravnik, nan. - 15.30 Gorski zdravnik, nan. - 16.30 Otroci ne lažejo - 17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Princesa, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar -21.30 Komični detektiv, film - 23.30 Hudičevka, film - 1.10 24 ur, ponovitev
KANAL A
9.20 ■ 13.25 Mladi in nemirni, ponovitev 61.-65. dela nadaljevanke - 13.30 Zgodilo se je Jane, film - 15.15 Portret Leonarda DiCapria - 16.15 Jack in Jill, nan. - 17.10 Beverly Hills, nad. -18.05 Melrose Plače, nad. - 19.00 Pop’n'Roll -20.00 Tarzan in izgubljeno mesto, film - 21.30 Dosjeji X, nan. - 22.20 Goodyear liga v košarki, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Predpraznični nastop pevskega zbora Rogašovci in obisk pri rojakih v KD Lipa v Miinchnu -10.30 Božična noč na prostem - 10.40 Zavarovalnica Triglav za tretjo generacijo - 1L00 Posnetek polnočnice - 12.00 Intervju: Vida Žabot - 12.10 Anketa -12.15 Govoreči bobni v soboški grajski dvorani - 12.35 Tedenski komentar - 12.40 Pregled do-guttaz_______________________________
TV AS
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.40 Na domači grudi, praznična oddaja. 11.40 Vita-lis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 12.15 Gla
sbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 13.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 13.15 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 13.45 Četrtkov klepet, ponovitev. 15.20 Zaigrajmo in zapojmo po domače, glasbena prireditev na OŠ III. M. Sobota, 5. del. 15.00 I feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 16.00 Modna revija »Kupujmo blago domačih proizvajalcev« OOŽ M. Sobota, posnetek. 17.10 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.05 Poročila - 8.10 Odsotni profesor, film -9.45 Klic divjine, serija - 10.30 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.15 Kuharski dvoboj - 15.55 Zlata dekleta, nan. - 16.30 Trije mušketirji, film - 18.25 Najin skupni prijatelj, nad. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Holding, dramska serija - 21.05 Ciklus filmov Jamesa Bonda - 23.16 Poročila - 23.25 Zakon iz ljubezni, film - 1.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.15 Biblija - 9.30 Srečen sem - 10.00 Nedeljska maša - 11.30 Dr. Halifaxova - 13.10 Risanke - 13.45 Novoletna skakalna turneja -15.45 Risanka - 16.00 Ksena, nan. - 16.45 Dok. oddaja - 17.45 Šampioni narave, serija - 18.10 Opera Box - 18.40 Povabilo, oddaja o kulturi -19.05 Risana serija - 19.30 Iz hrvaških muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Nevidni človek, nan. - 21.00 Poročila - 21.05 Neskončne zgodbe, serija - 22.05 Zbor Zvezdice in gostje
H HRVAŠKA 3
7.00 Filmski maraton ■ izbor iz leta 2001 -21.00 Šport v letu 2001 - 22.40 Šport danes -22.55 Rock klub
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Gospodar - 6.00 Danes zjutraj - 7.00 Božja beseda - 7.05 Rolle, Polie, Olie - 7.35 Nedeljski otok - 9.05 Glavni trg - 10.00 Navijamo za univerzo - 11.00 Rimskokatoliška maša -12.00 Poročila - 12.05 Vaški dom - 12.20 Tv-klinika - 12.50 Delta -13.15 Minute sreče - 13.50 V mreži pravosodja - 14,40 Takšni smo v prometu - 15.05 Vesela novica - 15.35 Donava, modri trak Evrope, serija - 16.10 Moj grad - 16.40 Kovček - 17.10 Andromeda, nad. - 17.55 Neznani znanci -18.30 Poročila, šport, vreme - 19.00 Tednik -19.60 Kavarna, nan. - 20.20 Inkakodalje? -21.20 Božični gala šov - 22.20 Divjaki, drama
TV2-MADŽARSKA
6.00 Jutranje misli - 6.30 Živalski vrt v nahrbtniku - 7.00 Matineja, risanke - 8.45 Cartoon Network, risanke - 11.20 Popotovanje v deželo gastronomije - 11.50 V koprivo ne udari, film -13.25 Brez panike, film - 15.00 Izvolite v tujino, komedija -16.40 Pacific Blue, nad. - 17.30 JAG, nan. - 18.30 Dnevnik - 20.00 Don Camilo, film -22.10 Smrtno nevarne igre, film - 0.45 Y-akti -0.15 Vrabec je tudi ptica, komedija
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.55 Vile pozimi, risani film - 11.05 Disneyev festival - 12.00 Šport -12.30 Neomejeni letalski projekt - 13.15 Smučarski skoki, prenos iz Oberstdorfa - 16.00 Ekstremno - 16.25 James Bond ■ Vohun, ki me je ljubil, akcijski film - 18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Dvojček redko pride sam, filmska komedija - 22.20 Kolumbo - 23.35 Jack Reed: Mladi volkovi, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Pod palmami na modrem morju, filmska komedija - 10.35 Vse najboljše, Harald Serafin! - 11.00 Prawissimo - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi
s strani - 14.20 Stari Heidelberg, film - 16.05 Ko se človek kljub temu smeje - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Divji cesar, TV-film - 21.45 Poročila - 22.00 Po-dgorsky ■ človek z imenom Teddy - 22.45 Veronika, Lenz je tukaj - 23.50 Ko se človek kljub temu smeje - 0.45 Fantje gospe Eversove, film
<7/
( Ponedeljek, 31. 12.
TV SLOVENIJA 1
7.30 Utrip
7.50 Zrcalo tedna
8.10	4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
8.40	Afna friki
9.00 Iz popotne torbe: Okraski iz slame
9.20 Snežna kraljica, risani film
10.35 National Geographic, ameriška serija
11.30 Na vrtu
11.55 Z vseh koncev sveta, angleška serija
12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Nekaj minut za domačo glasbo
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Nepopisan list, slovenski film
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Popoldne na Silvestrovo
18.35 Recept za zdravo življenje
18.45 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Silvestrske zmešnjave
1	.00 Največje uspešnice 2001
2	.00 To so bili časi
3	.00 Skrita kamera
3.30 Samo za eno noč
4.30 Zabava z glasbo
5.25 Skrita kamera
6.00 Z veselim korakom v novo leto
TV SLOVENIJA 2
8.35 Glasbene snežinke
9.45 Nebesa, pekel in nirvana, nemška serija
10.30 Oddaja za otroke
12.50 Božič v šoli, kanadska drama
14.05 Videospotnice
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Bogataš in revež, ameriška nadaljevanka, 1/12
18.00 Tele M
18.30 Štafeta mladosti
19.30 Videospotnice
21.00 Gospod Bean, angleška nanizanka
21.30 Asterix med Britanci, francoski film
23.00 Brane Rončel izza odra
0.30 Moder v obraz, ameriški film
1.50 Lažnivec, ameriški film
3.25 Lepa Donna, italijanski film
5.10 Velemesto, ameriški film
POP TV
7.30 Prometna patrulja, film - 9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Prisluhni srcu, film -15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Glej, kdo se oglaša, film - 21.30 Sreča v nesreči, film -23.10 Veronikine skušnjave, nan. - 23.40 Z glasbo v novo leto - 0.16 Naključni junak, film -2.10 Vročica sobotne noči, film
KANAL A
9.30 Orangutani deževnega gozda - 10.30 Tretja izmena, nan. - 11.45 Dannyjeve zvezde - 12.45 Felicity, nari. - 13.35 Rickl Lake - 14.50 Obala
Televizijski spored od 28. decembra 2001 do 3. januara 2002
ljubezni, nad. - 15.45 Mladi in nemirni, nad. -16.35 Ricki Lake - 17.30 Shasta, nan. - 18.00 Globoka pustolovščina, film - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Policijska akademija, film -21.50 Pa me ustrelil, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. -23.20 Hughleyjevi, nan. - 23.50 Z glasbo v novo leto - 0.15 Ishtar, film - 2.10 Seks na plaži, erotična oddaja
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Božični koncert Jasminke Stančul in Kristine Šuklar -16.00 Kanal A - 17.30 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Božično-novoletne voščilnice - 18.00 Aktualno - Naj dogodki leta - Kronika - 18.25 Pregled naj športnih dogodkov leta 2001 -19.00 Kanal A
TV AS
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.40 Dream Caffe, kontaktna oddaja, ponovitev. 11.25 Na domači grudi, praznična oddaja, ponovitev. 12.30 Videostrani. 16.25 Na domači grudi, praznična oddaja, ponovitev. 17.30 Krščanska adventistična cerkev: Iskanje svobode, dokumentarna oddaja. 18.00 Pregled dogodkov v letu 2001, informativna oddaja. 19.00 Tedem ob Muri, informativna oddaja. 20.00 Pregled dogodkov v letu 2001, informativna oddaja, ponovitev. 21.00 I feel 2002, zabavno-gla-sbeno-kontaktna oddaja v živo. 00.30 Bikers VVeekend, Lendava, posnetek. 01.50 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje,'nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Veliki pobeg, film - 16.10 Poročila - 16.30 Hrvaška danes - 16.45 Štirje mušketirji, film - 18.30 Izobraževalna oddaja -19.00 Kviz -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.16 V pričakovanju novega leta - 1.00 Zabavni program
TV HRVAŠKA 2
8.20 Prizma, mednarodni magazin - 9.10 Mir in dobrota - 9.40 Vojna za gumbe, film - 11.10 Space Jam, film - 13.05 Cafe dnema - 13.45 Kuharski dvoboj - 14.15 Za otroke - 15.10 Koncert Mozart ■ Verdi - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.06 Michael Richards Show -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 George iz džungle, film - 21.40 Hrid, film - 23.55 Tarča, film -1.35 Zgodba mumije, film - 3.35 Mortal Kombat 2, film
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 17.00 I. Tijardovič: Mala Floramye, prenos operete iz gledališča Komedija - 20.30 Program za sprejem novega leta (do 2.00)
TV MADŽARSKA 1
7.00 Jutranje misli - 7.05 Za otroke - 8.05 Deklica s tisoč imeni - 9.10 Skrivnostna penina -12.15 Liga prvakov - 13.00 Zanzibar - 14.50 Jaguar, film - 16.30 Najlepše operete - 17.00 Inventura - 18.00 Kje, koliko, zakaj? - 18.35 Kavarna - 19.10 Neznani znanci -19.45 Poročila -20.05 Muhavi televizijci - 20.55 V domovini bo vse dobro - 21.50 Pospravi preprogo - 22.10 Balazs kabaret - 23.10 Življenje je lepo, vse je življenje - 23.50 Po novoletne poslanice - 0.00 Himna, ognjemet - 0.05 Novoletni sprejem -2.55 Prava katastrofa, komedija
TV2-MADŽARSKA
6.30 Matineja - 7.05 Za otroke - 9.00 Cartoon Network - 12.20 Vrabec je tudi ptica, film -13.45 Začarani dolar, film - 15.20 V tujski legiji, film - 16.50 Nune v težavah, komedija - 18.30 Dejstva, tokrat drugače - 19.00 Preživite silve
strsko noč s tv2 - 0.00 Himna, ognjemet - 0.05 Darido TOP 10-1.40 Cottori Club - 2.40 Hotel Eksotika, film
TV AVSTRIJA 1
7.05 Otroški program - 10.10 Cesarjeva nova oblačila, risani film - 11.00 Risanke - 12.05 Ugrabi me, jaz sem morilec, filmska komedija -13.30 Smučarski skoki, prenos iz Garmischa -15.05 Policijska akademija VI, filmska komedija - 16.30 Asterix, risani film - 17.45 Space Jam, filmska komedija - 19.00 Dharma in Greg -19.30 Čas v sliki - 20.15 MA 2412 - 21.10 Prosta igra, filmska komedija - 22.45 Pravi Dunajčan ne propade - 23.40 Večerja za enega -0.00 Ob prehodu leta - 0.09 Ploskonožec redko pride sam, filmska komedija
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Podgorsky - človek z imenom Teddy - 9.55 Ko se gre človek kopat na Tenerife, film - 11.30 Danes modro in jutri modro - 13.00 Poročila - 13.05 Nenehni nesmisel -13.50 Otto je nor na ženske, filmska komedija -15.15 Netopir, filmska komedija - 17.05 Silvestrski koncert - 17.30 Nori par - 18.00 Nabrano v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.48 Kardinal Schonborn ob prehodu leta - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Silvestrski skedenj muzikantov, prenos iz Augsburga - 0.00 Ob prehodu leta -0.09 Silvestrski skedenj muzikantov, nadaljevanje prenosa
Torek, 1. 1.
TV SLOVENIJA 1
6.30 Popoldne na Silvestrovo
8.20 Risanka
8.50 Gulimišek
9.15 Žabji kralj, lutkovna predstava
10.00 Nenavadna zgodba o grdem račku, risani film
11.15 Novoletni koncert z Dunaja
13.40 Poročila, šport, vreme
13.60 Silvestrske zmešnjave
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Silvestrske zmešnjave
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Novoletni koncert iz Portoroža
21.40 Urar, dokumentarec meseca
22.30 Poročila, šport, vreme
22.50 Dosje J. K., nadaljevanka, 1.-6. del
3.40 Dr. John s Chrisom Barberjem, koncert
TV SLOVENIJA 2
8,30 Videospotnice
10.30 Zvezde Commitments, posnetek koncerta
12.00 Asterix med Britanci, francoski film
13.30 Smučarski skoki štirih skakalnic, prenos
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Bogataš in revež, ameriška nadaljevanka
18.00 Sirena, ameriški film
19.35 Videospotnice
20.05 Gospod Bean, angleška nanizanka
20.30 Črni gad potuje skozi čas, humoristična oddaja
21.20 Boter L, ameriški film
0.15 Videospotnice
POP TV
7.40 Gepard, film - 9.10 Dragon Bali - 9.35 Hro-ščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Dobrosrčni sosed, film - 14.40 Otroci ne lažejo - 15.35 Diagnoza: Umor, nan. -16.26 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Barbie in hrestač, risani film - 21.40 Vaški
milijonarji, film - 23.20 Zamenjava, film - 1.10 M.A.S.H., nan.
KANALA
9.40 Divjina - 10.30 Tretja izmena, nan. - 11.45 Mladenič v modrem, nan. - 12.45 Felicity, nan. -13.35 Ricki Lake - 14.50 Obala ljubezni, nad. -15.45 Mladi in nemirni, nad. - 16.35 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 17.20 Shasta, nan. - 17.40 Jesse, nan. - 17.40 Allan Ouatermain in izgubljeno mesto, film - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Policijska akademija 2, film - 21.45 Pa me ustrelil, nan. - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Šov Jerryja Springerja - 0.00 Prinašalec pic, film
IDEA TV - KANAL 10
Pomurski informativni kažipot - 16.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Krščanska adventistična cerkev: Iskanje svobode, dokumentarna oddaja. 10.15 Pregled dogodkov v letu 2001, informativna oddaja, ponovitev. 11.15 1 feel 2002, zabavno-glasbeno-kontaktna oddaja, ponovitev. 14.45 Videostrani. 16.40 Nazdravite z nami, novoletna oddaja iz produkcije ZLTV, Studio Signal. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Krščanska adventistična cerkev: Iskanje svobode, dokumentarna oddaja. 18.45 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu, 19.50 Ljudje Evrope: Javni sektor. 20.00 Novoletni videomeh, zabavnoglasbena oddaja. 22.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Baza, akcijski film.
TV HRVAŠKA 1
7.10 Film za otroke - 9.55 Poročila - 10.00 Za otroke in mlade - 11.00 Poročila - 11.15 Novoletni koncert z Dunaja - 14.00 Poročila - 14.05 Vrnitev mušketirjev, film - 15.55 Risanke -16.10 Film - 18.15 Novoletni program - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Ujemite malega, film - 22.00 Poročila - 22.15 U. S. Marshalls, film - 0.25 Nočni program
H HRVAŠKA 2
10.00 20.000 milj pod morjem - 12.05 Film -13.45 Novoletna skakalna turneja - 15.05 Ponovitev novoletnega programa - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Glavno mesto, nan. -21.00 Polni krog - 21.20 Seks in mesto, nan. -21.55 Pravica za vse, nan, - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.05 Zvezdne steze, nan. - 23.50 Highlander, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 18.05 Vitez Camelota, ameriški film -19.30 Glasbeni program - 20.10 Šport v letu 2001 - 21.60 Koncert, posnetek - 23.00 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
7.00 Jutranje misli - 7.05 Za otroke - 8.15 Kralj palačink - 10.00 Medvedkova zgodba - 10.50 Slike potopljenega sveta - 11.15 Novoletni koncert z Dunaja - 13.50 Šport - 15.25 Madžari na Mont Everestu -1550 Katoliška kronika - 16.20 Spreh, komedija - 18.20 Pravljica - 18.50 Kos-simfonija - 19.45 Poročila - 20.00 Interoperet, gala koncert 2002 - 21.35 Levaki, komedija -23.10 Prečudoviti svet Luisa Armstronga
TV2-MADŽARSKA
7.00 Otroška matineja - 9.00 Cartoon Netvvork -11.25 Topovska krogla - 13.05 Zapeljiva ženska, komedija - 14.30 Lutka, film - 16.00 Glavna sestra, film - 16.05 Policist Piedone, film -18.00 Prijatelji - 18.25 Novoletna voščilnica -18.30 Dejstva - 19.00 Nenavadni dediči, film -
20.35 Zlata rezerva, film - 22.30 Družina Brandy, film - 0.05 Kralj surfa se vrača, film
TV AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program - 8.55 Princ in pobalin, otroški film - 10.25 Fievel gre na zahod, risani film - 11.35 Pes redko pride sam, film - 13.00 Deskanje na snegu, posnetek z Dunaja - 13.30 Smučarski skoki, prenos iz Gramischa - 15.55 Velik, filmska komedija - 17.30 Jagabongo, filmska komedija - 19.00 Nenehni nesmisel -19.30 Čas v sliki - 20.15 Nori na Mary, filmska komedija - 22.10 Krik, srhljivka - 23.55 Vran, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Zaroka v Zurichu, filmska komedija - 10.50 Uvertura v novoletni koncert - 11.15 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov, prenos, v odmoru V reki letnih časov -13.40 Čas v sliki - 14.20 Belo modre zimske zgodbe - 15.05 Schwarzwaldska češnja, film -16.35 Vrhunski pfes - 17.00 Poročila - 18.50 Beseda k novemu letu - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.48 Novoletni govor predsednika - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Sanjska ladja - 21.45 Čas v sliki - 22.00 Klinika pod palmami, prvi del TV-filma - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Rdeča Lola, kriminalka
Sreda, 2. 1.
TV SLOVENIJA 1
7.30 Dober dan, Koroška
8.00 Maja in čarodej
8.25 Grdi raček Tine, risana nanizanka
8.50 Povodnjak in makov škrat, lutkovna pravljica
9.30 Oddaja za otroke
10.15 Komet v Mumudolu, risani film
11.30 Lingo, tv-igrica
12	.00 Urar, dokumentarec meseca
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.15 Trije zlati laski, slovaškomemški film
14.40 Jožef in neverjetna suknja, božični musical
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.46 Maček Muri na mačjem sejmu
17.10 Risanka
17.45 Avstralska kronika, francoska serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Zlati časi, španski film
22	.00 Poročila, šport, vreme
22.15 Božični koncert, simfoniki RTV Slovenija
TV SLOVENIJA 2
15	.00 Videospotnice
15.30 Turistična oddaja
16	.00 Slavnostni koncert orkestra Slovenske vojske
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Bogataš in revež, ameriška nad.
idea tv POMURSKA REGIONALNA televizij a to 38UHF
VESTNIK 27. december 2001
ŠPORT
17
Košarka_______________
Prepričljiva zmaga Sobočanov
Nogomet_____
Soboška Mura v »zlati« sredini
V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska Cre-ativ v Murski Soboti gostila ekipo Unika TTI iz Postojne in prepričljivo zmagala z rezultatom 97 : 67 (77 : 42, 48 : 23, 24 : 14). Sobočani so od vsega začetka igrali napadalno in si že v prvi četrtini priigrali prednost 10 točk, v drugi pa celo 15, tako da je bila tekma že odločena. Radenska Creativ: Ri-tonja 30, Meško 28, Gladovič 15, Maje 8, Besedič 5, Bratkovič 5, Ščavničar 2, Dominko 2, A. Novak in T., Novak po 1. V zadnjem jesenskem kolu igra Radenska Creativ z vodečo ekipo Jurij Plava lagu-
Namizni tenis
Bojan Ropoša zmagovalec
Na mladinskem turnirju Top-12 v Križah se je zopet izkazal 16-let-ni igralec Moravskih Toplic Sobote Bojan Ropoša, saj je dosegel po zmagah na odprtem mladinskem turnirju, drugem mestu na prvem in zmagi na odprtem turnirju članov do 21 let še tretjo zmago. V polfinalu je premagal Piljka s 3 : 1, v finalu pa Tomšeta s 3 : 2 in tako postal prvič zmagovalec mladinskega turnirja Top-12. Tomi Ocepek je zasedel solidno peto mesto, Tomaž Roudi pa dvanajsto. V drugi skupini je bil Tim Fridrih šesti, Tonček Ropoša pa deseti.
Na mednarodnem božično-no-voletnem turnirju za člane do 21 let v Križah sta bila med 60 igralci najboljša Sobočana Jure Koščak in Bojan Ropoša. Koščak je v fina
na v Ljubljani. V primeru zmage bi Sobočani osvojili naslov jesenskega prvaka. Na tekmo, ki bo v soboto, bo iz Murske Sobote peljal poseben avtobus navijačev.
Jeseničanke boljše od Sobočank
V dvanajstem kolu prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je drugouvrščena ekipa Kobram Jesenice po pričakovanju premagala Pomurje Skiny iz Murske Sobote z rezultatom 81:50 (56 : 36, 36 : 28,14 : 12). Pomurje Skiny: Pušenjak 14, Glišič 11, Svetina 10, Kerec 7, Orban 6, Beloglavec 2. (F. M.)
lu premagal Ropošo in postal zmagovalec turnirja. (M. U.)
V tretjem kolu tekmovanja v prvi medobčinski ligi Ljutomer so igrali: Demark : Segrap II 5 ; 5 in Kamenščak : SIP 11:6. Druga liga: Parketarstvo Kranjc : Partizan III 6 : 0, Zetor Zadravec : Branosla-vci I 6 : 0, Montaža Lešnik : Loko 6:0. (N. Š.)
Karate_______________________
Na božično-novoletnem karate turnirju v Oplotnici so sodelovali med 166 tekmovalci šestih držav tudi Ljutomerčani. Najbolje se je odrezal Samo Prelog, saj je zmagal v katah in borbah. Aleš Preglej je bil drugi, David Marin in Katja Filipič pa tretja. (N. Š.)
Nogometaši Mure iz Murske Sobote - sedmi po jesenskem delu prvenstva. Stojijo od leve v zadnji vrsti: Vogrinčič, Erniša, Vršič, Adjei, Grizold, Ristič, Gabor, Dvoršak, Fajdiga; srednja vrsta: S. Žilavec, Kožni, Bagola, Kamnik, Ivanič, Bakula; sedijo: Kokol, D. Žilavec, Botonjič, Reljič In Jukan. Fotografija: Jure Zauneker
Z odigranim dvajsetim kolom prvenstva (zaradi svetovnega prvenstva sta bili odigrani dve koli več) je bil končan jesenski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi Si.mobil. Soboška Mura je osemkrat zmagala, štirikrat igrala neodločeno in osemkrat izgubila ter z 28 točkami zasedla sedmo mesto. To je sicer nekoliko manj, kot so napovedovali in pričakovali, vendar smo lahko zaradi številnih težav, menjave trenerjev in igralcev ter drugih nevšečnosti, ki so se dogajale, zadovoljni s sedmim mestom. Težave so bile tudi s številnimi poškodbami, kartoni in nedisciplino igralcev. V jesenskem delu so vodili moštvo Mure kar štirje trenerji. Priprave in prvi dve
tekmi je vodil Dušan Savič iz Beograda, potem je sedel tri tekme na trenerski klopi domačin Zlatko Gabor, trinajst tekem je vodil moštvo Luka Bonačič iz Splita, zadnji dve pa Milan Koblencer. V jesenskem delu tekmovanja so se v Fazaneriji izmenjali številni nogometaši. Vse to je gotovo vplivalo na igro soboškega prvoligaša in na rezultate. Mura je bolje igrala v Fazaneriji, kjer je dosegla osem zmag, dvakrat igrala neodločeno in doživela dva poraza. Sobočani so doma izgubili s Šmartnim in Gorico, neodločeno pa igrali s Korotanom in Olimpijo. Na gostovanjih so zmagali v Mariboru in Prevaljah, neodločeno pa igrali v Gorici in Velenju. Zanimivo je, da je Mura
dvakrat premagala Maribor in dvakrat izgubila z novincem Šmartnim. Slabši del moštva je bil napad, saj je dosegel le 19 zadetkov, saj so manj dosegli le Gorica, Korotan in Domžale. V moštvu Mure namreč nimajo izrazitega strelca. Največ zadetkov sta dosegla Čauševič in Dvoršak, po 4, Vogrinčič in Ristič po 3, Raguž in Kokol po 2 ter Cifer 1. Kaj lahko ljubitelji nogometa od soboškega prvoligaša pričakujejo v spomladanskem delu prvenstva, ki se bo začelo 24. februarja, je težko napovedovati. Pri Muri se namreč pripravljajo na skupščino, na kateri bodo izvolili novo vodstvo in začrtali nadaljnje delo.
Feri Maučec
Šport od tod in tam_______________________
Badminton - Badmintonska zveza Slovenije je določila kandidate za državno reprezentanco, ki bo sodelovala na mednarodnih tekmovanjih. Med kandidati so tudi Lendavčani: Miha Horvat, Denis Pešehonov, Simona Koncut in Marko Ketler. Na drugem pozivnem turnirju skupine B v Ljubljani se je izkazala Lenda-včanka Sanja Nadž, saj je pri ženskah zasedla prvo mesto. Pri moških je bil Bojan Sekereš četrti, Matjaž Žalik pa peti. (F. B.)
Tenis - V drugih pomursko-štajerskih zimskih teniških ligah so odigrali četrto kolo. V rdeči skupini vodi Geotim iz Murske Sobote z 10 točkami pred MIR-om Radgona in Elektrumom Radenci, po 8 točk. V modri skupini je na prvem mestu Vinogradništvo Šnu-derl z 12 točkami pred UJV MS in Lokom s po 8 točk. (F. M.).
Judo - Na področnem tekmovanju šolskih športnih društev v Mariboru so sodelovali tudi pomurski judoisti in dosegli več prvih mest. Med posamezniki so v svojih kategorijah zmagali: Uroš Kavčič, Dominik Klekl in Črt Bezjak (vsi OŠ lil MS), Katja Rudaš, Laura Prendl (obe V. Polana), Doris Žunič in Sendi Lešnjak (obe DOS Lendava), Tadeja Hozjan, Dominik Dominko (oba OŠ Turnišče) in Tadej Časar (Lendava). (F. B., F. M.)
Rokoborba Na mednarodnem rokoborskem turnirju na Slovaškem so sodelovali med 194 tekmovalci iz štirih držav tudi Ljutomerčani in dosegli lep tispeh. Najbolje sta se odrezala Mihaela Čirič (57 kg), ki je pri kadetinjah zasedla prvo mesto, in Rok Hazl (69 kg), ki je zmagal pri st. dečkih. Simon Novak (69 kg) je bil drugi, Niko Horvat (53 kg) pa tretji. (N. Š.)
Strelstvo - V tretjem kolu prvenstva s pištolo v drugi državni ligi v Škofji Loki je zmagala ekipa Coala iz Peti-šovec s 1656 krogi, med posamezniki je bil Jože Hajdu (Petišovci) tretji s 555 krogi. (F. B.)
Strelstvo
Maja Dular in Tišina zmagovalca
V Radgoni je bilo tretje kolo tekmovanja v prvi državni strelski ligi. Zopet so se izkazali pomurski strelci in strelke, saj so zmagali v ekipni in posamični konkurenci. Ekipno je zmagala SD Kolomana Flisarja Tišina (Ziško 589, Pertoci 586, Bukovec 585) s 1760 krogi. SD Pomurka iz Murske Sobote je bila s 1752 krogi tretja, SD Janka
Jurkoviča Videm s 1738 peta, SD Radgona s 1731 šesta, SD Ljutomer s 1729 sedma in SD Štefana Kovača Turnišče s 1720 deveta. Po treh kolih vodi SD KF Tišina s 33 točkami. SD Pomurka je s 27 tretja, SD Janka Jurkoviča s 27 četrta, SD ŠK Turnišče z 20 sedma, SD Ljutomer s 15 osma in SD Radgona z 10 točkami enajsta.
Sah
Končano je bilo pomursko prvenstvo v pospešenem šahu za letu 2001, ki ga je organiziralo ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Pomurski prvak je postal Boris Kovač z 8 točkami pred Tomislavom Gruškovnjakom, 6,5, Matijo Gaborjem, 6, Igorjem Kosom, Bogdanom Harijem in Denisom Gjuranom, po 6,5 točke. (F. M.)
Na decembrskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je sodelovalo 13 šahistov. Najboljša sta bila
Mali nogomet
ŠD Grad na Goričkem organizira v soboto, 29., in v nedeljo, 30. decembra, v telovadnici OŠ Grad 4. božično-novoletni turnir v malem nogometu. Prijavnina za ekipo je 10.000 tolarjev. Prijave zbirajo po tel. 553 10 04 (Klement) ali 553 17 45 (Celec). Prve tri ekipe dobijo denarne nagrade (85.000, 45.000, 30.000) in pokale, nagrade pa četr-touvrščeno moštvo ter najboljši strelec, igralec in vratar. (F. M.)
Na Ptuju je bil božični turnir v malem nogometu. Med 9 ekipami sta sodelovali tudi moštvi Mure in Nafte. Zmagala je Mura iz Murske Sobote, ki je v finalu premagala Aluminij s 3 : 0. Nafta je bila sedma. (F. B.)
Boris Kovač in Jože Vučko, ki sta osvojila po 11 točk, sledijo: Jože Gruškovnjak, 9,5, Danilo Hari, 8, Matija Gabor, 7,5, Bogdan Hari, 6,5, in Štefan Režonja, 5,5 točke. V skupni uvrstitvi za leto 2001 je zmagal B. Kovač s 12t) točkami pred Vučkom, 87, Radosavljevičem, 71, Harijem, 63, Režonjo, 47, B. Harijem, 46, J. Gaborjem in J. Gruškovnjakom, po 9, A. in I.
Kosom, po 24 točk. (F. M.)
Na 6. občinskem prvenstvu občine Rogašovci v šahu je sodelovalo 26 šahistov. Zmagal je Martin’ Rep pred Metodom Gabrijelčičem (oba Sv. Jurij), Ernestom Borcem (Ropoča), Antonom Gombocem (Sv. Jurij) in Hermanom Kolerjem (Serdica). (F. M.)
ŠD Lendava je pripravilo decembrski hitropotezni turnir. Med 12 šahisti je zmagal Vučko z 10,5 točke pred Gaberjem in Strbadom, po 9,5, Žilavcem, 8,5, in Lovra-kom, 7,5. (F. B.)
Kegljanje
Kegljaška zveza Slovenije je razglasila najboljše kegljavce in kegljavke za leto 2001.
Med kegljavkami je zasedla drugo mesto članica KK Miroteks iz Celja Marika Kardinar iz Dobrovnika. (F. B.)
Med posamezniki je zmagala Maja Dular (Pomurka) s 591 krogi pred Tomasom Lamplom (Janko Jurkovič) 590. Dušan Ziško (Tišina) je bil s 589 četrti, Tomaž Kerčmar (Pomurka) s 587 sedmi, Drago Pertoci (Tišina) in Gorazd Kocbek (Janko Jurkovič) s po 586 deseta, Branko Bukovec (Tišina) s 585 dvanajsti, Rajko Robnik (Ljutomer) s 583 trinajsti ter Milan Sve-tec (Radgona) s 582 krogi štirinajsti. V tretjem kolu tekmovanja v drugi državni strelski ligi je zasedla druga ekipa SD Kolomana Flisarja Tišina s 1676 krogi deveto, druga ekipa SD Štefana Kovača Turnišče pa s 1668 krogi deseto mesto. Med posamezniki je bil Valter Pajič (Tišina) s 567 krogi sedemnajsti. (F. M.)
1.SNL 2001/2002 1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
1. Primorje	2:1	1:2	3:1	1:0	3:1	2:0	6:0	0:0	2:0	1:0	0:0
	0:1	1:1	3:0	1:1	1:0	0:1	0:3	-	2:1	-	6:0
2. Koper	1:2		3:0	1:0	3:1	0:0	0:1	2:3	2:0	2:0	2:0	4:0
1:0		-	0:0	1:1	-	4:1	2:2	1:1	0:1	1:1	2:1
3. Maribor	2:1	0:3		3:2	1:2	1:0	0:1	2:1	1:1	2:0	6:2	2:0
1:1	-		-	0:0	2:0	0:1	2:1	0:1	6:1	1:1	1:1
4. Olimpija	1:3	0:1	2:3		1:1	1:0	2:2	1:0	2:1	1:1	1.0	2:1
0:3	0:0	-		2:1	0:2	1:0	-	3:1	1:1	4:0	2:0
5. Šmartno	0:1	1:3	2:1	1:1		1:1	3:2	1:1	0:0	2:1	0:1	5:1
1:1	1:1	0:0	1:2		-	3:0	1:1	0:0	-	2:1	6:0
6. Publikum	1:3	0:0	0:1	0:1	1:1		2:0	3:2	3:1	0:2	2:2	1:1
0:1	-	0:2	2:0	-		0:1	4:3	1:0	2:0	4:0	3:3
7. Mura	0:2	1:0	1:0	2:2	2:3	0:2		0:0	0:0	0:0	2:0	3:1
1:0	1:4	1:0	0:1	0:3	1:0		-	0:2	3:0	1:3	-.
8. Rudar	0:6	3:2	1:2	0:1	1:1	2:3	0:0		2:0	0:0	3:1	2:1
3:0	2:2	1:2	-	1:1	3:4	-		0:2	2:1	3:0	2:2
9. Gorica	0:0	0:2	1:1	1:2	0:0	1:3	0:0	0:2		1:3	0:2	2:1
-	1:1	1:0	1:3	0:0	0:1	2:0	2:0		1:0	4:3	-
10. Korotan	0:2	0:2	0:2	1:1	1:2	2:0	0:0	0:0	3:1		0:2	0:1
1:2	1:0	1:6	1:1	-	0:2	0:3	1:2	1:0		-	4:1
11. Triglav	0:1	0:2	2:6	0:1	1:0	2:2	0:2	1:3	2:0	2:0		1:1
-	1:1	1:1	0:4	1:2	0:4	3:1	0:3	3:4	-		0:1
12. Domžale	0:0	0:4	0:2	1:2	1:5	1:1	1:3	1:2	1:2	1:0	1:1	
0:6	1:2	1:1	0:2	0:6	3:3	-	2:2	-■	1:4	1:0	
[jjdbojka
Pomembna zmaga Pomurja Galexa
V zadnjem jesenskem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Pomurje Galex v Murski Soboti premagalo ljubljansko Olimpijo s 3 :1 in doseglo pomembno zmago. Po izenačenem rezultatu 1 : 1 so Sobočani v tretjem in četrtem nizu zaigrali tako, kot je potrebno, ves čas vodili in zasluženo zmagali. Pomurje Galex: Tot, Flisar, Čeh, Marič, Novitovič, Topovšek, Kovačec, B. Grut in A.
Grut. V desetem kolu tekmovanja v prvi državni ženski odbojkarski ligi je oslabljena ekipa Zavarovalnice Maribor v Ljutomeru pri vodstvu z 2 : 0 nerazumljivo popustila in dovolila zadnjeuvrščeni ekipi Kamp Pivka jama, da zmaga z rezultatom 3 : 2 (25 : 27, 20 : 25, 25 : 12, 253, 15:5). Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Tretinjak, Vrbnjak, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč. (N. Š., F. M.)
Odbojka
v Za|aegerszegu na Madžars-kem *e bil mednarodni kegljaški turnir moških in ženskih ekip. Pri moških je zasedla lendavska Nafta s 4 podrtimi keglji drugo, Radenska iz M. Sobote pa s 3140 tretje mesto. Med posamezniki je
bil Žalik (Nafta) s 582 tretji, Kovačič (Radenska) s 579 četrti in Peric s 568 peti. Pri ženskah je zasedla Radenska četrto mesto. Med posameznicami je Novakova podrla 388, Sapačeva pa 382 kegljev. (M. Ž.)
Beltinci drugi, Sonimex peti
V zadnjem jesenskem kolu tekmovanja v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je ekipa So-nimexa iz Radenec premagala Ruše s 3 : 1 (25 : 19, 25 : 17, 19 : 25, 25 : 17).
Sonimex Radenci: Vogrinec, Ješovnik, Drvarič, Hojnik, Tmušič, Vrbančič, Strmšek, Čuš, Šavel, Kološa, Klemenčič. Kerna iz Puconec je bila prosta. V zadnjem jesenskem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod je druga ekipa Fužinarja na Ravnah premagala Ljutomer s 3 : 0 (25 : 23, 25 : 23, 27 : 25).
Ljutomer: Pirher, Špilak, Belec, Smodiš, D. in G. Kodila. Beltinci so bili prosti. (N. Š., F. M.)
1. SOL moški			
Kamnik	9	8 1	25:7	24
Salonit	9	7 2 23:12	22
Fužinar	9	7 2 22:11	19
Bled	9	5 4	16:15	14
Maribor	9	5 4 17:16	14
Pomurje 6alex	9	4 5	16:19	12
Granit	9	3 6 12:21	19
Šoštanj Top.	9	3 6 13:19	9
Žužemberk	9	2 7	13.22	8
Olimpija	9	1 8	9:24	3
1. SOL ženske			
Branik	10 10 0	30:1		30
Nova Gorica	10	8 2	26:8	25
Ljubljana	10	8 2 25:10	23
Koper	10	5 5 20:17	16
Miklavž	10	4 6 16:20	14
Ljutomer ZM	10	4 6	16:21	14
Novo mesto	10	5 5 16:20	13
Pivka jama	10	2 8 12:26	6
Solkan	10	2 8	8:27	5
Šempeter	10	2 8	9:28	4
3. SOL moški vzhod			
Mežica	9	8 1	26:8	24
Poljčane	9	8 1	26:12	21
Beltinci	9	7 2	23:13	19
Nigrad	9	5 4 22.14	18
Šoštanj II	9	4 5 17:17	14
Turbina	9	4 5 18:18	13
Fram	9	4 5 13:19	11
Fužinar II	9	2 7	9:22	7
Ljutomer	9	2 7	9:25	5
Granit II	9	1 8	9:24	3
3. SOL ženske vzhod			
Dravograd	9	8 1	26:9	23
Črna	9	8 1	26:9	22
Celje	9	7 2 25:13	20
Prevalje	9	5 4 20:15	17
Sonimex Radenci	9	5 4	19:15	16
Kerna Puconci	9	5 4	19:17	14
Ruše	9	4 5 17:18	12
Venus_	9	2 7 10:23	7
Kajuh Šoštanj	9	1 8	7:24	4
Galeja Vega	9	0 9	1:27	0
1. B SKL moški			
Jurij PL	12	9 3 952:862	21
Radenska Crealiv 12		8 4 1015:915	20
Rudar	12	7 51092:1010	19
Maribor	12	7 51038:960	19
Bežigrad	12	7 51024:992	19
Nova Gorica	12	7 51050:1023	19
Unika TTI	12	6 6 993:985	18
U. Olimpija ml. 12		6 61021:1016	18
Krško	12	6 61024:1042	18
Fragmat	12	5 7 906:949	17
Banex	12	4 81061:1119	16
Radovljica	12	4 8 903:969	16
Ilirija	12	4 8 941:119	16
Hrastnik	12	4 81038:1159	16
18
REPORTAŽA
27. december 2001 m
Za drobec božičnega vzdusjavbobušnici
Med bolniki murskosoboške bolnišnice smo voščila mir in srečo ter skupaj z njimi upala, da bo jutrišnji dan prinesel zdravje
ahajajoče sonce je ožarjalo v snežno belino odeto zemljo ter naznanjalo, da se božični dan preveša v noč. Hladno noč, da bo v njej spet vsemu živemu otrpnila kri in
bo škripal sneg pod nogami. Pomnili ga bomo po hladu, ki je rezal zrak in po vsem doživetem, s čimer ga bomo odložiti v
naš hram spominov. Ni nam dano, da bi vsem in vedno izpolnil vsa pričakovanja, nas napolnil z milostjo družinske sreče in miru v gotovosti bivanja, pa ga vendar nosimo v srcu kot najlepši praznik. Že zaradi tega, ker v nas obudi spomine na vse lepo, kar smo doživeli in zaradi česar je bilo vredno živeti.
Živeti v upanju, da bo jutrišnji dan prinesel zdravje
Vračala sem se domov, polna vtisov in ganjena od doživetega. Pred nekaj trenutki sem slekla opravo Božička, saj sem z drugimi Božički, prostovoljci srednje
zdravstvene šole in mladimi med bolniki murskosoboške bolnišnice voščila mir in srečo ter skupaj z njimi upala, da bo jutrišnji dan po bolezni spet prinesel zdravje. Tako, kot bo po temnem in oblačnem nebu spet zasijalo toplo sonce. Hrepenenje po zdravju je za bolnišničnimi zidovi tista luč, ki močno gori vse dni, a prav posebej v božičnem času.
Ko sem si natikala Božičkovo kapo, sta me prevevala bojazen in negotovost.
Ali bom znala in zmogla pristopiti k bolnim in jim kljub teži bolezni na ustnice zvabiti nasmeh in pričarati vsaj kanček božičnega vzdušja? Bom znala tolažiti, ko bodo od ganjenosti
tekle solze? Mar ne bo podoba dobrohotnega moža še bolj ranila srce, saj je danes božič, ko je doma zbrana vsa družina in tako prijetno diši po praznikih? Toda bolezen ne izbira ne let in ne dneva. Pride in človeku določi pot, koder bo hodil.
Njegovo je le, da jo prehodi v
trdnosti in upanju, da bo jutri nov dan. In doživetje božiča mu je lahko v oporo. Ravno v času prazničnih dni je dvesto šestdeset bolnikov bolezen priklenila na bolniško posteljo.
Zvonček je naznanil
Zvonček je v pritličju internega oddelka naznanil prihod Božičkov.
Vstopali smo v sobe in pozdravljali bolnike in njihove najbližje, ki so prihajali na popoldanski obisk, na hodniku pa se je v vsej svoji blagosti razlegala Sveta noč.
Ubrano jo je zapel moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Bratonci in z njo segel
do srca vsem, ki so jo poslušali. Po licih so tekle solze ganjenosti. Bolniki, ki so mogli zapustiti bolniško sobo, so prihajali na hodnik.
Drobna ženička ob meni je zavzdihnila: »Kako lepo pojejo, tako je to lepo. Hvala vam.
Hvala vam za to, kar ste nam pripravili.« Objela sem jo čez ramo in tako sva skupaj poslušale prelepo petje.
Pritajeno je jokala v žalosti in sreči, ki sva si jo delili v trenutku bližine in naklonjenosti.
Vsa srečna se je ozrla vame in mi zaželela... Zaželela mi je lepo mladost in dobrega moža.
Presenečena nad tem voščilom sem se sklonila k njenemu ušesu in ji zašepetala, da...
Prosim, zapojte še...
Pristopala sem k bolnikom in jim podajala roko, v znamenje prijateljstva in veselja. Začutila sem hlad bližajočega se konca in vročico bolezni, pa stisk, ki je prosil, da naj ostanem še za trenutek. Pomagala sem ji natakniti copate in ji pridržala bergle, da se je, čeprav s težavo, oprla nanje. »Šla bi na hodnik, da bi bolje slišala to lepo pesem,« mi je dejala.
Oprta name je počasi prišla do vrat, ko so se pevci ravno odpravljali v drugo nadstropje. »Prosim, zapojte še eno,« je dejala. Pa so postali še za trenutek in zapeli lepo domačo, samo njej in njenim najbližjim, ki so prišli, da
bi skupaj z njo preživeli božično popoldne. Sklonila je glavo in se pogreznila vase. Pevci so odpeli in kaplja bolečina je zdrknila po licu.
Podarili ste nam nekaj dragocenega, svoj čas, ki bi ga lahko preživeli doma
Zvonček se je oglasil in blaženost božične pesmi se je dotaknila vsakogar, ki jo je slišal. V tem skupnem valovanju, nas, ki smo prinašali božično vzdu
šje, bolnikov, njihovih svojcev in zdravstvenih delavcev, smo začutili, da smo vsi enako majhni in enako veliki, vsi enako človeški in enako božji. Drug drugemu smo poklanjali skupne trenutke božičnega popoldneva in prevevalo nas je nepopisno doživetje. Občutenje prazničnega
trenutka nas je zbližalo do te mere, da smo čutili drug z dru-
zbral dovolj poguma, da je potipal mehko belo brado prijazne-
Mirno je spal, tako kot njegov starejši bratec, ki je spanec položil
gim. Stal je tik ob meni in videla sem drget njegovega telesa. Pesem ga je prevzela. Tiho je pel še sam in se potem zahvaljeval za vse, kar smo jim podarili. »Pa saj je to le drobna pozornost,« sem mu dejala. »Ne, ne. To je nekaj čudovitega. Podarili ste nam svoj čas, ki bi ga lahko preživeli doma,« mi je odgovoril ves ganjen in v rokah stiskal na leseno ploščico pritrjeno smrečico, ki sta jo Gena in Ema pozlatile z drobnim prazničnim okrasjem.
S prsti je potipal mehko belo brado
Božički smo košare napolnili s tablicami sladke čokolade in se nr»riali h naimaničim hnlnilmm
Zvonček je veselo zvončkljal in v otrocih vzbudil pričakovanje. Nekoliko večji so prišli nasproti, malčki pa so se stiskali k svojim mamicam in očetom, pa dedkom in babicam. Med njimi je bil tudi kak junak, ki je povedal svoje ime. Uroš je sedel v varnem naročju svoje mame in potem
ga možica. V nedeljo so ga morali pripeljati v bolnišnico, je povedala njegova mama, saj je zbolel za virusom, ki ta čas razsaja med majhnimi otroci.
Drobna deklica z velikimi črnimi očmi se je prav hitro zagledala v dekle s Božičkovo kapo, ki si jo je posadila v naročje in ji odvila slastno čokolado. Šla bi kar z njo, pa potem ni mogla skriti solza, ko je moral Božiček na
daljevati pot. Bolniki na infekcijskem oddelku so namreč obisk že težko pričakovali. Prosili so medicinske sestre, da jih pospremijo na hodnik, da bi ga mogli bolje videti in doživeti trenu
tek, v svoji dragocenosti večji odKfr.
vseh dolgih bolnišničnih dni*j5|:
popeljal v prečudovite spomine, edini raj, s katerega nas ne more pregnati nihče.
Rodilo se je dete
V prihodnost pa se je oziral srečni očka, ko je pristopil h košarici s komaj rojenim sinkom.
na posteljo ob mamini. Rodilo se jim je dete. Objeta mamica in očka sta vsa srečna prišla na hodnik stare porodnišnice, da bi slišala milozvočno Sveto noč, blaženo noč. Dopolnila je njuno neizmerno srečo, zaradi katere je vredno živeti.
Božični dan je tonil v noč. Jutro bo prišlo in z njim nov dan, morda pa z njim tudi snežinke z neba, prav takšne, kot jih omenja
voščilnica, pripeta pod smrečico, ki smo jo delili bolnikom: »Nežna belina pada z neba, igrivo v tihi želji šepeta. Vabi svojo srčno st-ranteno snežinko ujemi v dlan, jjluhneš, polepša ti dan.«
MAJDA HORVAT
VESTNIK 27. december 2001
DOBRO JE VEDETI
19
Vor| borovcev Ima poseben ča
te se letos odločili umetno smrečico, ki je sicer služila leta in leta, zamenjati z naravno, ki bo že s svojim vonjem »prinesla« v vaš dom poseben čar? Ne veste pa, katero izbrati med množico smrečic, ki jih ponujajo na trgu.
Ko narežemo cvetje za vazo, ga damo v vodo. Zakaj potem pričakujemo, da bo smrečica preživela brez vode? Tako kot je treba znati izbrati pravo, je treba potem zanjo znati tudi skrbeti. Najprej se odločimo, ali si želimo odrezano smrečico ali smrečico, ki je posajena v lončku. Manjša drevesca (visoka približno od 30 do 120 centimetrov) lahko vzgojijo v lončkih oziroma jih presadijo v lončke. Le-ta so primerna za nadaljnjo vzgojo na vrtu.
Po nekaterih podatkih naj bi jelka in bor dlje obdržala iglice kot
Voščilnico napišite lastnoročno
razniki so tesno povezani z voščili in dobrimi željami. Pisanje čestitk in voščilnic je za mnoge med nami pogosto zamudno, zahtevno in naporno opravilo, kar pa nikakor ne opravičuje ali celo dovoljuje pisanja s pisalnim strojem (računalnikom) ali podpisovanja s faksimilom. Vsebino čestitke ali voščilnice smo tudi danes, na začetku tretjega tisočletja, dolžni napisati lastnoročno in se tako tudi podpisati.
Oblika izbrane voščilnice naj bo čimbolj lična in sprejemljiva, vsebina je stvar okusa, dobre presoje, ustvarjalnosti, poznavanja bontona in naklonjenosti naslovniku. Čestitko je treba vsekakor obogatiti vsaj s skromno vsebino, saj ne zadostuje sam podpis. Izjema so voščilnice, ki jih priložimo darilu ali šopku.
Čestitke in voščilnice pišemo vselej, ko dobrih želja, voščil, čestitk in spodbudnih besed ne moremo izreči neposredno. Vizitko z nekaj spodbudnimi besedami, čestitko ali voščilnico priložimo tudi darilu, ki ga pošljemo s posrednikom ali po pošti. Čestitke in voščilnice ne sodijo k darilom, ki jih izročamo osebno. Tedaj imamo priložnost in dolžnost, da z besedami izrazimo tisto ali pa še več kot bi sicer napisali na čestitko.
Verjetno ste v teh dneh sem ter tja v zadregi, ko ne veste, kaj bi storili s tistimi, ki ste jim že enkrat ali celo večkrat pisali za praznike, pa vam niso odgovorili. Mirno jih lahko preskočite in pozabite nanje, ko boste pripravljali voščilnice. Zamudnikom, ki vas presenetijo z zapoznelimi dobrimi željami, lahko odgovorite tja do 15. januarja. Do tega dne lahko pišete tudi vsem, na katere ste v predpraznični naglici nehote pozabili ali jim niste uspeli poslati čestitke v decembru.
, Za konec pa še naslavljanje. Na kuverto čitljivo izpišemo pravilen in čimbolj popoln naslov osebe, ki ji je čestitka namenjena (vključno z nazivi in akademskimi naslovi, ki jih ta uporablja). Poslovnim partnerjem, sodelavcem, kolegom, nadrejenim in podrejenim, ki jim ne morete osebno izreči dobrih želja, te izrečemo po pošti, pri čemer jim pišemo na uradni, službeni naslov.
Svojim najbližjim lahko dobre želje sporočimo tudi po telefonu ali internetu (bolj oddaljenim), izjemoma faksu ali elektronski pošti (popularno zlasti med mlajšo generacijo), bolj oddaljenim pošljemo avdio- ali videoposnetek.
smreka. Vsa ta drevesca pa obdržijo iglice dlje, če jih primerno negujemo. Ko kupujemo drevesce, poglejmo, kakšne so iglice. Te morajo biti vlažne in svetleče se. To je namreč znak, da je drevo sveže in zdravo. Drevo malo potresite, in če se bodo usule iglice, ga nikar ne kupite. Tudi po teži lahko presodimo, katero drevesce je bolj sveže. Sveža drevesca so namreč težja.
Ko smrečico prinesemo domov, jo postavimo v vodo, in če je le mogoče, jo postavimo na prosto (na balkon), kjer bo počakala do dne, ko jo bomo okrasili. Seveda ne smemo pozabiti na to, da mora imeti vedno dovolj vode.
V stanovanju pa poiščimo čim primernejši prostor zanjo. Če bomo smrečico postavili pred radiator ali kakšen drug vir ogrevanja, ne bo prav dolgo lepa.
Če smo se odločili za smrečico, ki je bila vzgojena v lončku, jo bomo lahko imeli še prihodnje leto.
ONA: Niste več majhen otrok in čas je, da se začnete tega zavedati tudi sami in končno nehate pričakovati, da bodo vse opravili drugi. Z odločnim posegom boste presenetili nekoga, ki tega ni pričakoval...
ON: Lahko ste zadovoljni, saj boste z malo napora dosegli vse, kar je v tem trenutku dosegljivo z vašimi zmožnostmi. Četudi si morda mislite, da vas nič več ne more presenetiti, boste vendarle priznali, da ni tako.
OVEN
ONA: Dvakrat premislite, preden se spustite v negotovo pustolovščino. Prav lahko se zgodi, da vam partner tega ne bo hotel odpustiti in boste zašli v težave, iz katerih ne bo lahke rešitve.
ON: Nikar se ne spuščajte v negotove naložbe, saj trenutno ni obdobje za večja tveganja. Posvetite se raje svoji partnerki in videli boste, da je to lahko nadvse prijetna zadeva.
DVOJČKA
Po praznikih jo skupaj z lončkom zakopljemo v zemljo na vrtu. Korenine se bodo najbrž razrasle tudi
ven iz lončka, zato jih bomo morali malo porezati. Lahko pa jo presadimo v večji lonec.
Z našega štedilnika
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Rulada s prekajeno šunko
***
Lovska juha
***
Jagnječji file v belem vinu
Ocvrti špageti Solata
***
Novoletna torta
Rulada s prekajeno šunko
Sestavine: 3 rumenjaki, 3 beljaki, 100 g brokolija, 15 g česna, sol, poper, rožmarin, muškatni oreh
Sestavine za nadev: 160 g skute, 10 cl navadnega jogurta, 50 g čebule, 150 g prekajene šunke, 120 g rdeče paprike, sol, poper Priprava: Brokoli drobno sesekljamo. Beljake stepemo v trd sneg, začinimo s sesekljanim česnom, soljo in poprom ter odišavimo z rožmarinom in muškatnim oreščkom. Dodamo rumenjake, sesekljan brokoli in rahlo premešamo. Folijo premažemo z maslom ter položimo v pekač. V pekaču damo na folijo maso in jo enakomerno razmažemo na pol centimetra debelo. Damo v ogreto pečico in pečemo 6 minut pri 175 °C. Pečemo maso ohladimo in odstranimo folijo. Premažemo s pripravljenim nadevom, potrosimo s sesekljano rdečo papriko in zvijemo v rulado. Vse skupaj zvijemo v folijo in damo za dve uri na hladno. Folijo odvijemo, rulado narežemo in*ponudimo. Za dekoracijo uporabimo kisla jabolka, limonine rezine, zeleno solato ali motovilec.
Priprava nadeva: Skuto pretlačimo, dodamo jogurt, sesekljano čebulo, mleto šunko in začimbe. Vse skupaj premešamo v gladko maso.
Lovska juha
Sestavine: 40 g masla, 120 g mesnate slanine, 160 g čebule, 200 g zamrznjenih jurčkov, 40 g moke, 150 cl divjačinske osnove, 80 g ribezovega džema, sol, poper, lovorjev list, timijan, rožmarin
Priprava. Očiščeno čebulo drobno sesekljamo, slanino narežemo na drobne kocke in vse skupaj na raztopljenem maslu v kozici posteklenimo. Začinimo s soljo, poprom, lovorjevim listom, timijanom in rožmarinom. Dodamo sesekljane odmrznjene gobe. Vse skupaj malo prepražimo, pomokamo, premešamo in zalijemo z divjačinsko osnovo. Kuhamo 15 minut, da se vsa živila prekuhajo oz. zmehčajo. Nato dodamo ribezov džem, ga s pomočjo metlice razmešamo, na šib-
kem ognju prevremo, po potrebi in okusu še začinimo in postrežemo v skodelicah.
Jagnječji file v belem vinu
Sestavine: 600 g jagnječjega fileja, sol, poper, 15 g česna, 20 g moke, 60 g masla, 20 cl belega vina, 20 cl zelenjavne osnove, 50 g krompirja, 60 g čebule, 50 g jabolk, peteršiljeve vejice
Priprava: Jagnječji file v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Fileje natremo z mešani- ■ co soli, popra in drobno sesekljanega česna. Pustimo, da se 3 ure marinirajo, nato jih povaljamo v moki in na maslu opečemo. Dodamo sesekljano čebulo, na drobne kocke narezan krompir in malo prepražimo, nato dodamo olupljena in narezana jabolka - vse skupaj premešamo ter zalijemo z vinom in zelenjavno osnovo. Dušimo 10 minut, nato fileje preložimo v drugo posodo in shranimo na toplem. Omako pretlačimo, fileje narežemo in pri serviranju vse skupaj potrosimo s sesekljanim peteršiljem.
Ocvrti špageti
Sestavine: 60 g špagetov, 2 jajci, 10 cl mineralne vode, 120 g moke, sol, olje za cvre-nje
Priprava: Špagete v slani vodi skuhamo, tako da ohranijo kompaktnost. Odcedimo, splahnemo s hladno vodo in ohladimo. Ohlajene špagete namakamo v razžvrkljanem testu iz jajc, mineralne vode, moke in soli. Špagete polagamo v razgreto olje in ocvremo do zlato rumene barve. S pomočjo penovke jih poberemo iz olja in polagamo na papirnato servieto, da popivna odvečno maščobo. Vroče postrežemo.
Novoletna torta
Sestavine: 140 g drobtin, 60 g kokosa, 130 g margarine, 25 g kakava, 3 cl ruma Sestavine za nadev: 500 g skute, 340 g sladkorja, 45 g moke, 4 jajca, 8 cl kisle smetane, 1 vanilin sladkor, 130 g čokolade, 80 g kokosa
Priprava: Mehki margarini dodamo drobtine, kokos, kakav in rum. Vse skupaj dobro premešamo Tortni model s premerom 23 cm namažemo z maslom in potresemo z moko. Dno in tri četrtine stene modela enakomerno obložimo s pripravljeno maso. V tako pripravljen model damo nadev, ga poravnamo in damo v pečico Pečemo 1 uro pri 165 °C. Popolnoma ohlajeno potresemo s sladkorjem v prahu in okrasimo s čokoladnimi zvezdicami.
Priprava nadeva: Skuto pretlačimo, dodamo sladkor, vanilin sladkor in jajca. Dobro premešamo, dodamo kislo smetano zmehčano čokolado in kokos, ki mu primešamo moko. Vse skupaj pomešamo v gladko maso.
LEV
DEVICA
ONA: Dokončno ste se odločili, in to popolnoma pravilno, zato se ne ozirajte na obrekovanje okolice. Pomembno je le, da vi veste, da ste naredili pravo potezo. Kar pa se vaše okolice tiče - saj veste, človeška zloba ne pozna meja!
ON: Znašli se boste v slepi ulici, poti nazaj pa si enostavno ne boste mogli privoščiti. Nekdo vam bo prav rad pomagal, vendar le zato, ker bo imel tudi osebno korist. Premislite, ali se vam to sploh splača!
ŠKORPIJON
STRELEC
KOZOROG
ONA: Vaš odnos s partnerjem postaja čedalje bolj kočljiv in le stežka se boste izmazali brez kakšnih negativnih posledic. Ne rinite z glavo skozi zid, saj bodo težave le še večje. Poskusite raje z odkritim pogovorom.
ON: Razmere bodo sicer dokaj ugodne, vendar vam kanček previdnosti vseeno ne bo škodil. Ravno nasprotno - odprla se vam bodo povsem nova obzorja, saj vam bodo ljudje začeli bolj zaupati.
ONA: Neznanec z lepimi očmi vam ne bo in ne bo šel iz misli. Kdo ve, mogoče pa ga boste kaj kmalu srečali. Vse, kar je potrebno, je le to, da se odpravite na potep, ne pa da stalno čepite doma.
ON: Izkušnje iz preteklosti vam bodo v veliko pomoč pri reševanju iz zagate, v katero ste se zapletli po neumnosti. Prijateljica se vam bo na začetku sicer smejala, kasneje pa bo priznala, da ste imeli prav.
ONA: Kmalu boste srečali nekoga, ki ga ne boste mogli hitro pozabiti. Po neprespani noči se vam bo nasmehnila nepričakovana sreča, ki vam bo dodobra spremenila sedanji potek življenja. Potrudite se in ne bo vam žal.
ON: Vaši izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusite vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveste.
ONA: Kljub prepovedi se boste podali v tvegano naložbo, ki vas lahko stane veliko več, kot si mislite. Premislite o tem, predvsem pa premislite o morebitnih posledicah, ki bodo več kot neprijetne. Za pomoč se obrnite na partnerja!
ON: Vsaka pot navzgor je težka. Ne obupavajte sedaj, ko ste ravno dobili zalet. Dosti lahko pridobite, seveda pa ne smete pozabiti, da vam lahko tudi najmanjša napaka povzroči težave, ki vas bodo popolnoma ohromile.
ONA: Preveč ste se navadili na svobodno življenje, da bi se sedaj pustili podjarmiti, čeprav se vam zdi, da je ta jarem prav prijeten. Ali ne bi še malo počakali, da se vam poleže trenutno vse preveliko navdušenje.
ON: Kritično obdobje je počasi za vami, zato se ne obotavljajte, ampak se pogumno spustite v nove posle. Toda le počasi, saj vam lahko prenagljena poteza prinese več skrbi kot koristi.
ONA: Uspel vam bo kar precejšen poslovni podvig, ki bo povsem presenetil vaše tekmece. Čimprej izkoristite prednost, ki jo imate, ker ne boste zlepa imeli takšne priložnosti. Saj veste, vsak je sam svoje sreče kovač!
ON: Odločili ste se za zanimivo in lepo ljubezensko pustolovščino, vendar ponovno niste premislili, kakšne posledice bi to utegnilo imeti za vašo prihodnost. Le kdaj'boste prišli k pameti - morda pa bo takrat celo prepozno!
ONA: Čaka vas neprijetno presenečenje, saj vam bo neki prijatelj povzročil velike težave. Čimprej skušajte rešiti nastalo zmedo, saj boste tako ublažili posledice tako v poslovnem kot tudi zasebnem življenju.
ON: Najprej vam vsa stvar ne bo preveč dišala, vendar se boste kaj kmalu privadili in postalo vam bo celo všeč. Še vedno pa se vam ne bo uspelo sprijazniti z izgubljeno priložnostjo, kar se vam lahko še maščuje.
VODNAR ONA: S pretiravanjem lahko preslepite marsikoga, vendar ne n s ।	tistega, ki vas pozna že od ranega otroštva. Raje odkrijte
Sv ”f"	svoje srce in težave, saj boste tako kaj kmalu opazili, da
ste v svojih stiskah vse prej kot osamljeni.
ON: Včasih je lahko dobra prijateljica veliko boljša od slabe ljubimke. Čaka vas prav prijeten teden, ki se ga boste še dolgo spominjali, pa četudi ste še nedolgo od tega zatrjevali, da se vam kaj takšnega enostavno ne more zgoditi.
RIBI
ONA: Za vami so časi velikih načrtov in praznih besed, sedaj pa bo treba preiti od besed h konkretnim dejanjem, kar bo nekaj povsem drugega. Prijateljica vam bo sporočila presenetljivo novico, ki pa je ne jemljite preveč resno.
ON: S pretiravanji lahko preslepite marsikoga, vendar pa obstajajo ljudje, ki vas preveč poznajo, da bi vam nasedli. Poskusite s kakšnim novim prijemom - mogoče vam bo uspelo. In nikar ne zamudite telefonskega klica!
... za zdravje in dobro počutje
20
OGLASI
27. december 2001 VESTNIK
Najljubše sanje... VESTNIKOVO POTOVANJE
motorna vozila
Vsak četrtek do 12. aprila 2002 Izbirajte svoje najljubše potovanje in se prepustite sreči!
Na tedenskem kuponu obkrožite eno od treh možnosti in kupon odpošljite najkasneje v torek na naslov: VESTNIK, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota s pripisom POTOVANJE, da ne boste zamudili sredinega žrebanja in možnosti, da se v četrtkovem Vestniku vaše ime znajde med tremi srečneži.
TEDENSKI KUPON:	MREŽNI KUPON:
| a) enodnevno smučanje (prevoz, smučarska vozovnica)
| b) ogled Zlate lisice
| c) Benetke, beneški karneval
I_____________________________l
Ta teden so bili izmed vseh prispelih tedenskih kuponov izžrebani tisti, ki so jih poslali:
1.	Izidor Klemenčič, Gregorčičeva 19, 9252 Radenci, potoval bo v Benetke na beneški karneval,
2.	Darja Lutar, Kapca 41b, 9220 Lendava, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja,
3.	Martin Režonja, Ižakovci 71, 9231 Beltinci, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja.
Vsi trije bodo o prejemu nagrade obveščeni po pošti!
Naj vas ne skrbi, če vam sreča ni bila naklonjena ta teden. Ponujamo vam še mrežni kupon, ki ga vsak četrtek skrbno nalepite v mrežo, objavljeno v 51- št., ki je izšla 20. decembra 2001.
Polna mreža mora prispeti na naš naslov do 12. aprila 2002, ko bo finalno žrebanje.
Nagrada bo vabljiva!
Izžrebali bomo šestnajst izpolnjenih mrež in šestnajst vas bo za prvomajske praznike za nekaj dni odpotovalo v toplejše kraje z Vestnikom in Turistično agencijo Klas.
Murska Sobota, Slomškova 42, tel.: (02) 530 16 51, 530 16 52, faks: (02) 530 16 55, •
E-mail: t.a.-klas@siol.net
Poslovalnice:
Gornja Radgona, tel.:(02) 564 97 80, faks: (02) 564 97 81, E-mail:apms.klasgr@siol.net
Lendava, tel.: 578 95 56, faks: 578 95 57, E-mail: apms.klasle@siol.net
Ljutomer, tel.: 584 88 26, faks: 584 88 27, E-mail:apms.klaslj@siol.net.

CZ)
SčicC
Smo vodilno podjetje na področju gospodarjenja z odpadki v Republiki Sloveniji.
Poslovno izkušeni in samoiniciativni osebi ponujamo na sedežu podjetja v Murski Soboti
vodenje finančne in pravne službe.
Če ste stari okrog 35 let, imate visokošolsko izobrazbo (ekonomske smeri s poudarkom na financah), zelo dobro obvladate delo z računalnikom in ob slovenskem obvladate tudi nemški jezik, ste prava oseba za nas.
Od vas pričakujemo poznavanje zakonodaje s področja računovodstva in financ, varstva okolja, sklepanja pogodb ter kadrovskih in drugih pravnih zadev.
Vlogo v slovenskem in nemškem jeziku, dokazila o izobrazbi in delovnih izkušnjah ter osebno fotografijo posredujete do 15. januarja 2002 na naslov:
Saubermacher Sud Matija Gubca 2 9000 Murska Sobota
KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz: 040 256 963,031 258 642, 041 509 556, Avtoservis, F. Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt. ml0502
OPEL KADETT 1,6 diesel, letnik 1986, prodam. Tel.: 041 636 622. m10793
živali
ŽREBIČKO, zelo lepo, posavske pasme, staro 6 mesecev, prodam za 160.000 SIT. Mala Nedelja 34, tel.: 58610 20. ml0783
posesti
UGODNO PRODAM BIVALNI VIKEND z vinogradom, z vso opremo za vzdrževanje in bivanje - Kog pri Ormožu. Tel.: 719 60 82, po 18. uri. ml0552
10-ARSKO PARCELO (s soglasjem za graditev vinske hiše - vikenda) prodam. Tel.: 587 11 51.ml0752
HIŠO z gospodarskim poslopjem v Veliki Polani, 17 arov parcele, primerne za konjerejo ali drobnico, prodam. Mogoč dokup parcele. Tel.: 02 703 45 65. ml0768
GOSTINSKI LOKAL, vpeljan in opremljen, pisarno z lastnim vho-
NEPREMIČNINE
|	- kupimo več
1-do 3-sobnlh
pr	stanovanj
q	v Murski Soboti
R - prodamo M	poslovni prostor
A	v pritličju,
C	47 m2,
I	v Murski Soboti
- Gostinski lokal, “	82 m2, center M.
Sobote, prodamo.
BREZPLAČEN KLIC • VSAK DAN OD 12* DO 20*
E3IL.L, d. o. o_. Murska Sobota, Tel: 02/530 47 40, faks: 02/532 1 3 22
GreecrCiče va 38, M<(H. Scbcta
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter aj v vseh trgovinah in trafikah.
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arh' Novaka 13, M. Sobota
Odnosi med lovci in nelovci
s
jpl	V medijih je večkrat zaslediti član-
ke o lovstvu, zato želim s tem član-kom pojasniti nekatera razmišljanja o odnosih med lovci in nelovci.
Tudi članek v Vestniku z dne 8. 11. 2001 pod naslovom »lovski masaker nad nedolžnimi« me nekoliko prizadeva, tako kot tudi veliko večino pravih lovcev. Moram pa takoj na začetku omeniti, da se z nekaterimi navedbami globalno strinjam, čeravno priporočam vsem, ki želijo dajati razna mnenja ali ocene o lovstvu, da morajo le-to temeljito poznati, poznati lovsko zgodovino pa tudi resnične aktivnosti sedanjega lovstva.
Tokrat ne želim komentirati, koliko bo »pobitih« živali do konca lovske sezone. Naj le omenim, da lovci nismo rejci v kurjih farmah niti goveda ali drobnice in podobno, ko živali gojimo in pobijamo za prehrano ali iz drugih finančnih koristi. Lovci že desetletja skrbimo za varstvo in ohranitev tako lovnih kot nelovnih prostoživečih divjih živali, predvsem pa takšno strategijo izvajamo po letu 1976 od sprejema Lovskega zakona. Zgolj zaradi takšnega odnosa do narave in živalskega sveta v tej dokaj okrnjeni naravi LD G. Radgona že peto leto ni »izvzela« iz lovišča nobenega kosa male divjadi. Zaradi tega me močno prizadeva
Strinjamo se, da divjad ne more postati zasebna lastnina in da tovrstno naravno bogastvo upravljajo pod določenimi pogoji lovske družine kot pravne osebe in da lovišče ne more biti že na nekaj hektarjih njiv ali gozda.
Skozi desetletja ogromnega dela v loviščih smo tudi ohranili marsikatero vrsto živali v naravi, zato želim, da vsi komentatorji, pisci in drugi pišejo in komentirajo o lovstvu, toda ob morebitnih negativnih ocenah, ki jih sicer sami ugotavljajo, naj navedejo ogromno tistih pozitivnih stvari, zaradi katerih v naravi imamo to, česar nekatere države z večjimi možnostmi nimajo. Ni prav, da se lovstvo politizira.
Nadalje naj omenim, da avtor članka verjetno res pozna samo tiste »nedeljske« lovce ali pa »člane LD«, če govori o »oguljenih lovskih frazah«, ki se nanašajo na skrb za živalski zarod. Po eni strani očita tistim državam v EU, ki so zaradi finančnega dobička iztrebile živalski svet, po drugi strani pa, daje v Republiki Sloveniji še preveč lovcev. Zelo neokusen ali demagoški očitek je v članku, daje nekaj tisoč manj ustreljenih psov in mačk.
Zakaj se pisci člankov ne zanimajo, koliko imamo pogina srnjadi zaradi spuščenih in nekontroliranih psov po terenu ali
poškodbe zaradi protipravno in neprimerno postavljenih ograj, koliko muk utrpi divjad, preden pogine zaradi strojnih posegov v naravi ali strupov? To, da lovci izvzamemo iz lovišča oziroma odstrelimo določeno število neke populacije, je najhumanejši in lovsko pravičen način izvzema iz lovišča, pri katerem divjad najmanj trpi. Prav tako pa menim, da tudi trditev, da bi lovci odstreljevali samo stare in betežne živali, ne drži.
Prav tako tudi ne drži, da bi si lovci vzeli kakšno pravico pri odstrelu. Lovci jih, če že odstreljujemo določene živalske vrste, odstreljujemo na podlagi plana odstrela, ki temelji na lovsko-gojitvenem načrtu območja, ki ga sprejme Svet zavoda za gozdove skupaj s področno ZLD.
Ne želim popularizirati stvari na tem področju, pa vendar, dokler bo v slovenskem prostoru lovska zakonodaja naravnana v smislu varstva in zaščite, in ko bomo skupno dojeli pojem trajnostne rabe prostora in dokler bodo divjad upravljale LD, ki ne izvzemamo iz lovišča zaradi finančnega dobička, le tako dolgo bo imela vsa prostoživeča divjad tudi ustrezno mesto v naravi in tudi primerno zaščito.
JANEZ KRAIJ
Pri Okrajnem sodišču Murska Sobota bo 10. 1. 2002 ob 9. uri narok za II. javno dražbo.
Predmet prodaje je nepremičnina, pripisana k vi. št. 1183 k. o. Lipovci, v naravi stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje, travnik in dvorišče, na naslovu Lipovci 242b. Ocenjena vrednost nepremičnine znaša 15.409.534,00 SIT. Na H. naroku za javno dražbo se sme nepremičnina prodati za 50 % ocenjene vrednosti. Javne dražbe se lahko udeleži, kdor pred dražbo položi varščino v višini 1.540.953,00 SIT na račun Okrožnega sodišča Murska Sobota, št. 51900- 696-40045. Ogled nepremičnine je mogoč 27., 28. in 31. 12. 2001 med 15. in 17. uro.
Informacije po tel.: 02 250 51 80. m 10799
dom, sobe, stanovanje, hišo (opremljeno, parkirišče, dobra lokacija), 20 km iz Murske sobote, prodam. Tel.: 041713 226. ml0774
GARSONJERO s 1. 2. 2002 oddam v Ljubljani študentu/-ki za dobo 3 let. Naslovvupravi lista. ml0784
HIŠO z gospodarskim poslopjem v okolici M. Sobote, kmetijsko mehanizacijo in 3 ha zemlje prodam. Tel.: 031 640 157. ml0795
HIŠO pri Sv. Juriju na Goričkem, takoj vseljivo, 380 m2, prodamo. Tel:: 041 841 409. ml0800 .
kmetijska mehanizacija
ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 133, letnik izdelave 1986, s trirednim koruznim adapterjem, prodam. Tel.: 041 843 202 ali 568 15 23, zvečer. ml0796
TRAKTOR ZETOR 4718 prodam. Tel.: 557 13 4O.mlO798
TRAKTOR STEYR UNIVERZAL, 68 KM, star dve leti, z elektronsko
hidravliko, žitni kombajn Claas Con-zul, kosa 2,60 m, tribrazdni obračalni plug, trosilec umetnega gnojila Vikon 500 kg, rotacijsko kosol90 prodam. Kupim črpalko molznega stroja Alfa Lavah Teh: 555 10 74 ali 041 357 368.
kmetijski pridelki
MLADO VINO z dostavo po 220 SIT prodam. Teh: 041 909 839 ali 579 11 89. ml0342
razno
PREKLICUJEM VEIJAVNOST hra nilne knjižice št. 60192-2, izdane pri HKS Panonka na ime Geza Horvat, C. na Brdo 117, 1000 Ljubljana, m10776
Preklicujem veljavnost ŽR št. 7237271 HKS PANONKA M. Sobota na ime Amalija Zrinski, Bokrači 20, p. Puconci, m 10782
delo
VSE INFORMACIJE O DOBREM IN POŠTENEM ZASLUŽKU VAM PONUJA INFOKOMERC. Tudi z delom na vašem domu. Tel.: 041 747 121., Infokomerc, Danica Malešev, s. p., Štrcerjeva 20, 3320 Velenje. ml0509
storitve
Nevezane obeh spolov vabimo v ZDRAVILNI DOTIK - čudoviti fantje z različno izobrazbo, preskrbljeni, stari od 25 let dalje, bi se radi družili s samskimi dekleti, lahko so brezposelne (nezaposlene), in jim ponujajo tudi topel dom. Pri nas poskrbimo tudi za tiste, ki imajo že dolgo razne zdravstvene težave. ZDRAVILNI DOTIK, Černelavci, Gederovska 14, tel.: 521 18 28.
Ni več smeha tvojega, tudi pesmi ne, le praznina ostala je.
V SPOMIN
28. decembra bo minilo 10 let od takrat, ko si odšel od nas, naš dragi mož, oče, dedek in brat Štefan Lopert iz Bogojine
Nikoli ne boš pozabljen. Vedno boš v srcih svojih dragih. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov grob.
Us/ tvoji
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
N SPOMIN
28. decembra minevajo 4 leta od takrat, ko nas je tragično zapustil dragi mož, sin, brat, zet in stric
Janez Kodila
iz Černelavec
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in položite cvet.
Vsi njegovi
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
DAMIR BANFI VEŠČICA
TEL.: (02) 53 4« 060, FAX: (02) 52 51 170, 0000 MURSKA SOBOTA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti.
Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a
Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c„ MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148
VESTNIK 27. december 2001
21
Tiha bolečina spremlja
SPOMIN
na 27. december 1994, ko nama je kruta usoda iztrgala dragega moža in očeta
Ervina
Žnidariča
s Cankove
Za vsako misel in spomin nanj, za vsak obisk na njegovem poslednjem domu, za darovan cvet in prižgano svečo vsem iskrena hvala.
Žena in sin Matjaž z družino
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
V SPOMIN
27. decembra mineva sedem let od takrat, ko ni več med nami drage
Marije Bačič
iz Strehovec 3b
Čas ne more izbrisati bolečin, solza, ne skriti žalosti, ki je ob misli nate še vedno v naših srcih.
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo, postojite ob grobu, ji prinašate rože in prižigate sveče.
Vsi njeni
Mama, ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
ZAHVALA
V 84. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica
Terezija Balažič
iz Melinec 179
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se dr. Gombočevi in dr.
Zadravcu za dolgotrajno zdravljenje. Zahvala velja tudi gostinskemu podjetju Zvezda Beltinci.
Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred in za sveto mašo, govornici Gizeli Maje za čutne besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in Roži rožnega venca. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu podjetju Jurič.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Skromno si živel, za nas si rad skrbel.
Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti!
ZAHVALA
V 91. letu je za vedno zaspal dragi mož, oce, dedek in pradedek
Jožef Špilak
iz Ivanjševec 16
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče in za dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: žena Etelka, sinova Jože in Koloman z družinama ter vnuki in pravnuki
Leto dni že v grobu spiš, a v naših mislih še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti.
N SPOMIN
21. decembra je minilo leto dni tihe žalosti, odkar je zatisnila svoje trudne oči naša draga mama
Vidosava Lepoša
iz Šalovec
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, prinesete cvetje in prižgete svečo.
Njeni najdražji
Tiho, brez slovesa si zaprl trudne oči in nas pustil v globoki žalosti.
V naših srcih boš živel vekomaj,■ spomin nate ne bo nikoli zbledel. Spi, mimo spi, spočij si žuljave dlani, za vso ljubezen in dobroto: hvala!
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Janez Bencak
iz Murske Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v žalosti stali ob strani ter darovali cvetje in sveče. Posebna hvala družinam Bejek -Barber in Horvat - Farič za vso pomoč.
Hvala g. duhovniku, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: Vsi njegovi
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho brez slovesa odšel si v večni dom. V grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina.
V SPOMIN
Na žalostni božični dan, 25. decembra 1999, nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek
Vendel Ostrič
iz Markovec 80
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu ter prižigate svečke v spomin.
Z žalostjo v srcu - vsi njegovi najdražji!
Ko vsi so se praznikov veselili, domove svoje praznično krasili, mi smo naš dom v žalost ovili.
V SPOMIN
27. decembra mineva 11 let od takrat, ko je v tujini za vedno zastalo tvoje srce, ljubi mož in oče
Mihael Šinko
iz Markovec
Čas, odkar si zavedno odšel, teče kot hitra reka. Skoraj ni verjeti resnici, da je od takrat že tako dolgo. V mislih najbolj boleč spomin na leto ’90, na Silvestrovo, je dan, ki ga ne bomo nikoli pozabili in izbrisali iz našega srca.
S hvaležnostjo se spominjamo, dobri ljudje, vas, ki ste nas bodrili in nam pomagali, da smo iz teme žalosti lažje našli svetlo pot življenju naproti.
Iskrena hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo še spominjate, prižigate sveče in nosite cvetje.
Vsi tvoji dragi, ki te imamo v srcu radi
, ' r v «-»-»¥SPOMIN
' Minilo je žalostno letoj odkar si tistega decembrskega dne utrujen od bolezni za vedno zaprl svoje trudne oči, dragi
Viktor Gaber
22.12. 2000-22.12. 2001
in
Marija Gaber
8.1.1996 -8.1. 2002
Hvala vsem, ki se ju z lepo mislijo spominjate, nosite cvetje in prižigate sveče.
Vajini najdražji
Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 79. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica, teta in tašča
Marija Gibičar
iz Gerlincev 93
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter izrekli ustno in pisno sožalje.
Posebna zahvala ušesnemu oddelku v Rakičanu, dr. Peričevi in patronažni službi ter sodelavcem kolektiva Radenska Zvezda - Diana.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Ban i*
Vsi njeni
DRAGA BABICA!
Pogrešali te bomo-Suzana, Mirjana in Tilen
Življenje tone v noč, le žarek upanja si išče pot.
Ostala pa je bolečina in solza večnega spomina.
Usojeno ti ni bilo živeti, zakaj, zakaj, ne moremo razumeti.
ZAHVALA
V 61. letu se je mnogo prezgodaj utrnilo življenje najdražje žene, mame, babice, sestre in snahe
Marije Lebar - Micke
iz Trimlinov
7 bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli besede tolažbe, ustno in pisno sožalje ter darovali vence, Sede sveče za svete maše in prispevke za dobrodelne namene. Iskrena hvala zdravniku dr. Romeu Kulčarju in patronažnim sestram Zdravstvenega doma Lendava za vso pomoč ilvala g. kaplanu Horvatu za pogrebni obred, pogrebništvu Komunala Lendava in godbeniku za odigrano Tišino.
Posebna hvala moškemu pevskemu zboru iz Turnišča pod vodstvom župana g. Koceta.
Vsem še enkrat-iskrena hvala!
Žalujoči: mož Ladislav, hčerka Kornelija z družino, sin Robert z Rikico in sestra Angela z družino
Ljubezen ne umre, samo ljudje, zatorej, ko bo od mene ostala samo še ljubezen...
me dajte drugim...
j. r s.
ZAHVALA
V 70. letu se je 6. 12. 2001 ustavilo plemenito srce dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata
Štefana Gelta
iz Lipe 149
Ob boleči in nenadomesdjivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in druge namene. Iskrena hvala g. župniku in kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za ganljive besede ob zadnjem slovesu, članom cerkvenega sveta, vsem navzočim gasilskim enotam iz občine in okolice; vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili tja, kjer si je ves izčrpan od bolezni z božjo pomočjo na neba pragu našel mirno in večno zavetje pred zimo, kjer ni konca življenja, ampak se tu pravo življenje šele začenja. Zahvaljujemo se tudi ZD Beltinci, še posebej patronažni službi in pogrebništvu Jurič.
Vsem in za vse - iskrena hvala!
Z žalostjo v srcu, vendar z večnim spominom nanj - vsi njegovi najdražji!
22
OGLASI
27. december 2001 VESTNIK
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...

Uh Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
« garažna vrata dvoriščna vrata daljinski pogoni
• ograje
kovane ograje novo leto
•	PVC okna
•	PVC vrata • zimski vrtovi
Srečno • police
BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona Tel.:02/229 65 70, 041/646 570
Samo za Vas gradimo vrstno hišo ali stanovanje v Ljutomeru. Pokličite nas po tel. 02/2296 570 ali 041646 570 in dogovorili se bomo za ogled in svetovali pri najemu posojila. Priporočamo se!
Ugodno prodamo parcelo. 5000 m2, pri Čardi (Puconci) z dovoljenjem za gostin-sko-turistični objekt. Možna gradnja poslovnih prostorov.
KREKOVA BANKA
PE Murska Sobota, Slomškova ulica I
Tel.: 530 0010
Zaupanje in varnost.
Dve dobrini, ki ju moramo kar najbolje oplemenititi.
Sami in z drugimi.
Zase in za druge.
zapornice
2002!
tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
SOKRAT B& K, d. o. o.
Slovenska ul. 43,9000 Murska Sobota tel: 02 534 88 99, taks: 02 534 88 98
PODJETNIŠKO IN POSLOVNO SVETOVANJE
ODKUP IN PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
ODKUP NEPREMIČNIN
KREDITI in LIZINGI
USTANAVLJANJE VSEH VRST DRUŽB
VEDEŽEVALKA ZORA, NAJBOLJŠA, USPEŠNA IN ZNANA PO SVOJIH SPOSOBNOSTIH, VAM LAHKO VELIKO POMAGA PRI REŠE-VENJU VAŠIH PROBLEMOV. ODSTRANJUJE VPLIV ČRNE MAGIJE IN PREKLETSTVA.
Naročila po telefonu:
□2/528 14 43 ali 031 828 675.
ZORICA HORVAT, s. p., Pušča 91, Murska Sobota.
PARNAD
VOI?WERK
Suitable tor allergy sufferers
Slaubsaugerprutung der Arbeitsgemeinschalt Raumlufthygiene
Globinske sisteme za čiščenje VORWERK odlikuje tristopenjski filtriral sistem. Zato ima TU V potrdilo, ki aparat priporoča vsem, ki imajo težave z alergijami.
Pooblaščeni strokovni svetovalec g. Branko HORVAT, Murska Sobota tel: 02 53 11 289 GSM: 041 773 289 brezplačni telefon: 080 10 33 Decembra vsak petek v BTC-ju v Murski Soboti
Zidarstvo - Fasaderstvo in izolacija zidov - Strojni ometi že Horvat, s. p.
Filovci 110, 9222 Bogojina, tel./faks: (02) 547 10 14, GSM: 041 631 193
Renato & Co. - RAZVOZ KURILNEGA OLJA
Renato Ritlop, s. p., Markovci 4, 9204 Šalovci KAKOVOSTNO EKOLOŠKO KURILNO OLJE
MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV S ČEKI
NAROČILA GSM: 041 716 576
Z BOŽANOVIČ
Trgovsko in proizvodno podjetje
MURSKA SOBOTA d. o. o, Klavniška ulica 9,9000 M. Sobota Tel. (02) 530 30 80, 530 30 81
vsem želimo SREČNO 2002
Big Bang v Murski Soboti
prenovljen in razširjen!
Big Bang-mega v Mariboru odprt tudi v nedeljo.
BIGBflnG
32x po Sloveniji
kupovati drugje bi bilo potratno
trgčine ceRe
odtrgano io.ooi
odtrgano
10.00«
Odtrganima' je enaka razliki do splošno veljavne tene na tržišču. Ponudba velja do razprodaje zalog. Tiskarske napake niso izključene
BIGBBBG
DVD predvajalnik podpira DTS in Dolby Digital USB povezava
samo
79.990
ekran Black Line FX 70 cm 100 Hz navidezni Dolby Surround top teletekst
možnosti nadgradnje
(slika v sliki, VGA,..)
70 cm
100 Hz
samo 124.990
GRUNDIG
Televizor
samo
1.999.990
PHILIPS
Plazma i
Odtrgane cene imajo izdelki, ki smo jih pocenili za tisoče in tisoče tolarjev. Več kot tridesetim izdelkom srno od njihovih splošno veljavnih cen odtrgali od 1.000 SIT do 10.000 SIT, zato da vam poenostavimo nakup daril za najdražje.
Spoštovanim kupcem in poslovnim partnerjem S želimo veliko energije, sreče in zdravja.
Denar, ki bi ga sicer porabili za novoletne čestitke, smo nakazali Očesni kliniki v Ljubljani za nabavo računalniškega dioptometra.
- ■ ■". ■
zaslon 106 cm, slika brez utripanja dvojni zaslon (slika +• slika,
slika l tekst)
teletekst, vgrajeni zvočniki
VGA, SVGA, XGA, MAC
Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790
Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44 tel 522 36 00
Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: VRATARIC, Puconci 296 MARIČ, Vadarci 90 KRIŽANIČ, Hrastje-Mota 44 MIKOLA, Brezovci 57 KGZ M.SOBOTA, Štefana Kovača 40 KO VEŠ, KAJ JEŠ!
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ. Bojan Jakšlč, s. p., Gornja Bistrica 51. tel.: 57 08 200
7K. Sadata
TRGOVINA	DOM-OBRT
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Srečno
Tel.: (02) 530 40 44	, ,
GSM: 041 504 999	n^° ktO
E-mail: rhdoo@siol.net	2002!
VSI DODATNI ELEMENTI ZA
STREHE OPREMA ZA STROJNE
OMETE IN GRADBENIKE
OPEKA P0R0THERM
VSE ZA STREHO
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, BEZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat
9226 Moravske Topilce, Brezje 6, tel. & faks: (02) 548 14 26, GSM: 041 m 426, 041 733 94B
KURILNO OLJE M. Sobota tel.&faks: 545 92 80 Wico, d. o. o., Obrtniška 7 2312 Orehova vas Srečno novo leto 2002!
Do konca leta se oglasite v katerikoli izmed naših poslovalnic, ker bomo vaše doma prihranjene devize v celoti in brez provizije prenesli v evre ter jih v prihodnje tudi obračunavali v njih.
Z novim Cvropskim računom se popolnoma prilagodite novi evropski valuti. Zelo ugodna je tudi nova obrestna mera, saj je višja od minule obrestne mere deviznih računov.
VESTNIK NA INTERNETU:
Podjetje za informiranje, d. d., arh. Novaka 13, M. Sobota
BankVVustria Creditanstalt Bank Austna Creditanstalt, d. d., Ljubljana, Šmartinska 140, 1000 Ljubljana
... in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
PETROL
Naročila 24 ur na brezplačni telefonski številki
080 22 66
VESTNIK 27. december 2001 NAPOVEDNIK/RAZNO
23
Napoved kulturnih prireditev
kino • k i n
Delimo vstopnice za kino
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
-	V prostorih družbe Saubermacher Sud v ulici Matije Gubca 2 je razstava fotografij z naslovom Saubermacher na strehi sveta.
-	V Galeriji je na ogled razstava ilustracij Marije Lucije Stupica (v veliki galeriji) in slik Nikolaja Beera (v mali galeriji). Razstavi bosta na ogled do 20. januarja.
-	V klubu PAC si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Franca Mesariča.
-	V Pokrajinski in študijski knjižnici bo do 5. januarja na ogled razstava Prekmurske tiskarne v zgodovini. V pionirskem oddelku na Trubarjevem drevoredu 4 pa si do 28. decembra lahko ogledate razstavo Dr. France Prešeren. - V muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in gostujoča razstava keramičnih posod Velika forma.
-	V župnijski dvorani cerkve sv. Nikolaja je na ogled velika božična razstava del članov LIKOS-a iz Murske Sobote.
-	V razstavnem delu izložbe podjetja Fer-Ing razstavlja Otilija Kreft iz Kroga. Naslov razstave je Zaznana toplina.
LENDAVA
-	V sinagogi si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Dimeta Temkova iz Makedonije. Pripravilo jo je društvo mladih likovnikov Lindart.
-	V Galeriji Lendava je na ogled razstava del akademske slikarke Suzanne Kiraly - Moss in akademskega kiparja Ferenca Kiralya. Razstava bo na ogled do 31 ■ januarja.
PUCONCI
V prostorih občine je na ogled razstava slikarskih del Milana Balažiča z Vaneče, člana likovne sekcije Likos iz Murske Sobote.
DOGODEK
RADENCI
Program prazničnih prireditev:
Petek, 28. decembra: ob 16.30 lutkovna predstava Maček Mačkursson in prihod dedka Mraza (kongresna dvorana hotela Radin).
Sobota, 29. decembra: ob 20.00 božično-no-voletni koncert Mešanega pevskega zbora Radenska (avla hotela Radin).
Ponedeljek, 31- decembra: ob 20.00 silvestrovanje na prostem (avtobusna postaja).
Torek, 1. januarja: ob 20.30 novoletni ples z Natalijo Verboten (restavracija hotela Radin).
LJUTOMER
Program prazničnih prireditev:
Petek, 28. decembra: ob 19-00 bo v športni
Zgodilo se je...
V dneh pred božičem je bil na pomurskih cestah, še zlasti pa na mestnih ulicah, izredno živahen promet. Ni šlo brez prometnih nesreč, vendar pa se jih je večina končala le z zbito pločevino. Huda nesreča pa se je zgodila v petek, 21. decembra, ob 15.30, ko sta v Krogu trčila osebna avta. Enega je vozil M. F., z drugim pa se je peljala C. M. Voznik se je poškodoval lažje, voznica pa hudo. Škode na avtih je za 1.200.000 tolarjev. Med 20. in 23. decembrom je bilo kar nekaj kršitev javnega reda in miru (JRM). V štirih dneh so policisti posredovali sede-mindvajsetkrat. Največ kršitev JRM (petnajst) je bilo na javnim mestih oziroma v javnih prostorih (lokali), nekaj manj (dvanajst) pa je bilo kršitev v zaseb-nih prostorih. Tri kršitelje so pridržali do iztreznitve.
Vlomilci in tatovi niso mirovali v predbožičnem času. 20. decembra so dvakrat vlomili v kletne prostore in ukradli torbico z denarjem. 22. decembra je neznanec prerezal pnevmatike na treh osebnih avtih, parkiranih pred gostiščem Venera v Gančanih. V nedeljo, 23- decembra, pa je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Trnju, iz katere je odnesel radiokasetofon in nekaj orodja; v Gornji Radgoni pa je istega dne porednež prebodel pnevmatike na štirih osebnih avtomobilih. Š. S. ■
O
Na letnem občnem zboru so se zavzeli, da bi morala država spodbujati čebelarstvo, in sicer z določeno vsoto na čebeljo družino. Zdaj so jim pomagale občine, in sicer: Črenšovci s 150.000 tolarji, Odranci s 175.000, Turnišče s 60.000, V. Polana s 50.000 in Beltinci z 20.000 tolarji. Sprejeli so tudi
dvorani prireditev Z Big Bandom v novo leto, kjer bo nastopil Big Band Glasbene šole Slavka Osterca. Gosta bosta Stjepan Jimmy Stanič in Alenka Godec!
Petek, 29. decembra: ob 9.00 predstavitev TD Mak Pristava in TD Ljutomer (pred blagovnico Vesna).
Nedelja, 31. decembra: ob 20.00 silvestrovanje na prostem (Glavni trg Ljutomer).
VELIKA POLANA
V petek, 28. decembra, ob 18. uri bo v domu krajanov prireditev Veseli večer. Program: pozvačin, vinogradniški oktet Glas goric, skeč V mlekarni, skupina Neman časa, mlajša FS KD Miška Kranjca, skeč Srečno zakonsko življenje, skupina Zeleno bukovje in odrasla FS KD Miška Kranjca. Pripravljata KD Miško Kranjec in občina Velika Polana!
SOTINA
V ponedeljek, 31. decembra, bo na Kugli silvestrska zabava z velikim ognjemetom. Meja med Slovenijo in Avstrijo bo odprta do 17. ure naslednjega dne.
MURSKA SOBOTA
-	V četrtek, 27. decembra, ob 16. uri bo v mestnem središču koncert Romane Kranjčan in prihod dedka Mraza. Pripravlja Društvo prijateljev mladine Murska Sobota.
-	V petek, 28. decembra, ob 10.30 bo v prostorih Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota prihod dedka Mraza, ki bo obdaril socialno ogrožene člane in najmlajše otroke.
-	V ponedeljek, 31- decembra, ob 21. uri bo v mestnem središču silvestrovanje na prostem. Igrala bo glasbena skupina Strici, ob polnoči pa bo novoletni ognjemet. Pripravljata MO in TD Murska Sobota!
RAKIČAN
Od ponedeljka, 24., do petka, 28. decembra, bodo potekale v gradu ustvarjalne delavnice: dramsko gledališče, lutkovno gledališče, mladi ustvarjalec (okraski iz keramike, gline, krep papirja), taborniki in orientacijski pohod, iskanje grajskega zaklada itd. Cena 7000 tolarjev vsebuje tudi prevoz z grajsko kočijo izpred OŠ 1 M. Sobota v Rakičan in nazaj ter tople napitke in malico. Prireja Izobraževalni center Rakičan, informacije po tel.: 535 18 96.
RAZKRIŽJE
V nedeljo, 30. decembra, ob 18. uri bo pri Ivanovem izviru ponovitev predstave Božična noč - uprizoritev svetopisemskega izročila v naravnem okolju. Prirejajo izvajalci predstave in Turistično društvo Razkrižje!
Murska Sobota
Četrtek, 27. decembra: ob 18.00 ameriška kriminalna srhljivka Obračun, ob 20.15 ameriška komedija Ameriška ljubljenca Petek, 28. decembra: ob 18.00 Ameriška ljubljenca, ob 20.00 Obračun
Sobota, 29. decembra: ob 16.30 ameriški risani film Tarzan, ob 18.00 Obračun, ob 20.00 Ameriška ljubljenca
Nedelja, 30. decembra: ob 16.30 Tarzan, ob 18.00 Obračun, ob 20.00 Ameriška ljubljenca
Sreda, 2. januarja: Ni predstav!
Ljutomer
Sobota, 29. decembra: ob 19.30 ameriška ljubezenska glasbena drama Moulin Rouge Nedelja, 30. decembra: ob 17.30 in 19-30 slovenska drama Kruh in mleko
Gornja Radgona
Petek, 28. decembra: ob 18.30 ameriška akcijska komedija Mali vohuni, ob 20.30 ameriška najstniška komedija Ameriška pita 2
Nedelja, 30. decembra: ob 17.00 Mali vohuni, ob 19.00 Ameriška pita 2
www.iHnf.si
Podjetic za informiranje, d d Ulica arhitekla Hovaka 13. M Sobota
Na OŠ II sklenili evropski projekt
Vsi so nekaj prispevali
Nazadnje jih je »obiskala« Rdeča kapica, volk pa se. je spreobrnil
ŠII M. Sobota je v tem šolskem letu, od septembra do začetka božično-novoletnih počitnic, namenila še _____posebno pozornost uresničevanju projekta, ki so si ga zadali za »praznovanje« evropskega leta jezikov 2001.
Na učiteljskem zboru pred projekta učiteljica Silva Ho-začetkom šolskega leta so se do- čevar, njene najtesnejše sode-govorili, da bo koordinatorica lavke pa članice aktiva jezikov-
Z letnega zbora CD Črenšovci
Kaj pa so mladi čebelarji?
Oživili bodo čebelarske krožke na OŠ
Dvaintrideset čebelarjev, članov Čebelarskega društva Črenšovci, ima tisoč dvesto čebeljih družin. Najstarejši član je šestinosemdesetletni Anton Horvat iz Črenšovec. Medse so sprejeli tri nove elane: Alojza Čička iz Renkovec, Janeza Kovačiča iz Beltinec in ojza Čuriča iz Žižkov.
Nori božič, Božič z Muppetki in Dve mami za božič so bili vaši najpogosteje omenjani naslovi z besedo »božič«, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedela tudi naša nagrajenka Romana Lesjak, Segovci 43c, 9253 Apače. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi:
Katero žival predstavlja televizijski risani lik Silvester?
Odgovor:............................................
Odgovore pošljite do 31. decembra na naš naslov:
Kupon st. 52 Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si.
LESTVICE LETA 2001
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
1.	PIU CHE PUOI - Eros Ramazzotti & Cher
2.	SUPREME - Robbie Williams
3.	EVERYBODY - Tanel Padar, Dave Benton & 2XL
4.	CAN’T GET YOU OUT OF MY HEAD - Kylie Minogue
5.	BECAUSE I GOT HIGH - Afroman
6.	ANGEL - Shaggy
7.	O DIVINA - Tercnce Trent D’Arby & Sananda Maitreya
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	B MASHINA - Siddharta
2.	DOBRA VILA - Tabu
3.	LAHKO BI ZLETELA - Vlado Kreslin
4.	EN KORAK - Avia Band
5.	NE, NI RES - Nuša Derenda
6.	LETIM - Katrinas
7.	BUM BUM - Yuhubanda
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	MED PRLEKI IN PREKMURCI - Š.P.I.K.
2.	SRČEK MOJ IN SRČEK TVOJ - Štrk
3.	KOKODE POLKA - Vita
4.	LAHKO NOČ, MOJ MORNAR - Štrk
5.	NAŠA ZLATA OMA - Ptujskih 5
6.	MAMA NAJDRAŽJA - Igor in Zlati zvoki
7.	MEJMA SE RADA - Prerod
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA
1.	ROŽE JE NA VRTU PLELA - Šarm
2.	VEDI, DA NATE MISLIM ŠE - Metulj
3.	VSI ME POZNAJO - Nova Legija
4.	HEY BABY - Drago Jošar
5.	EJ, ČE BI LAHKO - Robi Horvat
6.	UPATI NI GREH - Darko Kegl
7.	NE ZANIMA ME - Ans. Štrk
Lepe želje, čestitke in pozdravi
Osemdeseti rojstni dan praznuje draga mama Verona Žoldoš iz Črenšovec. Prijetne božične in novoletne praznike ter da bi bila zdrava in vesela še vrsto let ji želi - hčerka Vera z družino.
Dragemu nečaku Aljoši Gašperju iskrene čestitke ob njegovem godu, veliko zdravja in srečno otroštvo - striček mešter Damjan.
Petnajsti rojstni dan praznuje Sabina Lainšček. Vse najboljše, veliko zdravja in veliko prijetnih doživetij ter lepih uspehov v šoli ji želijo - mama in ata, sestra Saša in stara mama.
Janez in Gorazd Rudolf iz Radoslavec praznujeta deseta rojstna dneva. Obilo zdravja, sreče in vsega lepega, ter da bi bila uspešna v šoli, jima želimo - mama, ata, nečakinja Adrijana in sestra Klaudija s Petrom.
Na »tepežni dan« praznuje svoj rojstni dan naša draga članica Praproti Tončka Kocmut iz Ljutomera. Iskreno ji čestitamo in želimo predvsem zdravja - prijatelji.
Sedemindvajsetega decembra bo praznovala enajsti rojstni dan Anita Balažek. Naj Jezušček mali stoji ji ob strani in naj ji prinese zdravje in srečo. To ji želijo - mama, oče, brat Aleš ter dedek in babica.
Valerija Gabor! Vse najboljše za štirinajsti rojstni dan in vse lepo za praznike ter srečno, veselo in uspešno novo leto želita - mama in Zdenko, poljubčke pa pošiljajo: Zoran, Zdenko, Zlatko in Zmago.
Dragemu sinu in bratu Mitju Krajncu iz Hrastja - Mote 21 vse najboljše za minulo praznovanje dvajsetega rojstnega dneva, mnogo sreče in zdravja ter uspehov v nadaljnjem šolanju želimo - mama, ata in bratje, čestitki pa se pridružuje Nataša.
Te dni praznuje šestinsedemdeseti rojstni dan in god Pavla Trstenjak s Turjanskega Vrha. Vse najboljše, veliko sreče, zadovoljstva, predvsem pa zdravja želijo - vsi domači, še posebej vnukinji Daniela in Sanja.
Dragi Maročki in Marjeti želim, da se jima zdravje čimprej povrne in okrepi, obenem pa želim vesele božične in novoletne praznike ter da bi nam bilo še dolgo tako lepo, kot smo navajeni - Hrabroslav.
Rojstni dan je praznoval dragi sin in brat Darko Krajnc iz Hrastja - Mote 92. Želimo mu mnogo zdravja, sreče in uspeh pri delu - mama, ata in bratje, čestitki pa se pridružujejo Brigita ter sinova Kevin in Patrik.
Dvanajsti rojstni dan praznuje Gregor Felkar iz Murske Sobote. Srečo, zdravje in dober uspeh v šoli mu želi - moma od Svetega Jurija.
Elemirju Gjergjeku iz Otovec 35 vse najboljše ob praznovanju dvajsetega rojstnega dneva ter srečne in vesele božino-novoletne praznike - stari oče.
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo: _______________________________________________________________
program določenih aktivnosti za leto 2002. Poudarek bo na izobraževanju. Posadili pa bodo sto deset lip in še nekaj drugih medonosnih dreves. Ker pa je med čebelarji male mladih, bo ČD Črenšovci pomagalo pri oživitvi čebelarskih krožkov na OŠ Črenšovci, Turnišče, Odranci in Bistrica.	J-z- ■
no-umetnostnega področja. Že septembra so stekle aktivnosti, v katere so se postopamo vključevali vsi učenci in vsi delavci šole. Učenci so se lotili raznih nalog - zbirali so pisno in slikovno gradivo, nastopali v tujih jezikih, izdelali so plakate, pripravili so radijsko uro v več jezikih, se predstavili tudi staršem ... Minuli petek, zadnji dan pouka letos, pa so imeli sklepno prireditev, ki je bila res nekaj posebnega. Začeli so jo z domovinsko tematiko in s tem zaznamovali tudi 26. december, dan samostojnosti, končali pa s pesmijo v angleškem jeziku o božiču, ki so jo vsi zapeli skupaj z gostjo ameriškega rodu Davis. Rdeča nit pa je bila uprizoritev pravljice v angleščini, nemščini in slovenščini o Rdeči kapici. Za to priložnost so v telovadnici postavili tudi računalnike, da so lahko predvajali v ozadju prizore kot multimedijsko predstavo. Izvedli so tudi plesno predstavo pravljice o Rdeči kapici, v kateri se hudobni volk spreobrne v dobrega. Konec dober, vse dobro! J. G. ■
Naslov pošiljatelja: _______________________________________________________________
29,9442
1EVR01
v^bila, konfeti
Vsak dvajs
Priimek:
četrtek,
Pošta:
J- Januar ?• Januar
// Turniški župan Kocet je s svojim / svetovalcem magistrom Jancem / le ugotvovil, da afriški somi v / parni kopeli vrtine v Renkovcih / ne bodo preživeli, zato je umak-I nil občinsko vlogo za koncesijo j in se sporazumel s podjetjem za / pridelavo paradajza Čengrad. I I Poleg omenjenega spoznanja so I
ga k temu vodili tudi preveliki I apetiti Nafte. Ta se je s svojo I razvajenostjo in navajenostjo na I pitje državnega medu in mleka / spet izkazala, kako zelo so ji pri / srcu novi termalni projekti. Tako, / da jih poskuša v kali zadušiti. /
‘"tek sreda,
L december, Ldecember, ■Jecember^ december^ december r
j / Zavarovalnica Triglav je še zme-/ / raj vroč kostanj na žerjavici. Za-I j enkrat je še igra o tem, kateri I / lobi jo bo dobil pod kontrolo, ize-/ / načena. Če bo prevladala Ropo-I I va ekipa, bodo močno prizadeti I / lastniški interesi treh velikih Po-
/ murskih delničarjev. Med prvimi / dvajsetimi so Radenska s 100 , j delnicami, oziroma 1,8-odstot- I / nim lastniškim deležem, nek- / / danjl direktor informatike v Muri I
in sedaj pri Triglavu z 89 oziro- / ma 1,6- in Rudolf Cipot s 63 del- / nicami oziroma 1,1-odstotnim I lastniškim deležem. Nominalna / vrednost delnice je bila 498 ti- I soč tolarjev, zatem je bila na / skupščini razpolovljena. I
Johanes Halb letos ni pripravil velenovoletnega sprejema za svoje poslovne partnerje v moravskem Casinoju. Kje so bili deležni njegove razkošne pozornosti, ni znano.
/ Pomurje se razvija v diploma-' tskem sektorju. Dr. Marjan Senjur, eksgospodarski minister, odhaja v London, Andrej Gerenčer v Budimpešto, Feri Horvat se je Dunaju odpovedal. V igri pa je tudi Marjan Šiftar za Zagreb, ki pa »še visi«.
V Murski Soboti sta bili tik pred božičem dve otvoritvi. Na otvoritvi Krathowila je bila vsa občinska smetana. Na otvoritev Re-fleksove proizvodne hale, ki bo zaposlila 18 delavcev, pa ni bilo niti občinske sirotke.
I Nogometaši soboške Mure so se I nadvse razveselili povabila na / silvestrski večer pred Spomenik / zmage. Tu jih bo sprejel in jim nazdravil, kot kaže, novi predsednik Tibi Cigut. Kako dolgo bo v. sedlu, bo povedal na sprejemu. To, ali jim bo h kozarčku šampanjca priložil kuverte s poravna- j vo zaostalih obveznosti, pa za- / enkrat še ni znano.	/
/ Ostro protestno pismo zagreb-/ škega nadškofa Buzančiča naj / bi prejel razkriški župan Stanko I Ivanušič ■ Razkolnikov. V ostri I protestni noti naj bi ga opozoril na njegovo pasivnost pri slovenskem podpisu vatikanskega sporazuma, v katerem je tudi zapisano, da nobena župnija na sloven- I skem ozemlju ne more biti pod I cerkveno jurisdikcijo katere dru- / ge države.	1
NAROČAM VESTN
trzava
EMU
moške obleke, i^^posoja
"m naročila
sobota, ledelja, Ponedeljek
13,76030
6,55957
1936,27000
1,95583
—------ DAVID
----—_JVGEN
—~~?ltVESTEj žl^^Jiovo^leto
S^^^^oder J doma devetina^:^
[Avstrija l_^mčija i Švica l ~ZDA I
Hrvaška/
šifra /enoi
r.^^.ijaKOvskega Pleti Istva v Križevcih. Sabina, po poklicu natakarica, doslej še ni bila v redni službi, ampak je kelnari-
--------15, tel,: 02/52) I3 33
1N a veselicah sta se kar nekaj časa srečevala tudi onadva. Potem se je pojavila medsebojna simpatija in pred dobrima dvema letoma sta se odločila za skupno življenje pri Kiančevih v Selu. Prijaznga Srečka so lepo sprejeli ne le Sabina, ampak tudi njena starša Ludvik in Zorica, potem dedek Geza in babica Helena ter stric Štefan. Imajo srednje veliko kmetijo, kjer je dobrodošla mlajša pomoč. Srečko je sicer zaposlen v obratu proseni—«
v uiugega otroka je mladi par spodbudilo, da svojo vezo nadgradi s poroko. Ta se je zgodila 24. novembra na matičnem uradu v Moravskih Toplicah, kjer je vodil poročni obred matičar Žarko Ratkai, krajši nagovor pa je imel župan Franc Cipot. Potem so odšli še v tamkajšnjo evangeličansko cerkev, kjer je zakon blagoslovil škof mag. Geza Erni-ša. Nevestina poročna priča jt bila botrina hčerka Sabina Gospod iz Moravskih Toplic, res-
irplan, in Selo, kjer se je rodila pred enaindvajsetimi leti Sabina Kianec, sta sosednji vasi, zato se ljudje med seboj v glavnem poznajo, še posebej pa . mladi, ki se srečujejo na ple- ‘ snih zabavah.
31. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 44 minut, zašlo pa ob 16. uri in 26 minut. Dan bo tako dolg osem ur in 42 minut. 30. decembra ob 11. uri in 40 minut bo na nebu na-stooil ščip.
muzina cvetic n afiran; etJe/Pecivo atiranje, snemanje aJce telovniki, askoti ^^Poročnih oblek
jozn. val.
I ATS dem/ CHF/
~HRK~/1
l nost ženinove odločitve za poro-' ko pa je potrdil njegov priča svak Marjan Škraban iz Strukovec.
Gostija, na kateri je bilo sto deset gostov, pa je bila v Šipliče-vem gostišču v Puževcih.
Glede na to, da imata mlada zakonca Trplan (nevesta je prevzela možev priimek) dva razigrana otroka, s katerima se je treba veliko ukvarjati, seveda nista več prosta, zato ne moreta več velikokrat z doma. Pa vendarle: tu in tam gresta v kak dober lokal. Tudi silvestrovala bosta zunaj doma. Na poročno potovanje pa zaradi otrok nista mogla. - Š. S., foto: Dšuban
JANEZ ŽIVKO
av. šilinga fr- franka it lire nem. marke
prodajni 221,8937 16,1256
113,4524 151,2670 247,3179 30,1244
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter ij v vseh trgovinah in trafikah. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arh. Novaka 13, M. Sobota
la občasno. Zdaj pa niti ne more, ker je pač treba paziti na sedemmesečno Leo. Že bolj samostojen pa je dve leti star Gregor.
Vestnik - ponujamo (»dobe življe- i nja pokrajine ob Muri.	'
Dobimo se lahko vsak četrtek s po-.močjo poštarja ali v vseh prodajalnah, kjer prodajajo časopise, in na poštah. Dostava je redna. Vaša izbira je Želena!
« nakupni 220,5663 16,0292
112,7738 150,3622 245,8385
srednji 221,2300 16,0774
113,1131 150,8146 246,5782 30,0343
ima doma orožje
Na območju štirih upravnih enot je po podatkih Ministrstva za notranje zadeve na območju UE Lendava, Murska Sobota, Ljutomer in Gornja Radgona skupaj 6288 kosov orožja. Na tisoč prebivalcev pride na območju UE Murska Sobota 49 kosov orožja, UE Ljutomera 55, UE Lendave 39 in na področju Gornje Radgone 67 kosov različnega orožja, ki ga imajo posamezniki in pravne osebe. Te številke pa ne vključujejo orožja, ki ga imajo policisti in vojska, ter orožja posameznikov, ki morebiti svojega orožja niso prijavili, kot predpisuje zakon.
Januarja 2002 bo začel veljati nov Zakon o orožju, po katerem bodo morali imeti vsi, ki imajo orožje, opravljen izpit, razen lovcev, ki so izpit naredili v lovski družini, izvzeti pa so tudi policisti in vojska. Orožna listina se bo na Upravni enoti lahko izdala kandidatom, ki so dopolnili 18 let, da za to ni zadržkov javnega reda, da je lastnik zanesljiv ter da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine. Posameznik bo moral pri zbiranju dokazil o zanesljivosti aktivno so delovati in v roku treh mesecev predložiti dokaze, da je njegova varnost ogrožena in da bi za zagotovitev varnosti potreboval varnostno orožje. Novost novega Zakona o orožju je zdravstveni pregled ter obvezen preizkus teoretičnega znanja in ravnanja z orožjem. Teoretično usposabljanje in preizkus znanja bodo lahko opravljali lastniki orožja na Ljudski univerzi v Murski Soboti, praktičen del pa na strelišču v Moščancih. Tistemu, ki tega preizkusa ne bo opravil, bo prošnja za izdajo orožnega lista zavrnjena, je povedal Alojz Peček, ta UE Murska Sobota.
Odškodninske vloge le do konca leta
Enaintridesetega decembra se bo iztekel rok za vlaganje zahtevkov za povrnitev škode in pravic nekdanjim političnim zapornikom in po vojni ubitim osebam.
Nekdanji politični zaporniki so po zakonu o popravi krivic tisti, ki so jim od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 v Sloveniji odvzeli prostost ali jih poslali na prevzgajanje iz ideoloških razlogov. Za osebe, ubite po vojni, se štejejo vsi tisti, ki so bili usmrčeni brez obsodbe ali iz ideoloških razlogov. Ministrstvo za pravosodje poziva upravičence ali njihove svojce, da do konca leta naslovijo zahtevke na pristojno vladno komisijo.
M.J. ■
1 Lastniki orožja bodo ’ morali opraviti izpit
sklenjeno naročniško razmerje do PRVIČ 31. decembra vestnik a	do31marca2OQ2 zastonj!
....