227. Številka. Ljubljana, v torek 5. oktobra 1897. XXX. leto. Iahaja Tsak dan zvečer, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejeman ?a avstro-ogerske dežela za vse leto 15 jrld., za pol lata 8 gld., za četrt leta i pld., za jedca meaeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IB gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr. za jeden mesec l gld. 10 ki\ Za pollljanja na dom računa ko po 10 kr. na r^esec, po 80 kr. za čttit leta. — Za tnje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje Be od štiristopne petit-vrtte po ti kr., če se oznanilo jedenkrht tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi sc ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvn naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanda, t. j. vso administrativne itvart. Pravice za koroške Slovence ni! (Izviren dopis.) Iz Celovca, 3. oktobra. II. Ko amo včeraj kritikovali popolnoma priatran-■ko poatopanje pravosodnega ministra grofa Gleis-pacha pri letošnjih sodnih imenovanjih, navedli smo nekoliko Številk, katere bo nadi nasprotniki sami sapieali pri poslednjem ljudskem Štetju. A pomisliti je treba in znano nam je tadi, kako so marsikaterega Slovenca Šteli za Nomca, posebno pa v celovškem okrajnem glavarstva, kjer pašuje Mac Nevin, Tedaj krivica nad kr.vico! la v tem sodnem okraja so nam vseli Ae te slovenskega je* sika zmožne uradnike, drugod pa prestavil', oziroma nastavili le strastne remške nacijonalce, katerim so vlada nekako dobrika, zato, ker so ravno ti največ krivi sedanjega političnega položaja v Avstriji. N .ft predsednik deželneg.i sodišča je sicer slovenskega jezika zmožen, vendar se ga poelnluje le v najskrajnejši sli, ko si samo z nemškim jezikom že več ^omagati ne more. Pri nastopa je reke?, da je njegova dolžnost, biti obema narodnostima pravičen. Da izdal je celo akaz, kc liko uradnikov mora biti v njegovem področju veščih slovecAčine. Slo venski deželni poslanci so se ma zavoljo tega po klonili, in on jim je pri tej priliki obljubil, da je to njegova volja. Ali pri zadnjih imenovanjih on te volje (?) ni skušal nveljaviti ter je pripustil, da se nam je prisadjala vnovič krivica. Za firga, če pri sodi itu, katero ima dobro tretjino slovenskih prebivalcev, ukoro zaman iščeš uradnika, ki bi te umel v tvojem jeziku, potem smemo po vsej pravici imenovati to postopanja grozno krivico, katere ne mo remo mimo prezreti. Dovolj pove tudi to, da jo bil v neki znani politični pravdi zatoženi že petkrat pozvan pred sodiSče, in «'h je, ker se je posluževal slovenskega jezika, imel vsakokrat druzega preiskovalnega sodnika. Kako more imeti tako preiskovanje povoljen uspeh? Mi smo vsaj tega mnenja, da mora dotični sodnik, ki vodi preiskavo, celo zadevo, okoli katere sa pravda plede, v jedru poznati. V tem sla-čaju pa so se obravnave vršile, ko dotični preioko valni sodnik stvari same niti poznal ni, ker dotičnoga akta pri sodiAču niti najti ni bilo. Vendar o tem danes ne bomo Ae nadalje izgubljali beeedij, 10 Š a h - m a t. (Novela. — Spisal Iv. N. Vrt ni k.) II. (Dalje.) Prav nasproti vrat sedi v sivi svileni obleki gospa srednje starosti, doktorica Gtuntarics, njej na vsaki strani pa Krna in Ana. Obe sta opravljeni v belo tesno krilo; jedino nakitje sta jima nojevi peresi, kateri obrobljata primeren trikoten izrezek pri vratu . . . Takoj na prvi pogled zapaziš veliko razliko mej njima in dragimi gospicami. Oblečeni sta elegantno, a priprosto, dočim so dtuge našopirjene s čipkami, petljami, cvetlicami, zlatom, srebrom i. dr. . . . Kako lepo izraz* teeno krilo stas ponosne Ane! In kako dražesfna je Ema! Snežnobelo lice jej od radosti žari. Zdaj pa zdaj se svojemu plesalca veselo nasmeje, da se pokažeta za malimi rubina-ato-rudečimi ustnicami vrsti belih sob, v licih pa se napravita takrat jamici. Vse to sta opazila suplenta Krivec in Kos. ker nam bode po končni obravnavi itak prilika dana, o marsičem podrobneje in jasneje govoriti. K sklepu naj v tej zadevi omenimo tadi še to, da sa pri načeni deželnem sodiAču pri slovenskih obravnavah še vedno kliče na pomoč tolmača. V to svrho je zaprisežen neki W e d a m , bivši trgovec, mož, ki pravilne slovenščine niti ne pozna in olo-venski pisati le za silo ume. — Take so torej razmere dandanes pri našem soiiAču, in nimamo upanja, da bi kdaj bolje postale, ako nafti gg. drž. poslanci ne bodo kategorično posegli vmes in na meroda^nem mesta poskrbeli, da ae nadim razmeram primerno urecš. T.) pa naj se čim prej zgodi, ker tako, kakor 8adaj, na more iti naprej. Droga zadeva, o kateri je treba izpregGvoriti je naslednja: Z odlokom i doe 14. decembra 1896. leta, At. 14.777, ukazala je bila c. kr. deželna vlada koroAka, da se ima v Borovljah, ki je nekako srediAče Spodnjega Roža, ustanoviti nova lekarna, ker je ondotm prebivalci že več let po grešajc. Dosedaj so morali hoditi po zdravila v Celovec, ki .e oddaljen za 3, 1 ali tudi 5 ar. Z*radi tega se je c. kr. okrajnemu glavarstvu celovškemu zaukazalo, naj razpiše natečaj M omenjeno lektruo. Ali tn se je zopet pokazal naš znani „prijatelj", Mtc Nevin. Oj je nalašč konkars zavlačeval za celih 14 dnii. Mej pogoji v razpieu čitati js t 1 \ dr. 89 želi znanje slovenskega jezika. Spodnji Rožanji pa, ki bodo potrebovali te lekarno, so v ogromni večini Slovenci, vendar se znanje slovenskega jezika ob taki priiiki, ko se včasih človeka tehta življenje ali smrt, ne zahteva in ni potrebno, ampak se „le želi". To je bilo poved interpelaciji v državnem zbora dno 9. jacuvarja t I., v kateri so slovenski poslalo! povprašali miniuterskega (.redsedn ks, če ju on pripravljen c. kr. okrajnega glavarja v C.dovcu luaJrjo primorati, da pravočasno preklice omenjeni razpis za lekarno v Borovljah in v novem razpisu kot potrebno zihtdva dokaz popolnega znanja slovenskega jezika. Toda minister na to interpelacijo niti odgovoril ni 1 Menda se mu ni vredno zdelo? Ali čujte! Prosilcev za to lekarno se je oglasili troje, namreč 1 Slovenec, 1 C*h in 1 Nemec. Dobil jo je pa v prvi, drugi in tietji instanci znani teljaAki strastni nemAki nacijonaiec Fin* MMll*n i i" ■ In I i ■! i " ■ * > —1 „Ana je moja !* de 1 je Krivec. Kos je pa molčal ter neprestano zrl dražestno Emo. Gospodje začno deliti običajne šopke. Emi od veselja igra erce. — Toliko in lako lepih cvetlic ima in še ni konca. Gospodje še vedno prihajajo, obsipajoč jo z dišečimi cvetkami. Zdajci se jej pokloni tudi Kos ter jej izroči krasen velikanski šopek. Temna rdečica jo oblije. „Kako ljubeznivi ste, gospod profeser* Ob. te lepe cvetke, — najlepše so vaše ! Ta Šopek bom imela vedno pri sebi, drugi pa naj ostanejo pri mau;V " Godba je zaigrala. Veselo »janje se je pričelo. Kos je zaplesal z Emo . . . Obindoval je zlatolaso glavico svoje plesalke. — Kako ljubko ga je pogledala, ko jo pristopil k njej ! N|er:e lepe modre oči, nje neteča, vsaka petera na njenem obrazku izreza otroško veselje in neizkeljtni mir njene duše . . . „Kako ljubezniv otrok je ta Ejjal Vsakdo jo mora rt.d imeti," ei je mislil Kos, ko je stal zopet na ,ctcku' . . . nLi ni prav za prav ta ples velika neumnost? Meni res že ni k*r nič zanj ; prišla Rem le radi narodnega pomena. ,Vo^n;kov ples' mora veouVr deaigg, ki čifct.o oič ne urno b.ounskogn ježka. V razpisu so ju želido znanje nlovaadk*g* j-ziks, imenovalo pa je okr&joo glavarstvo Nd^;ca in zraven še nacijouaica. C* ma Se S oveatc ni bil pri srcu, nuj bi jo pa dalo Čehu, kateremu ee goto to ne more ootati, da bi ijaiscvo buj'jkadn i, kaj s! -;rit;, ker b» kmet morebiti utegn'1 k«j uRovar-aii tooiu, kr,d foiitvijO, vladar sa slovenskim vciileeia u:.;o uii ,*rej dosti,.ile glasov* niča, k&kor d h n predvolitvijo. £» krivica je aas a na e*bi, da ro volitvi lirektnr, jj^tem sa pa voHco ša i; tv..i :t^.r.r.. u . ' : i >:.-.]en tteru:ku odd.a. povabilo, k • m • r.ii. V tem času se kmetom gotovo ni ccoic posvetovati in vol.ti može, kateri jim bod a .lagali davke. Kdo ;o " tem tjIuSajn .T.:r.-k, d \ uo vabila niso v pravem ti-sn razposlala? Ceovški okrajai g'avi-r Mac-N,..iii ! Ta Mtc Nivk», ki j.i p>-t nekak iniivum po slovenskih fintopisih. pri noč to dan nas. Mcž> še *ed.-.o uga-^a sveje pol tičns I me iji■, d isiravno je bil ža čett.kr.t predmet interpelacijam v »Iržav-nem abtru o .• .-i . lovu, ampak v zvez: z aafiioa deželnim, predsfdaikon Scbmiot Zibie owjm kuj« nadite proti nam. Vsak dan nam prltese kaj novega. Kdaj bo liouec tema početja, tega no vemo. Z obupora i raruo korešt i S l venci v bodočnost in se večkrat iajomo: Kaj bo, češe razmera ne ublaže? Te in Se dl kol osti pričajo, da vlada pri nas nekaka tiš.na, kakršne do^edaj še ni bilo ta, kajti nekateri opltfntjši naši prvaki so odtegujejo politik-, kar je pa t kov, pa morajo plesati, kakor jim godo škof. l^v.^i in častnega zaključka gorovo to r I ; treslo. vsaka zavedna • obiskati," — je govo. ih Tončka svojemu dijaškemu kaval rja Kuačiča. BnD;\, rt s ;o tako, ree.ttM ,Li ni prijetnejo to, v smrekovi lo/i fjadeti? nnDa, res je, gospica."" B0b, vi niti uq veste, kkko dolgo"a.ini so naši gospodje! Kt.r nič no vedo govoriti, cuh ne dobiva res nikake hrano! Da bi vi elišali oficirje, kako kresno uncejo z«br.vati. Ta pa nič, r»'č 1 — Jedino z vami t.e irram včasih dobro.* Zaljubljeno ga jo pogledovala, tako da je mladenič stradal t;a preko usta hki potuajstletno dekle. ,0b, kako krasno je tu v tej lepi! Sama ptičic te< rtdestaje — Ali ljubit« ptice?4 „BLi\, prav rad jih imam, gospica.ua B0h, jas tudi. Midva v resnici oimpatizujeva v irarsičem ... Vi ne veste kolikokrat sva bu'lili spomladi in po leti a Milico v gozd, kjer sva jpo več ur opazovali drrbne pt čke. Najzanimivejši pa se nima je zdol kak parček. Teko ljubko sta ae poljubljal. Včasih je ods zlefela na drugo vejo, kot bi hudovala svojemu drugu, on je smuknil za njo, a zo^et je kokotno :.(Utte>.. Ta navi»!ozen sper je S tem naj končam. H sklepa pa naj bodo opozorjeni naši slovenski državni poslanci, v prvi vrat"i aa3 koroSki g. slovenski poslanec, da stvar vendar jedenkrat resno vzerro v roke, in da tega naSega „pašo**, celovškega okrajnega glavarja Mac Nevina, vnovič „ priporoči" tam na Danaju; grefa Gl-aispacba pa naj spokore* s tem, da mu ne dovolijo njegovega provizorija. — Dobro nij premislijo te naše gorostasae razmere, kajti po toči zvoniti je prepozno. _ + -4- V 1 Jiil)ljt*iii\ B oktobra. K položaju SpUteko „Jedinstvo" je pr'neslo zanimivo, vsekakor iz poslanskega peresa falio »dunajsko p.nmo", v katerum iztika vprašanje, bode li drž. zbor cst«l odprt do delegacij, t. j do konca novembra. „Jedinstvo' piša , di je bila desnica do dreboja Badenija složna, da se je italijanska skupina že trga U od levici in da seje tadi klub poslancev liberalnega nemškega velikega posestva zadel opraSčati ob.ema levice. Toda sedaj se je položaj poslabšal. .Nemški klerikalci, katerih je prilično moego — piše „Jedinstvo* —, a tadi slovenski poleg c] b, ob soj j > Bjdenija radi dvoboja, češ, da je dvoboj prepovedan po božjem in narod nem pravu. Celo poživljajo Badenija, mj odstopi. Naši narodni zastopniki so šli k ranjenca, da mu izreko s?oje s'mpatij^, ker, reBn cj gov.-reč, Badeni je osvetil ne le Sfojo čast nego tudi desnico, litina, da je J voh-j zopern Bogu in ljubem, in vsaki kristjan se mu more izogniti. Tuda tudi Wotf. s katerim se je ogledal Badeai, je mrzek Bjgu in njegovim svetnikom, pa zato tadi ljudem, ne samo našim, nego tudi nemškim, ker so ga siti". Walf je nesramen človek, ki nosi vedno revolver seboj; imel je doslej že nebroj dvoboj*v, a niti sablja n ti puška ma ne . ore do živega. Z^tosi vsakdo čudi, da je pozval gr f Bideni tega \Volfa radi besede „Schuft-rei", ko je čel minete pomladi mnogo huj-hh psovk. Žito pa nekateri mislijo, da js Badeni botel s ten korakom uiti iz škripcev, v katerih je, a i e smrtjo ali z odstopom, ker resni ljudje mesijo, da mu ni nikamer veČ edožco kakor odstopiti. BJiz pa miel'm* — pi&e dopisnik „Jedinstva", — da to ae ni zrelo, kajti Badeni je že blizu svojega cilja. On bo^e, kakor se vid', sestaviti veČino iz Poljakov, Cehov, Italijanov ia zmernih Nemcev (zsstopn kov velikega pceeBt^a.) V veČini ostanejo Raaini in Rumuni. Ali kaj se zg>di z našo .zvezo" ?" —" Novi davki Finančni minister li i I i n s k i bo menda dace3 predležil zbornici zagonsko načrte glede \pe^ ave transportnega in sladkornega davka. Djoajski li&ti poročajo, da se tem davkom upre močna opozic j *, in s-cer tudi v kroga strank večina V „Narodnih Listih" ueki poslanec ostro kritikaje nove davčne predloge ter zatrjuje, da vlada z« tja ne dobi večire. Grško in turško miaisterstvo. Navzlic g-ožnji Deiyannisovi je sestavil njegov t-trčoik, zbornični pred,*doik Zaimis kabinet, v kiterem sede razan predsednika Zaimisa vojnega ministra S molenskeg* in fi lančnega ministra S reita sami pO ti no daslsj nepronousirani možje, katerim na naore nihče kaj z!ega očitati, zlasti pa ne glede ne srečne vojne. Ziimis je bil pred eednimi lati na traja) nekaj ta*a, potem pa mu je sama prifrčala naepteti in ljutkovanje te je zneva, pričelo . . . S: je li moči kaj lepfiega misliti?" >aDa taki priztri so zares ljubki."" „Ij pri cvetlicah ste izvestuo tudi \i isto c pazili J .dna ee nagiblje k drugi. Fako žalostno poveva hvo,q glavico, ako jej je usojeno sami živeti; dolgo navaino ne more prenašati srine bolesti, — kmalu usabne." „,Vi ste velika prijateljica prirode, go3pica,— prav tako, kakor jaz »Vi torej tudi ljub te mravo?! 03, k^ko ma to veseli! . . . P* kako bi je tudi človek, ki ima k«j Brca in duha, ne ljub.il Li ni ona najzanimivejša knjiga, v kateri Čitamo omamljivo slaike b=>-eede — ljubezni? Vsaka cvetka, vsaka bilka, vsa priroda diaa l,ubav, katera jedina vzdriuje vse abaratvo v najlepši harmoniji. Samo )j adje 1 os'a jamo čimJtlje btlja mrzli inf;rmalni. Vsi govorimo M:k unnteu jezik. (j ovek ne sme izražati avojih čutov, sicer ga l;udje sm^e, ne sme po/edati naravnost svojih misli; govoriti ni m je le to, kar se — Bpodobi'. V ded tega ao pa vsi ljudje tb'ikovani po je dnem vzorcu — vsaj navidezno, — in to tte iak0 bo,i-' (Dalje prih.) učni minister pod svojim atrijcem DaIyannisom ter velja splošno sa premišljenega politika, ki je nasprotnik vladožaljnamu in prepirljivemu Dalyanaisn. General Sntolenski je jedini zmožni vojskovodja Grčije, Streit pa je bil baje- spreten bančni guverner. V stranki DJyaanyiovi vlada sedaj razkol, tako da bo opozicija starega intriganta bržčas do cela ne vapešna. Novi jnstični minister T o m a n je katolik, ki je vpričo katoliškega Škcfa Deangelisa prisegel. To je baje prvi grški katoliški minister. — V turškem ministerstvu pa je stopil na mesto dosedanjega finannčnega ministra predsednik računskega dvora, imenitni matematik Tewfik paša. Dosedanji finančni minister Nizi t paša je postal generalni ravnatelj carinskih uradov, njegjv prednik, Hissan Fehmi paša, ki je izboren jurist, pa je poslal vodja računskega dvora. VelikonemŠki socijalisti imajo v H mburgu svoj strankarski shod. Vdeležba je izredno velika in vzpored obravnavanj jako obsežen. Shod bo razpravljal pred vsem o bodočih velikonemških državno zborekih in deželnozborskih volitvah, o praznovanju majnika 1898 in o Curiškem delavskem varstvenim kongresu. Posebno živahoa bo debata o vprašanju, ali se naj socijalni demokratje udeležb pruskih deželnih volitev ali ne. V u plivah straukarsk h krogih žilš da se naj pomnože meščanske opozicijske stranke, zlaeti svobodomiselna narodna stranka, da jim bo možno vspešnejše ustavljati se reakcijskim vladnim predlogom. Socijalisti se doslej deželno zborskih volitev sploh niso udeležili. K C era ( poslanec Auer je aa brezpogojno podpiranje svobo domiselne narodne stranke, poslanca Liebknecht in Singer nočeta mkak^ga kompromisa z ma-š^njkimi strankami ter priporočata pasivnost; Bebel in K a a t s k y pa hočeta posredovati s tem, da predlagata, kaadtdatje meščanskih opozicijskih strink naj izrecno izjavijo, da bodo del .vali za splošno in j dnako volilno pravico, ia da bodo glasovali proti vsaki nazadojaški predlogi. 0 t ta skupina pa zahteva, naj se voli nekaj aoojjaliit j v. R*di trorazrednega zistema n majo socijalisti skoraj nobenega upanja, da bi 8 svojimi kandidati zmagal . Na shodu bode torej precej nasprotnih mnenj, Ša nikdar ni vladalo v Nančiji toliko zanimanje za držav n izborske volitve kakor sedaj. Stranke B8 nervozno pripravljajo na strastan boj, in z'asti meščanske stranka hočejo napeti vsa si*, d t izpodmaknejo tla kolikor možno mnogim oblastnim in požrešno Bf bičnim „junkerjem" ter S ummovcitn. Vlada nemška je do cela v oblasti plemstva, katero pustaja čim bolj ubcžso pa tudi čim dlje reakcijoutratj te. Famozna društveno zakonska novela je prebudila vse stanove ter jih spravila na noge proti sedanjemu regimentu. Ako ee meščanske in socijalističke stranke sležjo za volitve, nadejati s-j jo mnogih porazov sedanjih parasitov. Ia to mora želeti vsak svobodo-m s Ino in demokratično Čuteč Človek. Socijalizem v Italiji V Bilogni so imeli italijanski socijalisti kongeos, na k itaraai eo ken-et-tovali, da se socijalizam po Italiji ogromno šri. V vsej Italiji ja že 6000 socijalist čaih društev, z nad 27 000 Člani. Ol teh odpds na zgornji del Italije 11810, na sr*dnji 11021, na spodnji 22G1, na Sicilijo in Sardinijo 765 članov. Drugi živ'- -.tinaj domovine. Seveda je v IraHji vsaj trikrat več suci jalistov kakor je dru5tvonikov, ker veČina ni v nobenem društvu. Zlasti na S;ciliji štejejo socijalisti več nego 10 000 sodrugov. Ako premorejo socijalisti okoli 50 svojih glasil, si moramo misliti, kako mogočna stranka so v nbogi kaliji. Ljubljanske zdravstvene razmere I 1896. (Iz poroCila mestnega fiiika dr. Kopt i vej (Dalje in konce.) Ne d/ornim, da bode javna dobrodelnost tudi tukaj pripomogla, ko bode šlo z t doiedaj težko pogrešane naprave, na pr. za nabavo vprezuega bolniškega voza za lLfakcijske bolezni ali pa voza ?a druge bolnike ali ponesrečence. Kdo ne ve, 8 kak'mi ttživami je združen dandanes v nalem meutu preaos in prevoz bolnikovi" Niti sa drag '!• n .r ni moč dobiti voza za bolnika, če tudi uiam nalezljiva bolesni, to pa jedino le radi hu-i h i pred desinfekcijo ali kontu macom voza. Infekcijoznim bolnikom je pa žalibog le jedina mestna nos.lnica na razpolago; seveda te cosilnice v svoji primitivno iti pač no odgovarjajo zahtevam skrbno matere. Kako rada bi v takem slučaji plačala pripravnejši voz! 1 ito velja o prenosih ponesrečenih. Bjlnik, ki si je nogo zlomil, ne trpi n. pr. v moderno opravljenem voza prav niš, Uočim sa v sedanjih vozo?ih uprav muči. In van dar se take naprave ne> morejo zahtevati od občine, temveč mora ta pomagati privatan dobrodelnost. Za opetovano ss je naglašala nedostatnost do-sadanjega pokopališča in nasvetovala se je ustanovitev novega pokopališča, a storilo ae do sedaj si nič v tej aadevi. ZJaj je raspoloživa površin-i pokopališča vsled nakopa posaujeanih grobov tako skrčena, da ne zadostuje zi prekopavanje mrliče v, oziroma grobov več tarnaš 10 let, nego dovoljevati se mora že krajši o4 9 lit. Pa tudji ta od redba more zadostovati le malo let, ia že danes se mora misliti na radikalno od pomoč, in sicer na ustanovitev novega pokopališka. Občinsko zdravstvena služba bila je, kakor do sedaj, v oskrbi mestnega fisika, kateremu sta bila prideljena dva sdravaika, ia sicer jeden kot mestni ubožni zdravnik, drugi kot policijski zdravnik. M-ihto je lahko ponosno na to, kar je doslej storilo: na svojemu namenu popolnoma zadostuioco klavnico a krasnimi secijakimi prostori, na bolnico za silo, na vzorno vojašnico, na šalske zgradbe, na karal z i ci jo, končno na neprekosljivi vodovod, na desinfekcijski zavod in na vsa modernim zahtevam ustrezajoča stranišča. K tem sa naša raimere z velikimi žrtvami ustanovljenim napravam pridruži ss se laj elektrarna s svojimi sa higijeno še ne ocenljivimi posledicami in po pravici se sms trditi, da mesto s temi dobrodelnimi napravami še ni končalo vrsto blagonosnih naprav, temveč da bode potrabna asaaacijaka dela tudi v prihodnje nadaljeva'a, v kolikor ji boda sredstva dopuščala. K steči je bilo dosedij omenjeno delovanja naše občine tako vplivno na naše sanitarne razmere, ter je rodilo toliko dobrega sada, da se pad nikdar nobena glavnica ni plodonosnejše naložila, kakor v navedenih asanacijskih delih in da pač ni •oi uliti, da bi taki nspehi ne spodbujali k nadalj-nemn delovanju. C kr. aimt t u višji nadzoraik dr. 1 li »g je maseca novembra 1896 natančao pre gledoval zdravstvene in higijen č.ie naprave v našem mestu in se o njih koačao zolo pohvalno izrakel, ter tadi svoje priznanje iirazil delovanji mesinega fi likata. V leta 1896 bila je le jidoa epidemija, namreS iz leta 1895 preostale ošpice. Ta epidemija se je pričela meseca novembra 1895, dosegla decembra istega leta najvišje število obolelih, potem pa me -seca f-bru var ja 1896 hitro penebab. Veeg* skup bilo je aa tej epidemiji 557 obolelih osab, od teh jih je 50, t j. 8 9«/> umrlo. R izen tega se je zelo jela širiti škrlatica in je od 189 obolelih jih 24 nmrlo (13 2°/o). Posameasi slučaji bolezni pa eo bili po času in po prostora tako ločeni, da ni nastnla epidemija in to tem manj, ker ee 1> ■'♦rea mej šolsko mladino ni razširila. Jednako je bilo z davico. La ta se je I. 1896 vkljab vsem saaitamim naradbam zopet vendarle razširila, ter dosgla Ae.ili 310 bo'.nib, vendar bolezen vsled splošne poraba cepila ni bila tako huda. Umrljivost pri taj bolezni je namreč pomanjšala se od 12% I. 1894 na 29 °/o 1. 1895 in na 13% l 1896 Upati je, da sa bode vsled uporaba navedenega zdravila zmanjšala ta bolezen v kratkem času. Vse druge infekcijske bolezni so s t napram preteklim letom zmanjšate, in sicer tako, da ja absolutno Število prijavijo lih oboleloatij o J 892 leta 1895 padlo na 612 v letu 1896 iUvuo tako sa število umrlih na infekcijskih baleznih zmanjšalo cd 122 na 83. Valed tega pripade v tem letu na 100 prebi« valcev 2 5 umrl h valed mf kc i k>i bole:ui (proti 36 v 1. 1895 ia 27 v leta 1894) Posebno povdarjati pa je okolnost, d , se legat leto za leta redkeje pojavlja v Ljubljaoi, odkar ima mento svoj vodovod, tako, da se je konstatovalo 1. 1896 le 17 obolelih, ter 2 mrliča (t. 1895 pu je bilo 35 bolnikov in 6 mrličev). Pa tudi ti posamezni slučaji dogodJi so se k sreči le na omejenem mestnem teritoriju v Hra-deckega vasi in v Kurji vasi (pod Golovcem), valed česar J9 uputi, da bode bol /.en tudi ta u kmalu izginila, kakor hitro doba prebivalci tog* dala mesta vodovod, kar se tadi iz tega stališča toplo priporoča. Kot dodatek k infekejskim bolezuim bodi omenjena še tuberkuloza. Kakor vedno, zavzemala je tudi v tam letu mej človeškimi žrtvami prvo mesto z 18 4°/0! Vkljub temu je pa tudi glede ta bolezni se že znatno zbolišalo, kajti na 10 000 prebivalcev prišlo je 1. 1896 le 48 I m tuberkuloza uiii I h in po odbitku tujcev le 40. (Jjravno pljučna tuberkuloza v L ubijani nekcltko let sem brez-dvorano pejsma, je vendar povdarjati, da veljajo te številke le z* ono dob j, ko deželna boln ca v Vod-matu še ni bila utelovljena mesta, kajti znatno Štavilo Ljubljančanov, ki so imeli to bolezen, je morebiti mej tem umrlo v deželni bolnici. Isto je omeniti tudi glede splošne umrljivosti 1. 1896 Za to leto namreč, katerega večji del je bil ta zavod zunaj mestaega okrožja, znašalo je število umrlih 839 ali 26 3 pro ui ile, po odbitka tujcev pa je znašalo isto 23 pri tisoč prebivalcih. Vsled tega so te številke vkljab notoričnema pojemanja umrljivosti v Ljubljani v zadnjih 10 letih vendar prenizke, Vendar pa dokszajejo, da mesto v zdravstvenem ozira vedno nap^odaje. Mej dragim ja dokaz tema tadi to, da je bilo v Teta 1896 umrlih 16 68% takih, ki eo bili čez 70 let stari. Rojenih je bilo pa v tem Ista 108 ali 11 5% manj od preteklega leta. Eer pa je bilo 20% ženitev več, je upati, da ae tudi število porodov kmalo poveča. Veaga skup je bilo vkljab raznim nevarnostim in skrajno neugodnim vremenskim razmeram zdrav-stveno stanje zelo povoljno, in upati je, da bode zdravje v našem mestu kakor dosedaj napredovalo, ter da ee bede Ljnbljana iz razvalin tndi v sani (arnem oziru dvignila kot prenovljeno mesto. „Slovenska Matica". XII. izredna seja v petek dne 1. oktobra 1897. Navzočni: Gg, Fr. Leveč (predsednik). P. Grasselli, A. Koblar, M. Pletersnik, dr. L. Požar, S. Uutar, A. SenekoviC, A. TavCar, Fr. VViesthaler (odborniki , E. Lah (zapisnikar). Skupaj 10. Tajnik poroča o delovanju Kopitarjevih odsekov na Dunaja. Kopitarjeva slavnost se bo na Dunaju vršila ob jednem z Vukovo v nedeljo dne 10 oktobra. Kopitarjevi umrjoči ostanki se omenje nega dne izkopljejo in vcdiguejo na Markovem opuščenem pokopališču. Na pokopališču bosta jeden ali dva govora in pa petje »Slovenskega pevskega dru '•tvsi". Potem se vrši sprevod po mestu čez Rdl»g« eled*či program: V torfk dne 12. oktobra ob štirih ae dvigne krsta pred južnim kolodvorom. Pevski zbor „G.as-bene Matice" zapoje Mendelssohnov J! ah mortni". Sprevod vodi farno predstojništvo Sv. Petra. Moj sprevodom poj6 gospodje b goslovci. Sprevoda se udeluže na posebna vabila vsi narodna društva in javne korporacije. Na pokopališču ima predsednik „S!ove:»fh. Matice" nagrobni govor, potem zapoje pevski ibjl »Glasbene Matice" Jenkov „Blagormu". — Ta program obvelja po daljšam razgovoru, ka terega sa u do leže" vsi navzočni idboroiki Končno si izprosi predsednik še navodila, kako ma je postopati zaradi nameravane 7 letošnja dru-štvene knjige, koje natiskavanje prepočasi napreduje, potem pa zaključi sejo po šestih zvečer. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. oktobra. — (Osebna vest ) Rivnatelj dež. dobrodelnih zavodov, g. dr. Alojzij Vale nt a pl, Marchtrurn, je kot profesor babištva stopil v pokoj, pri kateri p.iliki en je bilo izročeno N.-ij višje priznanje. — (Pi'omooija) Gospod Dsuetrr vit-iz Blei-weis-Tr steni ški, sin gospoda podžupana dra. Karoia vitoza B eivveis-Tratenši^gti, je bil danss na gra^kem vseučilišči promoviran doktorjem madi-ciae. Čjetitamo ! — (Repertoir slovenskega gledališča) V četrtek bole prva operna predstava v tej se 6 i Ptla 8) bode Bizetova opera pKarmen", v kateri nastopi prvič gdč. G b.i.ela Horvatov a, in sicer v naslovni ulogi. Uloga don .J <; je v rokah g. Baškoviča, Franj lito poje gospa I n eina n r. o v a , droge uloge ^i so razdeljene tako, kakor v predlonski šesto i), ko je „Ksrmen" prišla na ii; A oder. V soboto ee bode „Karmin" drugič pela. — („ Glasbena Matica" ) Opozarjamo na izredni cbčii zbor „Glasbone Matice", kateri bo jutri. 6. oktobra, ob 3 ari zvečer v pevski dvorani. Je dina točka dnevnega reda so finančne operacije. — (Odvetniška zbornica) imela bode dne 9. oktobra popoldne izredni občni zbor, na katerem se bode razpravljalo v zadevi posebne uradne obleke aa odvetnike. Ia odvetniških krogov čujemo, da se veČina odvetnikov ksr nič ne ogreva za misel, naj bi se uvedla posebna uradna obleka. — (Povodom desetletnice kluba slo ven-sk h biciklistov .Ljubljana") d šli so sledeči pozdravni brzojavi: Beligrad — Pr»o srpsko velo-C pedBko društvo; Gleichenberg — dr. Gregorič; Grudic — Dcreani, Frlan, P«p<ž; Kormin — Ja koačič; Novo mesto — Dr. Grossrmnn; Rimske Toplice — Vilbar; Sarajevo — S icjavski klub biciklista; Škofjaloka — deželni glavar Djtela; Zagreb — A Fntz; Zagreb — klub »Slovjen* J Zvgreb — klub „Sokol"; Zagreb — i adinžener Toiošič. Klub je v:erej zvečer brzejatno čestiti'1 g- madiužcnerju Tomšiču na kresao izdeianom dirkališča, povdarjajoč, da je prva zaloga g. Tomšiča, da se je sljveneko kolesarstvo lotos tako visoko popelo ur d se mike kockarove, da podednji s zavistjo gledajo — otvoritev slovenskega dirkališča, nezmožni kaj jednacega ustvariti. — (V odbor zidarskega in tesarskega društva) izvoljen ja bil na cbtaem zborn poleg odbornikov, katere smo še včeraj imeaovali, tndi g. Anton Merlak. — (Strah v Šiški.) Jz Sp. Šiške ss nam piše 4. t. m. : Hvala Bogu, prestano je. Ko bi ne bili trdni v veri, morali bi bili obupati, tako na* je pretresala groza. Skoro 14 dnij nas je tresla vsako noč in čedalje hujše, in 1 hko rečem, da Spodnja Š ška še ni bila nikdar tako zbegana, kakor te dn , niti v tistih časih, ko je bil v Ljubljani najbolj znan klic „Šiška gori". Saj pa je bil tudi vzrok naše zbsganosti tehten. Strašilo je 1 Prav res je strašilo! Pri peku je strašilo. Pek je bil vrgel v svojo peč nekaj kostij, človešk h kostij se pravi, in potem je strašilo v njegovi h š1, oziroma v njego-vfm dimniku, da je bila vsa Šiška pokonci in da smo se tre li, kakor šibe. Strašilo je vsako noč. In kako! Iz dimnika ss je čulo skrivnostno vzdihanje in pesek j • padal iz njega Neka verodostojna ženica zi trjuje, da je na svoji ušeBa slišala iz p ko vfga d;mnika klicati: „Ježeš, Marija kako me peče Pomigajt«! Na moje vprašanje, ali ni morda strah klical „Pomsgej Samijel", mi ni znala točao odgovoriti, rekla mi je pa, da je lahko mogote, da je strah klical Samijela na pomoč, ona pa d i si imma ni zapomnila, ker ne pozna gospoda S unijela. Zbs-ganoat ijudstva je bila toliko večia, ker se te izkazalo, da je strah — hudoben Pri nas v Šhki je u a n re nekaj ^liberalcev*, kateri nimajo prave vere v strahove, a kadar je prišel kak liberalec v pekov dimnik gledat, se je str-jh vedao skril ia ni dal glasu od stbe niti na klic: „IV. J■ dol, če si Človek ali hudič". G.tovo je to st >ril iz same hudobnosti, kajti čim eo liberalci odšli, je ziče!o zopet etrašti in h c r tako grozovito, da so se nam k r i- Me jezili Zadnje dai je neka iskušana žona nas letovala, u»j bi su neslo nekaj smrdaika h fran čiškanom, da bi ga blagoslovili, potem pa naj bi sa z „žfgnanim purflom" streljalo v dirmik. Žil, da ta iz r itui aasvi t ni obveljal. Z ».daje dni minu I- i'i tedna se je pri pekn zbralo toliko ljudstva, da so pr šii celo orožniki in da 83 g«silci „ u um kali", a kakor hitra so gasiici prišli, je strth ubi-žal v gozd. Na srečo ga je nekaj ljudij videlo bežati, slišali so celo, kako so ropotale njegove kosti. Naravno je, da niti orožniki niti g tsilci niso ni česar našli Komaj pa so bili odnesli pete, ss je s'rab vrnil in z *čel zopet rargrajati. Naslednji din je tako strašilo, da so peki delo popustili, in bežali, kar so jih noge nesle. Včeraj ia danes pa ni več strašilo in zdi sa nam, kaker da bi se nam bil odvalil kameu od srca. Doslej še ne vem, kaj seje zgodilo s strahom. Morda js r- .h kdo z „žagaan m pu fljm" v8trclil v dimnik in streha pregnal, morda da eo ih slali po koga, ki ja dimnik „žognal" in straha zagovoril, morda je pa r \ kar si ljudje š-. pečejo, kar pa ogromna ve'ina odlučio prereka, da je naorr-č s'ra^il — pekov vajeut-c. Bodi kakorkoli. Hude d ji soj prestali in hv.it ž ii smoifigio bočine erca, da jo nehalo — s'r&šiti. — (Vinska letina na Vipavskem) kader ni toča pobila, ss jo letos pov bio dobro oboBsln. K^r je bilo poletje prečoj Babo. ji grozdje pri dob b na kvaliteti tako, da jj vino inuogo mcčtej-), nego je bilo zadaja leta. Obžalovati pa je, da je letos nauc-go umetnega vina napravila „Vinarska z» druga v Vipavi", katera jo v blerifcalaih rokah. Utretaa v na odvzela bedo vipavskima vinu kredit ter bodo kmetu provzročila izdatno «vkodo. L ud-etvo Da Vipavskem je u J tac m d^lovaajen jako nejevoljno. Vineki kupci, katrri želiie dobro i po-š eno v na kupiti, pridite v vpavsko dolina ter obrnite se naravnost do n*šegn kmeta, pri katerem dobite z»neslj«»o jošteco kaplj-. Vipavski kmetje upoštevajte to ravnanje pri prihodnjih deželnozbor skih volitvah. — (Imenovanja v pravo odju ) Kancelij skirca ravnateljema sta imenovala Pav. Grahovac v Oelji aa M iribr r in Kirol (.laantochnigg v Crlovcu, kanoalijskima predstojnikom* pa L. Bergoc v Ssvnici in za Celje Bikard 11 -trd i r v Celovcu — (Svoji k svojim!) Niprofleni smo še juden krat opozoriti r>a genpoda Lidovka Borovnika, puškaria v Borovljah na Kc>fuekem. Ta mož ni ramo izvrsten pnškar, ampak on je tudi v pravem j), m uiii beseda — vzorea m ceuetrašljiv rodoliub, kakoršoih A h saman opolud.ie z lučjo okoli. Tam v pouian črnem gnezda — v B rovljnh o-t.il je še vedno zvest naredi j ik in tu tudi očitno pokaže, posebno ob volitvah. On je j i ni tr.arodai papkar na Koroškem, ki iaia tudi ulovu ruske cunike na raspolaganje. S roja puško, pošilja raznim prvim Uricam na Avstrijskem, pt t m na H je i*> dolgo časa preganjala duhovnika s svojo I tubu v jo, a ker je ta ni hotvl nallšati, ss je ni taka grozen na^-in miščeva!a, potim je pobegnila * (Sibirska vojska) Te dni ie bilo v S Juriji 100.000 vnjakoi uuova^nib. To je p*vi p t, da jt Rastja tu di mej Stb' rci nabirala vojake Llmevto je, da se sadaj njnna moč še bolj povzdigie vsi-d tega, kar bo delalo gotovo ajva ekrbi nokateri^a državam, katere so Števila svoje voske ž* danes do> vrbanca dcgnale. Ker se je v S h nji upeljalo tndi ljudsko šolstvo ter es delajo velikanske ž^leznišie proge, ker je tamkaj nastavljeno mnogoštevilno ur* 1-ništ/o, ai to več d«ž-!a progianc^v; kulti v.rana je že fk- r.'.j povsem tako, dA se i • L . meri z marsikatero evropsko džavo Vse one pri povesti o strašnem življenji v Sibiriji, u grobov t t ti ki se god6 tamkaj. — katere so ee.u često tuli gola izmišljotina Nemcev — so sedaj — bajke Dandanes se ljudje sami radi izseljujejo v S birijo, prognanstvo tjakaj ni s«daj ža uikaka ka ei. * (Tragedija v rodbini.) V Rusiji je ubl kmet Togjur Gavran svv^^r lirito^gti očota, starca G5 let. Piišji jo v mraku diraaov tat vid 1 v e bi pri svoji žeai mola. M»nil ju, da je kuk nj^n ljub mec; zato je planil razkačen r> -t •, up da bi ga bil pr^je debro pogledal — t* r ga ubl. K j je po tem opaž 1 strašno p< in to, je zblaznel, mati pa sa je zgrudi'a nurt/a na tla. Brz o j et v^l^o- Dunaj 5 oktobra. Na današnjo s jo poslanske zbornice prišel je tudi ministerski predsednik grof Badeni, kateri je bil odklonil vse, za to priliko nameravane ovaci)e. Zbornica je nadaljevala razpravo o podporah po u j m i. h oškodovanim okrajem. Senzacijo je obudil proti obstrukcijonist-im naperjeni govor pusi. AV o li 1 vv e g e r j a , kateri je rtktl, da je v parlamentu zavladal tak ton, kakor v /ganjarijah, tako da bodo mi rali poslanci prihajati k sejam le oboroženi ah z revolverjem ali s pasjim bičem. Dunaj 5. oktobra. Dipauli predlo/i v današnji seji svoj predlog glede uredbe jezikovnega vprašanja. Ker go\ori predlog o razve) javljen j u jezikovnih naredb, se mu Oehi in Poljaki upirajo. Bati se je, da nastanejo vsled toj^a predloga mej strankami desnice nevarne diference, mogoče je celo, da nastane kriza, ker Dipauli dotičnih besed nikakor neče izpustiti iz svojega predloga Dunaj 5. oktobra. Ebenhoch predloži v kratem zopet svoj šolski predlog Dunaj 5. oktobra. Predsednik poslanske zbornice dr. Kathrein odpotuje danei zvečer v privatnih zadevah v LoDdon, kjer ostane do konca pnhodujega tedna. Dunaj 5. oktobra. Tu je padla tempa-ratura na 5°. Iz Gališke se poroča, da je t*m zapadel visok sneg. Zagreb 5. oktobra. V raznih vaseh brodskega okraja so nastali nemiri, vlada je poslala vojaštvo na lice mosta. Listnica uredništva. O. Iv. Orlii: „Ivanka", Zal, nerabno. — G N. D. v N. m.: „K»1 ljube/, ni u. Takisto nerabno. — O. R.: „N'i ga bilo..." Porabimo. ■ / ur«M8i9v^a lista. iBvrftllne »H rkNPkntlvne flrnibet Jakoba S ta ve rja zemljiške v Šilertabm (v drugič) dne 8. oktobra v Ilirski Bistrici. Antona Žitnika posestvo v Mali Kaeni, cenjeno 2670 gld , dne oktobra v Ljubljani. Jerneja Prem rova posestvo v Stranab, cenjeno M95 gld., dno 9, oktobra in H. novembra v Senožečah. Frana (''rnot a posestvo v Ljublpni, < .njeno U'JO gld , dne 9, oktobra m IS, novembra v Ljubljani. Antonije Roje zemljice v Podgraji, HuStjana »Stera-ltergeria zemljts c v Trpčanili, Franceta M i h e I c i C a zemljice v Harijah in Matije Š t e m b c r g e r j a zemljišče v Ku-teževem, \ sa v drugič dne 11. oktobra v Postnjini. i*roNtoYoI|iiH prodi*ju. Marije in Loreuca Čeme aamljilfia v Mengisii. Izklicna cena 1200 gld. Dne 9. oktobra V Iv :> m i r 11 k 11 Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 30fi*y m. Oktober Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo P.i-Iv m v mm. v 24 nrab 4. 9. zvečer 784*4 9 1 sr.sever oblačno 5. 7. zjutraj 782*0 89 sr. jvzh. dež 175 ■ 2. popol. 7.11 -J 7 B sr. jjvzb. dež Srednja včerajšnja temperatura 100°, ea 2 .V pod nor-maloin. Popravek: V včerajšnjem listu mora biti padavina I "J 3 mm zaznamovana ZD"CLra.a-3slssL borza dne 5. oktobra 1897. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v sivbru .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4° 0..... Ogerska zlata renta 4U 0....... Oger»ka kronska renta 4°/0..... Avstro-o^orske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista........... NcmSki drž bankovci za 100 mark . . , 20 mark............ •20 frankov........... Italijanski bankovci.....; . . C. kr. cekini........... 4°/(J drJavne srečke iz I. 1851 po 250 gld. Državne srečke iz I. IHtJl po 100 gld. DunaVA reg. srečke .r)'"0 po L00 gld. . . Zemlj obč. avstr. 4'/i0/,, zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Ruilolfuve srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . rrarmvav drust. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnat i rubelj.......... 102 gld. 102 , 123 „ 101 „ m , 99 , 966 , 354 „ 119 „ 58 „ H n 9 n 45 . 10 120 45 90 55 50 65 72', 74 52 15 6U kr- 159 gld. 1H9 „ 128 „ 98 „ 198 . 22 164 437 1 — kr. 60 - 75 , 60 n 50 LiCno vrtno stanovanje v pritličji, 8 3 sobami, kabinetom, kuhinjo s priti-kiinami in z vporabo prodvrta se odda za novem-tierski termin. h'ranke brez otrok imajo prodnost. (Jena 250 gld. Prejšnji fitranki sta bili v tem stanovanji jedna pet in druga s^dem let. — Povpraša naj se v upravništvu „Slov. Naroda". (1516—1) A in 8ANTAL od MIDY. Zatre \ Copala, kubobo. vzbrlzganja. ■ f\ Ozdravi iztok v 4tJ nrab. — Posebno učinkujoč pri mehnr.skih boleznih [vcA in povzroči ščiSčenje najbolj E j kalno vode. Kot Jamstvo r* r£? ima vsak tobolčec ime y Zaloga, 8. rus Vivienne, Pariš in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske. tati I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžeb VST FI*XJX Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni priporoča nekoliko dobrih, urnih in tednih z letnimi spričevali. (1523) vzpnjme tak<M lliin ij. I< Hi v pri migi-iju VII- ruliii". Vsak balzam, ki nima jrori stoječe aeleuo Uuknue varstvena matnke, naj se zavri'" kot tim manj vredno čim eentjse ponarejenje. i*u£i naj h<-urv\ v«*aruli:t l*»5i;»nu» (Sohutaenajel • Apotkeke) A. Tliit-rry-)n v l*regratll |»rl Bogafea«SI»-tint. Cena franko za vstko pottno postajo na Avst.ro-Ojzerskem je za 13 malih ali 6 dvojnih steklenic 1 K, v Bosno in Hercegovino 1:2 malih ali B dvojnih steklenic 4 K hO vin. Manj nege 1*J malih ali 6 dvojnih steklenic se ne poSilja. Razpošilja su samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska. {^'. uri 20 m. zvečer, ob 9. uri 55 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. Allgemeine Real-Encyclopedie. Conversations-Lexicon fttr alle Stande. Regensburg bei Georg Josef Mauz. III. Auflage. 144 Hefte. Veljalo 84 gld., zdaj so proda za IS gld. Kje P pove upravnistvo „Sloveuskega Naroda". (1522] Prodaja vina. Imam v kleti okoli 5 4111 liolit olil ■•«» v iNlci'Nki'^a litiliiralne^a eruesa lu l>CkltK{£i% viiitt« Novo vino se začne razpošiljati s 1. novembr; m t. 1. C^ne vina od li) — HO kr. liter postavljeno na tukajšnji državni kolodvor. — Mali uzorčki se ne pošiljajo. (1513—2) -A.. 3i. Pujmau, Dignano, Istra. Službi zdravnikov. V italijanskih listih čitamo, da je občinski zastop v Koiniinu z razpisom od 1. junija lbl)7, fit. 943 — obnovljenim z razpisom od dno 18, Heptembra, ad št. 913 — razpisal dve alnžbl zdravnlkov-klrurgov-porodničarjev. Plači sta po KO) i>\d. in 2 Š4>. oblobi i t 1. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 1(5. septembra 1897. Prodaja m 400 hektolitrov kakor tudi 15 hektolitrov slivovice proda grajsko npraviteljstvo Dngoselo pri Zagrebu. (1480-6) B*«m»oJiSi;ifS glul. H*£ kr. Do stavlja ko, da je na licu mesta že pripravljenef».i kamna 40 kub. sežnjev in 125.000 debele opeke, kakor tndi prav blizo 322 vaganov vgašunega apna, kar bode moral prevzemnik od posojilnica prevzeti po iati ceni, kuker njo stane, Hazun t. ga s« bode od stare lrše, katero bode posojilnica posebej iti dala, tudi nekaj rabljivega kamna in opeke dobilo. Koliko bode tega, določil bode inženir, kateremu je vodstvo zgradbe izročeno, in bode prevzemnik tudi ta. materija! po isti ceni plačal, kakor prej navedeni. Vse skopaj oddalo se bode le jednemu samemu podjetniku. Vadija v ožiti bod-; 2205 gld. v gotovini ali v državnih obligacijah po kurznj vrednosti ali pa v knjižicah kako hranilnice ali posojilnice z neome-jeno zavezo. V/.projemalo se bode tudi pismene ponudbe (oferti) «lo 1 O. ure «Ine licItaeJJe* Ofertu mora biti priložen vadij in kolek 50 kr. in mora biti v ist*m natančno izraženo, po kateri ceni se hoče delo prevzeti in da se ponu-jalec vsem pogojem brez pridržka podvrže. Ponujalec mora svoj podpis ia naslov natančno dostaviti. Nejasni oforti se ne bodo vpožtevali. Proračun in načrti leže* pri posojilnici v Črnomlji vsakteremu na ogled. di i ) Ravnateljstvo. Izdajatelj in odgovorni ojceduik: Joaio Nolh. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne*.