Izhaja vHftlc četrtok. Cona mu jo K na loto. (Za Nomčijo \ K, za Amoriko in drugo tujo državo fi K.) — Posamezno štovilko so prodajajo ......po 10 vinarjev-	■

S prilogama:
,M kmečki dom" fo Jasa pospodinla'
Spisi in dopisi so pošiljaio: Uredništvu .Domoljuba" Ljubljana. Kopitarieva ulica. Naročnina, roklamaci je in in-sorati pa - Upravništvu ^Domoljuba". -— Ljubljana, Kopitarjova ulica —
Štev. 36.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1915.
h uradnih podatkov.
Dunajska vlada je izdala te dni oblino knjigo, ki v nji popisuje, kaj je izrednega naredila od začetka vojske do dne 30 junija, da bi polajšala vojno breme in po nagala skupnemu državnemu namenu. V našem listu smo reči, ki so važne, našim bralcem sproti priobčevali; nekaj podatkov iz omenjene knjige dostavljamo:
1. Podpora. Kakor je znano, določuje podpore na podlagi prijav, ki jih pošilja županstvo, okrajna komisija, ki v nji sedi po on zastopnik politične oblasti (okrajni gla\ar ali komisar), finančnega urada (davkarije) in deželnega odbora. Proti sklepom te komisije ni ugovora; mogoča je saiiin ponovna prošnja. Nič ni čudnega, da se ni povsod delalo enakomerno; umljivo je pa tudi, da domače, ki imajo moža ali sina v vojski, boli, če vidijo, da v ravno lakih razmerah v kakem drugem okraju vlecrjo podporo, sami pa nc. Zlasti glede na kniečke posestnike je mera po raznih okrajih različna. Če se n. pr. kje drže na-čela, da posestniku, ki ima nekaj živine, ie gre podpora, češ saj lahko živino proda in tako preživi svoje domače, se nam to zdi napačno. Kmetu je živina to, kar rokodelcu orodje; brez nje sploh kmeto-vati nc more. Obenem pa mora biti skrb jSpsposke, da se ravno zdaj, ko se klavne živine toliko potrebuje, ohrani po hlevih sploh, kar se da. Saj naravnost vlada zaganja prodajo telet, ki so za pleme sposobna in omejuje s strogimi določili prosto 'kovanje z živino po hlevih.
I akih in podobnih meril, ali naj se da Podpora ali ne, je še več in kjer so bolj strogi, se manj dobi; in ljudje, ki to vidijo, neenakosti ne morejo razlagati, Postava j? Pač za vse dežele in okraje enako ve-'tavna. Številke, ki nam jih glede na pod-P°re objavlja imenovana vladna knjiga, so Ze|o zanimive:
Do konca meseca junija se je izdalo za našo državno polovico brez Galicije in Bukovine 512,907.095 kron. Kranjska dežela je prejela 10,136.606, ki je po številu prebivalcev okroglo štirideseti del države (brez Galicije in Bukovine). Ko bi se bil tudi podpore razdelil štirideseti del, bi morala Kranjska prejeti 12,822.677 K, torej okroglo 2,700.000 več. Povprek dobe na mesec:
Dolenja Avstrija	, , 10,450.000
Gorenja Avstrija	, , 1,350.000
Solnograška - , .	
Štajerska , , , ,	. . 2,400.000
Koroška , , , ,	840.000
Primorska ....	. , 3,500.000
Kranjska ....	, . 1,160.000
	
Češka .....	, , 22,350.000
Moravska . . .	. . 7,200.000
Šlezija.....	, . 2,200.000
Dalmacija ....	. . 2;500.000
Umljivo je, da dežele, ki imajo mnogo tovaren in delavstva, izkazujejo večje številke; toda prezreti pa ne smemo, da so dežele malega in srednjega kmeta sorazmerno skromno deležne podpore. Številke Kranjske, Koroške in Štajerske to jasno izpričujejo. Prepričani smo, da bodo uradne številke mnogo pripomogle, da se bo pri posamnih komisijah, ki so morda do-zdaj v svoji vestnosti bolj trdo razsojale, odslej marsikaj prenaredilo.
2. Kužne bolezni. Številke, ki jih izkazuje uradna knjiga, gredo po tednih do 3. julija letošnjega leta, To le nam povedo: V tem času je obolelo ljudi
na koleri	, , ,
na griži .	, . , na vročnici . . »
na kozah	. . .
na pegast,	legarju
Skupaj .
5.584 39.497 36.490 6.861 10.769
99.201
Iz tega vidimo, kolikega pomena je ccpljenje koz. Ko bi se ne bilo ioliko cepilo, bi bila številka na kozah bolnih neprimerno večji. Obenem nas pa uči imenovani izkaz, da so nekateri meseci posebno nevarni. Kolera se najbolj razširja od junija do nobembra; ostale mesece je število za kolero obolelih neznatno. Griža divja najhujše meseca septembra in oktobra; jasna je zveza te bolezni z uživanjem premalo dozorelega sadja. Vročinska bolezen tudi pozimi ne miruje. Domala enake številke bolezni izkazuje december, marc in julij. Koze se razširjajo najbolj v toplem času junija, julija in avgusta.Pegasti legar pa tudi nima posebnega časa. Januar in julij sta v izkazu enako močna.
Največ jih je obolelo na griži. Za njo sta pa, kakor smo rekli, september in oktober najnevarnejša. Učimo se iz tega in skrbimo, da se bomo vsi, zlasti pa otroci, držali, kar nam priporočajo zdravniki glede na sadje. Še nekaj! Galicija in Buko-vina, kjer je divjala vojska, sta imeli največ kužnih bolezni. Mi smo bojišču najbližji sosedje. Zato nam je treba izredne previdnosti. Snage ne more biti nikoli preveč. Zraven pa pazimo, kaj bomo pili. Z nesnažno vocio se najložje človek okuži.
Splošno smemo reči, da se je država glede na skrb za zdravje dobro izkazala. Zdravniška veda jc močno napredovala; samo ubogati jc treba, da se znatno zmanjša, ali celo popolnoma odstrani kužna nevarnost. Ne prei:rimo še ene! Ko se, kar nam Bog kmalu daj, vojska konča, ne bo nevarnost za kužne bolezni minila. Ravno ob tistem času, ko se bodo mobilizirane čete vračale domov, bo treba na vse strani izredne pazljivosti. Dozdaj se je z malimi izjemami doseglo, da se kužne bolezni med vojaki niso razširile med drugo prebivalstvo. Bog daj, da bi se to tudi ob koncu voiske uspešno zabranilo,
Neka
Za po vojski.
Vi-'.:'..: na tik c* v =5.3: bo dala ta vc;s«a. s.ire tudi trde. s dobre.
Kako £re zdar tudi gosp-r>di v slast ■_: kruč Pre So merile biti ž trohice b-cii ih iz ns-.Scc.Je moke. zdaš :c dober črni J: da b: ie bil iz zdrave moke' Pre-. :-zzeiz posta. zda: >e vlača sama zatirala dvakrat r.a teden mesopust. Prej -.-ar?, turški ^kefe . zda- :e dobra že-a kav* Tudi na kmete v bilo zašlo : r:ro:šrine Kake- >£ c nesca- pre-5'o "žive'.c' Beli krch "c bQ. če -c bul.
in na^veoe prisuie. meso >e . malrkda- 'a muzo rta pustne veeer.
;akeja Č~ erempir zc /
a ve -e r:

e sc r:.: zcravi ir
- A prišla
e _ i
i : f i>' 5 cm 1 5
s- c a vendar tmntam. ^ele voska ras
ž >: r •: d:- da bi s; -i rudi po veski
:a- -: res črn kruh. a mnogokrat iz po-■ -i-i moke. tu-.-.-.am pa šc sploh moke mIm Ink ni. Po mestih že tudi ni : —' :a rrrr-ke Kar horemo reči ie L: - :.$ vendar vo:?ka naučila zopet :rr:::-:ia zme-rega in treznega živlie-5:ri v •, r s'-:: 5—r spoznali. da človek in r lakkd pogreli, ne da bi bil zato bš Ce' • Vrl--: s-: rečuti. ko ni tega in
V- -
boli zd:
Zdravniki so dard--.es icl:l-:o bolezni, ko ie ve
»"dar skrb staršev za otroke. Čc
ve:
-es-a a premalo
te— boli zdravo. Ko £20 se navadili dobre •edi slabšati, sao pa privzeli še od drugod s'ab< laso sm.v « vse preveč pomehau-žij in v$« xtit: hlcrirac po gosposkih« iedeh. Zato pi tač: i-bi=i; moč in zdravje in se daleč več nc moremc meriti z našimi očaki, ki niso pezaak teh dobrot, a so zato bili moča m zdravi Kakšni so kmečki otroci ob črnem krabu in mleku! Rdeči in krepki z zdravimi kostmi in zobmi. Sedai r--- tisti kofe- že otrokom uničuje živce in kvari kr. Zato sr pa bledični slabiči brez krvi m moči is brez obrambe zoper bolezni. Nekateri starš: so pa ic tako ne-r---- da že otrokom dar-c-jo tudi čaj z rumom. To se pravi otroka naravnost za-ctm—*Kati!
	Da	da		1 to n	ai bi b	ilo
tiiso	ski cre	jaee	Pri n	as se	-e spi	oh
	pilr. Z1 zašlo rr	:ed i-	isto ne uai. da	sre rz se ie	0 žganie kar bati	
r:::>r.-e v
ic š-: polno neizrab"'ene rele?
rinila da je bilo nekda-rara-.mo živbenie mnogo r :e dandanašnje s svo-
debretazri.
za zdrav« toliko večia Odkrd tako pogo-s.r; malokrvnost. oslabelost, tudi ietika. potem slabotna rast. slabi zob:e. In našli s-r. da e tega veliko kriva naša prehrana. Pri tem mislijo predvsem r.a mesta, a ni brez pomena tudi za kmete. Je se vse pre-
dob:
va-o vir.o ali rum.
mani cuca. ako se
nočeatih jedij. so-čivia m šar a. Potem pa — in to posebno pcvca.-jamo — preveč belega, a premalo črnega kruha. Najfinejša moka :e namreč v resnici na:slabša. Ne da bi ne bila okusna in tudi rediLna. ampak mletev na bel kamen vzame ns^c snovi, ki tih človeško telo za zdravje potrebne. Kaj e Knarpov kruh. ki ;e- tako priporočen za moč? Kruli iz pšenične moke z otrobi vred. Žito ima v sebi razr.e snovi, ki so potrebne za dobre kri. ra kosti, za zdrave zobe. a teb snovi ie proti sredini zrna vedno mani. v sredi, odkoder ie na-več bela mr>ka. jih pa sploh nič več ni. Blizu tako }e tudi z drugimi žiti. s sočivem in drugimi pridelki. Ce ie iečmen preveč oluščen (svetli drobni ečmenček). izgubi prav tiste snovi, ki so tako kreoilne. Tako ie tudi fižol ali grah ta moč slabši, če se samo sok precedi, ali krompir, če se olur:. preden se dene kuna'. ali c^pleno sad;e. Či— bolj narav no.
-1
Neki Robert Mtler "-c zidni: narisal krnijo o Avsiri'.:. V ;e> knjigi razklada. kako nai
Avstrin. Avstrija.
za Slovane
r: r-r:0 v pravi, se zakai v tel
in duševne meči. tak-> ca -..-. c .-z ves:, r r:gledati. Velika škcca c-i r .a. Ko 01 -"-•"•
tiste svobode in nege. ca bi mc:l: rarriti svoje moči v čast sebi in v slavo Avstriji. Kc ?a Miler tako odkrito hvali Slovane. Pol-ake in Čehe in Hrvate, a tudi Rnsine in Slovake, gre mir.o S:"ver.eev re-:r. treba je pa izvzeti Slovence, ki "ih \e š p 1:::: že čisto izkvaril. AH ni silno žalostno, da mere tuiec tako pisati o nas? In tako pisati ne bi mcgel, ko bi ne bilo r,a tem ^ -nekoliko resnico. Resrica •■e. da sc ro": pri n?s neizr. erno preveč žgr.r-a. in tod) to. da se posledice že poznaio. So kra : na Goremskem, ki s: nekca- poii.-a.; v šole prebrihtne glavice, sedai Da že težbo učitelji, da otrcci niso več tisti, pri nekaterih da se opazuje neka duševna toocs. ali celo bebesi. Že mogoče, sai so ra^mo t-žalostne posledice, ki iih ima žg:r:crit e
ra otrcci sami že potem ie pa še kažejo take posledice Bog nas vart:: kai bo z nami. ko na; c-tako malo, če zapravimo še narodno zdravie in moč!
Zato nazaj k zmernemu in treznemu življenju! Narrri k naravni preprostosti nekdanjih časov! Kolo časa se kajpada ne da zavrteti nazaj, zato ne mislimo, da bi moralo vse biti. kakor ;e bilo. Pozdravljamo vsak napredek, če ie le res napredek. A pijančevan-e ni bilo napredek, in pomehkužen: s; tudi ni bila napredek.
Treznrst in zmernost bosta dali našemu narodu telesno in duševno krepest. otrokom zdrava lica. mladeničem pošteno in veselo srce. možem zavedno moštve. narodu moč in rast.
\oiska e prinesla sila trpljenja in naložila sila premagovania. Malo tega premagovanja tudi po vojski — in učakaii bomo nov, trezen in zmeren, zato pa zdrav in sreren rod!
Na Nemškem se ie začelo veliko gi-ban:e. da bi iztrebili vse, kar se ie zaneslo med nemško liudstvo gnilega in slabega, v lrudskih šegah, v noši. v vsem mišbenm in življenju. Tako so prepričani, da same
zmage na bojiščih ne bi donesle lecie pr|. hodnosti, če ne bi premagali tudi notranjih sovražnikov! Če Nemci čutijo to, kaj ne bi čutih mi Slovenci, ki nas ie v primeri z Nemci komaj peščica! Zato pa r delo za naše prerojenje, za zmernost, za treznost, za naravno preprostost, za t lep0 domače življenje, polno zdra\ a polno vedresti in veselja, ki je združen rner-ncsljo in treznostjo!
Pregled po svetit
Izjava Pašiea o srbski amadi.
Srbski ministrski predsednik P	-ič se
je izrazil nasproti uredniku	jjan-
skega lista »Corriere della Sei	--lede
srbske Ofenzive tako-le: Srbsk	:ma-
di-. ob izbn:!iu i' . :: -'-.>	■ ni ■ -ko. ker -
mo^la zafe.i z la pr^ustrojiti, urediti in k'
izpor-olniti z J? v-,veni in v jaL Svoj čas pa začne z Oft to je stvar glavnega stana nik se je namreč pritoževal •-/: -z, 1- .'k-: 1 vo -e. r
v1 -'
Avstrija lah -ke m- je pr Fadee 1 udarec,
vajo, da je brez primer, kor pa pa a* Bres.a-Litov n- .. •
,'11. * Opl
kopotema i E. -oča.
M p:
ti r

•'5?!
B: ■ -
:i -. I; •
V-"
ora->rala ateri-■ oda fred-
■	rbija
1 1 tega - sit-
u;ši
izna-
■	Kega . ka-
d ca ... ar-aega veli-ne-
me kot petadost Romunijo in B : .-. ,.ia in >.:
ianje - Poči 50
zado-■.čelo pisje . iriji. -ko z
acic : Ti srbsk,- • t 1 * ea;anja me pa zelo na vol: v u s 1 . '/.:. i...i men'a zar.. .li "oea na vs j m.- 1. ; -ka:i Srbsko vojaško glasil« Bolgarijo.
Nemčija je ne . rila An ^-'lede na podmorsko vojsko ter se ;idru' žila nazorom ameriške vlade - ie n®1 padov podmorskih čolnov na - J*8*® ' ladje. Osebni parniki se mor dovolj opozoriti in posvariti, prodno :01'PC" dirajo ali obstreljujejo.
Srbija je baje poklicala ' moške do 50 leta.
Tarško-bolgarski sporazu njen. ne pa še podpisan, ker '. :31 pogajanja z drugimi Balkanci pretrgana. Zastopniki Cetrei ?sP®raJ 1 uma se na vso moč prizadeva Bolgarija pogodbe s Turčijo n P^k sala: poslaniki entente Urdijo, d bi f garij a s tem kršila nevtralr.es
Rcmunija. 31. avgusta -
. . , .	,	»tvol
azen ministrski svet ^>od pre -
1 Bi'
Obra
ministrskega predsednika b:>-na Udeležili so se ga vsi mini-navalo se je o težkočah. ki jb-ča izvoz romunskega ži:a in -ot
i zunanji politiki. Nato je por
•olal z"11
nji minister o izrednih ponudbah ruskega posebnega poslanika in o odgovoru na ponudbe.
Svetovna vojska.
Zopet nov zob izbit: Padla je trdnjava Luck. — Ruske izgube meseca avgusta. — Mesto Brody osvobojeno. — Proti Pinskemu močvirju. — Dnjestrska črta ruske hrambe ne drži več. — Beg v notranjost. — Trdnjavo Orodno Rusi izgubili. — Veliki boji na celi črti severno tiernovic do reke Ikve na Ruskem. — Večkratni ruski proti-liapadi. — Italijani ffo se 4. sept. zopet opekli pri griču sv. Martina ob doberdobski planoti. Artiljerijski napadi v Tirolali. — Velikanske izgube sovražnikov obDar-danelab.
Eno vprašanje se sedaj največkrat ponavlja in sliši: Kdaj bo pa Rusija odnehala? Na to vprašanje z gotovostjo samo toliko lahko rečemo: Rusija bo odnehala takrat, ko bo morala, to je takrat, ko bo spoznala, da je vse napenjanje brez upanja. Sedaj gre za vse.
Naši sovražniki so hoteli Avstrijo prislriči in razdeliti, kakor čevljar ustrojeno kožo. Vsak je hotel imeti dobršen kos. Še naš bivši prijatelj je hotel pošteno ugrizniti. Mislil si je: Ti-le lepi kraji doli ob našem obmorskem jugu bi mi pa ne škodovali Frainaso-iii so ga tako zaslepili, da ga kar nič ni bilo sram, ko se je čez noč prelevil in ko je stegnil svojo roparsko roko češ: To-le bo pa moje.
Zdaj je pa že malo drugače. Ruski orjak jc tako pritisnjen, da komaj sope. In sedaj je treba napraviti zapahe, da nc bo nazaj silil, ko je odgnan od liaših vrat. Ali bodo zapahi iz poljskega, kurskega, litavskega ali iz ukrajinskega lesa — kdo ve?
Rusija izgublja igro. Ta mogočna država ni več to, kar je bila pred letom, ko je razpolagala z nešteto armado, z neskončnimi zalogami, ko jc bila opremljena z zakladi denarja in municije. Zajemala je iz polnega, pa tudi razsipala na debelo. Danes se je vse zasukalo. Rusija je izgubila 1 milijon 800 tisoč ujetnikov; padlih, ranjenih, bolnih in za boj nesposobnih jc pa morda trikrat toliko. Izgubila jo poleg tega 11.000 topov — opremo milijonske vojske. Ta kratka slika kaže, da se ruska odporna sila z vso resnostjo bliža koncu.
RUSKO BOJIŠČE.
Veliki napad zavezniških čet se nadaljuje na celi fronti od Rige doli do vzhodne Galicije. Najsevernejši del zavezniških armad je zapleten v boje oko-11 mesta Friedrichstadta. Tu so priborile prehod čez reko Dvino. Ruske sile So povsod še dokaj žilave.
Drugi del zavezniških čet jc prodrl že koncem avgusta do trdnjave Grodno.
V vzhodni Galiciji se Rusi branijo z največjo trdovratnostjo. Vidi sc, da so dobili povelje, da morajo na vsak način vztrajati. Skušali so zadržati armado hrvatskega generala Puliallo, da ne bi mogel prodirati proti trdnjavi Luck, toda niso imeli sreče.
Pritisk ob reki Strypi. Rusko čete so napravile ob Strypi zahodno od Tar-nopola protinapade, zato sc jc bilo prodiranje naših čet začasno deloma ustavilo. Očividno je, da so hoteli Rusi pripraviti novo obrambno črto ob reki Se-ret. Naslednja poročila pa kažejo, da je bilo vso upiranje ruskih moči zastonj.
Zopet nov zob izbit. Prej nego je bilo pričakovati, se je zrušila prva opora trdnjavskega trikota v Volinju: Padla je trdnjava Luck (Mihajlograd). Uradno poročilo 1. septembra se je glasilo: Trdnjava Luck je od včeraj (31. avg.) v naših rokah. Staroslavni solno-graško-zgornjeavstrijski pcšpolk št. 55 je vrgel Ruse v bajonetnem naskoku s kolodvora in iz utrjenega tabora severno od trdnjave. Mesto je bilo v večernih urah očiščeno.
Luck leži na levem bregu reke Styr, ki se izliva v Pripet in spada k trdnjavskemu trikotu Dubno—Luck— Rovno. Severovzhodna Galicija je iz-čiščena ter zasedeno sosedno rusko ozemlje.
Beg v notranjost. Ker so naše čete prodrle rusko črto ob Dnjestru in Zloti Lipi, so jele ruske oblasti že pretečem teden izpraznjevati Pinsk. Kijev tudi že zapuščajo meščani. Enako je vlada odredila, naj se izprazni mesto Pskov (Pleskau) na južnem delu Čud-skega jezera. Pskov je zadnja večja postaja ob progi proti Petrogradu. — V Rigi je pa zažgala ruska posadka velike zaloge lesa, ki so vredne 35 milijonov rubljev.
Ruske izgube meseca avgusta. Samo v vzhodni Galiciji so avstrijske četo ujele v tem času 53.489 ruskih vojakov, med njimi 190 častnikov; uplenjenih je bilo 34 topov in 123 strojnih pušk. Na severnem bojišču znaša plen zavezniških čet: 271.839 Rusov, med njimi 15 generalov in okrog 2000 častnikov. Zajetih je bilo 2200 topov in nad 500 strojnih pušk. — Zaloge streliva, živil, zlasti ovsa so doslej še nepregledne.
Mesto Brody osvobojeno. Čete generala Bohm-Ermollija so vkorakale dne 1. septembra v Brody; naslednji dan so pa šle vzhodno od tega mesta čez državno mejo na rusko zemljo, kjer polagoma napredujejo.
Dnjestrska črta ruske brambe ne drži več. Vsled vsestranskega prodiranja naših v guberniji Volinj, kakor tudi v severovzhodni Galiciji, kjer so jo avstrijske čete udarile čez mejo, ]e bilo omajano rusko krilo ob Dnjestru, osobito ker je armada generala Pflan-zer-Baltina vrgla Ruse med ljutim bo-iem dne 1. septembra čez vrhove vzhodno od dolnjega teka reke Strype proti Seretu.
Proti Pinskemu močvirju. Naše zavezne armade, ki zasledujejo Ruse vzhodno od Brest-Litovska, so že davno prešle preko mesta Kobrina in pritiskajo na ruske čete ob zgornjem teku reko Jasolde, ki se izliva v Pripet, blizu mesta Pinska ob Pinskem močvirju.
Ruska armada razcepljena. Boji iu zmage ob Brestu-Litovsku imajo za naše vojevanje to prednost, da se je morala ruska sila razdeliti. Po močvirjih, ki leže vzhodno (Polesje, Pinsko močvirje) je ruska armada razcepljena in ne tvori več strnjene enote. Iz Vilne v Rovno je skoz močvirje pač izpeljana ena železnica, ki pa za take mase no zadostuje. — Rusi zato že izpraznjujejo Minsk in Kijev.
Rusija preti s posebnim mirom. Ruski list »Riječ« piše: »Anglija nam mora dati kapital, ali pa vojaško pomoč, sicer bomo sklenili poseben mir.: Z zanimanjem pričakujemo, kaj nam odgovori Angleška.« Iz Aten pa zopet javljajo, da je ruska vlada naznanila četverosporažumu, da sc bo Rusija odločila za sklepanje posebnega miru, če se boj za Dardancle takoj ne konča z uspehom za entento.
Trdnjava Grodno padla. Usoda te trdnjave, ki leži južno od Kovna ob reki Njemen, je zapečatena. Zunanjo črto utrdb na zahodni kakor tudi na severozahodni strani so zasedlo nemške (badenske) čete že dne 1. septembra. Zasedena je tudi železniška proga (Grodno—Vilna) pri mostu Mereču. soboto, dne 4. septembra, so pa brzo-javi naznanjali, da so nemške čete 3 hitrim pohodom prekoračile Njemen in zasedle po cestnem boju mesto Grodno. To utrjeno mesto ima 60.000 prebivalcev ter je znano radi orožne indu-> strije. Okoli mesta je 7 moderno utrjenih fortov.
Na besarabski fronti so v noči 29, avgusta nanadli Rusi z večjimi silami Naskočili so večkrat zapored. Ko je bil sovražnik že oslabljen, so napravili naši protisunek, prodrli ruske vrste itt jim vzeli več kilometrov postojank ter en del trena. Dne 4. septembra je bila cela črta od Črnovic pa do reke Ikve, ki teče mimo trdnjave Dubno v reko' Styr — v ognju. Severno od Črnovic proti mestu Czortkovii je bila ob reki Prutu zaposlena armada Pflanzer« Baltin, ki ima svojo fronto tudi proti besarabski meji. Postojanke okrog Tarnopola so napadali naši zbori pod vodstvom generala Bothmerja, ki s<3 bili dne 4. septembra že pred mestom, Severno od tu proti Brodyju in čez me< jo so napredovale čete generala BohnH Ermollija; moštvo hrvatskega genera« la Puhallo je pa napadalo sovražne sile', ki so se postavile v bran med Dubno itji reko Ikvo.
Večkratni protinapadi. Ob bojih prehod naših čet ob spodnjem Seretu: so se Rusi pogumno ustavljali in več« krat začeli s protinapadi. Boji so še resni, dasi ni več prvotne odporne sile« Naši so si že na več krajih pribori« prehod čez reko.
10.000 ujetnikov. Na bojiščih proti Rusu je bilo zadnje dni ujetih čez deset tisoč sovražnih vojakov.
ITALIJANSKO BOJIŠČE.
Višek italijanskega streljanja. Dne
25. in 29. avgusta so Italijani skušali pokazati, kaj premorejo s svojimi topovi Na grebene nasproti obmostju pri Tolminu in nasproti Mrzlemu vrhu -o natrpali topov raznih kalibrov, da nikdar takega. Ta dva dneva so bruhali vsi topovi ogenj in jeklo na višine severozapadno od sv. Lucije ter na tolminsko obmostje. Ta odsek je bil ob-strelievan v dolžini kakih ? kilometrov zračne črte s tako silo, da je padlo go-;r,v 10.i>Xi izstrelkov. Najmanj deset vagonov jekla in železa so izmetali ta lan na omenjeni odsek naše fronte. 1 X' izstrelkov znese sto tisoč kilogramov, te računamo izstrelek po-,;:-kno 10 kilogramov. Tudi naši so arjali. in sicer so spustili nad ita-i -ke baterije nekaj naših motornih velikanov. Pero je preslabo, da bi opisalo silovit učinek takega izstrelka. 5. vi neki opazovalec. — Ko je sovražnik mislil, da je dovolj razril naša kritja in omajal naše postojanke, se je dvignil iz jarkov, da bi napadel z na-■ k kom. Toda vsi naskoki so bili -• !ko odbiti: kar niso opravile puške, ? nadomestil bajonet. Kljub srditemu ustavljanju so Italijani opešali. Slava naših branilcev je tern večja, ker imajo r< • ga sovražnika pred seboj.
Zmerno streljanje. Na primorskem boji- u je bilo zadnje dni bolj zmerno Streljanje. V naše kraje se je čulo silno opniško grmenje osobito 31. avgusta. V -ilnem boju proti našim postojankam na Vršiču se je odlikovala zlasti naša ariiijerija in šenthipolitska deželna hramba, ki je stala trdno in neomajno poleg najljutejšega sovražnega obstreljevanja in sovražne premoči. Valila je skale na Lahe. ki so pošiljali vedno nov.? vete. Lahi so bili vrženi. Junaške naše čete so zaslužile ta dan 20 velikih in 50 malih hrabrostnih svetinj.
Poraz Italijanov v južnih Tirolah. Zadnje dni avgusta so bili Italijani pri selu Lafran v srditem boju hudo tepe-ni. Cel 115. italiianski pešpolk je bil razkropljen, povi jnik pa ujet. Veliko padlih, ranjenih. . etih.
Pohvala brai.^cem planote Lava-rone. Vrhovni arrnadni poveljnik nadvojvoda Friderik je brzojavil poveljniku tirolske hrambe: Vsem vrlim junakom na Lavaronski planoti, ki so se tako hrabro držali in ki so temeljito obračunali s sovražnikom, svojo popolno pohvalo. Prepričan sem, da se ob zidu naših hrabrih čet in strelcev razbije tudi vsak nadaljnji napad. — Že zadnjič srno omenili, da so trajali boji na Lavaronski planoti deset dni.
Štirje letalci nad Gorico. Dne 28. avgusta so obletavali Gorico štirje aero-plani. Iz vsakega je padla po ena bomba: škode ni napravila nobena nič. Drugače pa okrog Gorice od konca julija naprej ni bilo večjih bojev; pač pa prileti v mesto ali okolico še vedno 41
kaka granata. Tam od daleč čez Kras in pa čez Kanalske hribe pa tembolj grmi.
Na tirolsko črto so Italijani pritisnili z večjo silo. V trajnem artilerijskem ognju so bile planote in po naših tonničarjih zasedene brambe: Tonele, Folgarija. Lavarone, Monte Maronio in Monte Coston.
Tihota pred viharjem? Poročila, ki prihajajo nekaj dni sem z italijanskega bojišča, kažejo, da je delovna moč Italijanov popustila; temu se ni čuditi, če se pomisli na ogromne izgube. katere so imeli Italijani v obeh soških bitkah in pri ostalih brezuspešnih napadih, kjer so zelo razsipavali svojo municijo. Kakor smo že poročali, so Italijani po svojih izjalovljenih poizkusih. da bi prodrli ob Soči. prestavili težišče proti tolminskemu obmostju, vendar z enakim neuspehom. Pravtako so odpovedali vsi sunki proti tirolskim Dolomitom in koroškemu gorovju. V vročih desetdnevnih bojih na planoti Lavarone so doživeli Italijani nov težak poraz in od tedaj izginja veselje do napadov. Naša sijajna južna straža je neomajljiva, železen zid, ob katerem bodo iznova izkrvavele Cadornove čete. če bodo še napadale. To se je potrdilo zopet v soboto, dne 4. septpmbra, k^ so italijanske sile zopet rinile proti griču Sv. Martina ob Dobrdobski planoti, pa so bile ne le odbite, marveč pošteno razredčene, prerahljane in pomandra-ne. Naša artiljerija jih je ob umikanju proti večeru dodobra izdelala.
OB DARDANELAH.
Okrog 35.000 ranjencev in mrtvih.
Zadnje dni avgusta so turške čete prizadejale velike poraze trozveznim armadam. L'jetniki izjavljajo, da so imeli Francozi in Angleži čez 30 tisoč izgub. Angleško-francoske čete so 14krat napadle Maidos, a so jih Turki vselej odbili. Boji so prekoračili Ijutost vseh prejšnjih in so trajali skupno 24 ur.
100.000 novih angleških vojakov se je izkrcalo — tako vedo nemški listi — 6. avgusta oh Dardanelah. Kljub temu so njihovi napadi brezuspešni.
NA MORJU.
Angleška ladja — potopljena. Na
višini Scilly-otokov je bila torpedirana in potopljena neka angleška prevozna ladja. Izmed 2000 potnikov se jih je rešilo okrog tisoč.
V Dardanelskih vodah so bile tor-pedirane štiri turške ladje. Eno prevozno ladjo je dne 22. avgusta potopil neki letalec. Tako poročajo iz Pariza.
KAVKAŠKO BOJIŠČE.
Po vsem soditi so turške čete osredotočile svoje delovanje na glavnem bojišču, na polotoku Gallipoliju; zato ob Kavkazu ni posebnega gibanja. Rusi pravijo, da so zadnje čase do 22. avgusta ondi ujeli 5200 turških vojakov, nekaj topov, municije in 200 voz, nad 1000 glav živine. 100 tovornih živali, kamel in mul.
VOJSKA S FRANCIJO, Francozi se zopet pripravljajo 2a ofenzivo. Ministrski predsednik Vivia. ni je izjavil, da bo povelju i J0ffro" koncem oktobra ali najpoznej. iovem-bra pričel iznova prodirati pr \em. cern. Do tedaj upajo Angleži - ,j0 ar. mado izdatno okrepili. Ali ! , tudi Italijani zraven ?
V Vogezih so nemške čev - verno od Munstra zopet osvojile one le jarkov. ki so jih bili zasedli v dn od 18, do 23. avgusta Francozi.
Tedenske novice.
Goriški nadškof dr. Fr. Sed k biva začasno v svojenj, rojstnem kraju . Ravneh pri Cerknem.
Presenetljivo lepa je cerkev >v. Antona Pad. na Viču pri Ljubljani. C .i teden so odstranili visoke odre iz svet- . kise ponaša s krasno, okusno in i etnisko slikarijo. Cerkev je res, kakor bi jo iz škatljice« vzel. — Kdaj pride r.a vrsto župnijska cerkev v Spodnji Šiški
Častni grobovi. Na ljubljansk pokopališču so pokopali od začetka sc. nje vojske ter do 3. septembra t. 1. — MO vojakov, ki so umrli po ljubljanskih b išnicah vsled bolezni ali ran, dobljenih r. bojiščih, t Kardinal Vaszary. Dne 2 ptembra je umrl bivši primas ogrski, k . ainal in nadškof Klavdij Vaszarv. Bil jc benediktinec in deloval svoj čas kot gi - nazijski 1 ravnatelj.
Iz Mokronoga. Porcijunkuk na Žalostni gori pri Mokronogu je nedeljo 19. t. m. Spovedovanje je že v soboto preje.
Domoljubno romanje - onskili Štajercev k svetišču na Gori 1 »ljki v Savinjski dolini se je zelo len bneslo. Nad 7000 vernikov se je zbral k skupni molitvi za cesarja aram d ■ in domovino. Cerkveni govor je in. seme-niški profesor dr. Hohnjec iz v .ribora. Celjski opat mil. g. Fr. Ogra jo v imenu navzočih brzojavil p> • • 'tlemu cesarju: Več tisoč slovenskih :narjev iz Savinjske doline, zbranih i ml" lostnem svetišču na Gori Oi ki, >a moli za blagor Vašega a po- dskega Veličanstva, za zmago nep inierno hrabre c. in kr. armade in z; f'0)9 ljubljene Avstrije, ponavlja ..'j^P05'" ljivejše prisego vdane ljubezni in omajne zvestobe napram Vaš 1 aP(!| stolskemu Veličanstvu in l -votu cesarski hiši. — Franc Ogrn i: opai celjski. — Glavarje dobil ta-le Ugovor. Na Najvišje povelje prosim, d olm' stite g. opata Ogradija. da se Nicg°\u c. in kr. apostolsko Veličanstv za w lje. ki jih je izrazil v imenu s! romarjev iz Savinjske dolino, uaji lostljivejše zahvaljuje. Baron >c1iip •
Zdravstveno stanje v Zadnji teden se je nahajalo v bol"., niči za kužne bolnike 35 bolmko\. ^ so ali olx>leli na azijski koleri. ■a' ^ deloma zdravi, ali pa so še l'a noscL
Hrvatje in Ogri pri cesarju. Na Dunaj to došli 1. septembra zastopniki hrvatskih mest ter razni ogrski in hrvatski veljaki, da se poklonijo cesarju in da obnove prisego zvestobe. Dunaj je izobesil ogrske in hrvatske zastave. Schonbrunn že dolgo ni videl toliko državnikov, cerkvenih knezov in magnatov, kakor zdaj. Vsemu svetu hočejo pokazati, da so Ogri in Hrvatje tesno zvezani z vladarsko hišo Habsburžanov.
Nova maša ob fronti. Čuli smo že večkrat ganljiva poročila o službi božji v strelskih jarkih in na bojnih črtah, kako se po taki pobožnosti vojaki nanovo požive. Nekaj posebnega je pa, kar poročajo iz Pu-strske doline na Tirolskem. Tam (v Kartica) je bila 19. avgusta nova maša čisto pri sprednjih strelskih jarkih v višini 2700 m. Pod baldahinom viseče pečine so vili tirolski strelci napravili oltar, se po-rnzvrstili okrog ter imeli tako obenem cesarsko slavnost. Ob sklepu so vsi skupaj z ipeli pesem Srca Jezusovega in pa Cesarsko.
Prepoved. (Od deželne vlade.) Z ukazom c. kr. ministrstva za deželno hrambo z dne 30. julija 1914, drž. zak. St. 179, se je izdala prepoved, konje z j .izvidnicami odstraniti iz n jihovih nabornih okrajev. Na to se vnovič opozarja občinstvo s prišla vkom, rla so prestopki te nropovodi kaznujejo z denarjem do 600 K, z globo se lahko združi zapor do enega meseca.
Smrt na bojišču. Dne 10. avgusta jo padel v Galiciji kadet Štefan Koče-vnr, gojenec 7. šole v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu. Njegov tovariš Jožef Koželj je pa ranjen od šrapnela.
Pri podkavanju konja je dobil Stare Primož iz Skaručine take poškodbe v trebuh, da je revež moral (3. sept.) umreti.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil te (1 ni Franc Brezovec, doma iz Vatovelj pri Naklem. Od 7. dec. 1914 ni bilo od njega nobenega pisma. Ta dopisnica je hodila samo 23 dni. Žena Marija Brezovec je tembolj vesela, ker je mislila, da ga ni več med živimi.
Pogrešajo se: Franc Stermljan, korporal 17. pp., 15. komp. Vojna pošta 32. Po-jasnil prosi in stroške povrne Marija Stermljan, Vrdnik v Slavoniji. — Franc Berginc, vojak 97. polka, 6. stot. Za podatke prosi njegova mati Marija Berginc, Aschbach a d \Vestbahn, Niederoesterreich. — Ivan Kijavec, žel. čuvaj št. 680, Verd, p. Vrhnika pri Ljubljani, išče svojo ženo Antonijo ter sinova Antona (14 let) in Jožefa (4 leta), ki so ob izbruhu vojske z Italijo ostali v Tržiču (Monfalcone). Kdor bi kaj vedel o "jih, naj blagovoli naznaniti na zgorajšnji naslov.
Išče se Frančiška Zidar, služkinja pri Ani Zidar v Tihaboju (p. Sv. Križ pri Litiji). Dne 21. avgusta je šla na božjo pot na Žalostno goro pri Mokronogu, od takrat je ni več domov. Stara je 27 let, nekoliko slaboumna, suhe in dolge postave, Če je komu kaj znano, naj blagovoli naznaniti na Zgorajšnji naslov.
Smrtna kosa, V Ameriki (v Cleve-landu) je umrl slovenski župnik č. g. Josip Lavrič. Pokopan je bil ob izred-
no veliki udeležbi slovenskih rojakov in drugih vernikov 27. julija. Pokojni jo bil rojen v Blagovici. Preden jc šel v Ameriko, je kaplanoval v Višnjigori in v Žireh.
Tretje vojno posojilo je v tiru v Nemčiji.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev, 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4'V/o brez kakega odbitka.
gre 93 8. i\M\ U 1........
Glej inserat!
Prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef si je pretekli teden ogledal Ivangorod. in Ljublin.
Najbolje doma. Trst jc — kakor znano — močno izpraznjen. Kljub temu dohajajo še vedno tja mladenke zaradi služI). Iz Trsta naznanjajo, da se služkinj vedno manj rabi in da je že zdaj preveč brezposelnih deklet, ki bi pa na kmetih dobile dovoli zdravega in hvaležnega dela.
Preskrba beguncev. Z ministrsko na-redbo z dne 11. avgusta 1914 je vlada za prehrano beguncev določila 1 K podpore za odrasle in 60 vin. za otroke na dan. Za begunce brez lastnih sredstev je država napravila taborišča z barakami; takim beguncem, za katere ni bilo prostora v barakah, pa je nakazala stanarino prvotno 70 vin,, pozneje 90 vin. na dan, a s pogojem, da gredo v občine, ki jih je določila vlada. Z ozirom na težave pri aprovizaciji velikih mest so bili bcgunci poslani največ v mala mesta in na deželo. Načelo je bilo, da se ločijo begunci po narodnosti in po veri.
Odškodnina za žganjarske kotle, Vsled ministrske odredbe bo vojaška oblast plačevala zahtevane bakrene kotle po štiri
krone 1 kg.
Pošiljanje vzorcev blaga na bojišče ni dovoljeno na sledeče vojne pošte: št. 26, 31, 58, 59, 60, 62, 77, 90, 96, 97, 105, 107, 108, 126, 130, 140, 143, 154, 155, 158, 160, 201, 211, 504, 506.
Drobiž iz železa bodo kovali odslej v Nemčiji. V promet pridejo najprej novci po 5 fenigov.
Eni tako — eni pa tako. Ko se je v Petrogradu izvedelo, da je padel Brest-Litovsk, so ljudje kar po cestah in ulicah jokali. Med ruskimi ujetniki pa ta novica ni napravila bogvekaj
razburjenja. Eden izmed njih (tam na Štajerskem) je pokazal in stegnil roko češ, Rusija je tako velika; to, kar so Rusom vzeli, je samo toliko, kakor en prst na roki.
1855 konkurzov je bilo napovedanih v Italiji od 1. junija do 30. avgusta 1915.
Za 668.000 beguncev jo skrbela in še skrbi sedaj avstro-ogrska država. V prvem letu vojske je izdala zanje 150 milijonov kron. Izmed beguncev jili živi v barakah na Moravskem, Zgor. Avstrijskem in Ogrskem okoli sto tisoč; med njimi so tudi slovenski begunci.
To so izgube! Rusija je od 2. majnika dalje izgubila 1 milijon 400 tisoč mož; med temi je mrtvih okrog 300 tisoč.
Četverozveza išče posojila v Ameriki.
Na konferenci v Boulognu sta sklenila francoski in angleški finančni minister, da najameta v Ameriki skupno posojilo in sicer: 3000 milijonov frankov za Francijo in Anglijo, 2500 milijonov za Rusijo in 1000 milijonov za Italijo.
50,000 vreč moke. Med plenom, ki sc ga zajeli naši vojaki v trdnjavi Lticku je tudi zaloga moke: 50.000 vreč.
Za zimsko vojsko pripravlja Rusija posebno armado kozakov na konjih, ki naj bi štela en milijon mož. (Kor. urad.)
Tovarna zgorela. V Segedinu na Ogrskem je zgorela 23. avgusta Lamošnja velika tovarna za užigalice,
7000 funtov dinamita — v z:ak. Iz San Frančiška v Ameriki naznanjajo, da je pri Pinoli skočil s tira vlak, ki je vozil 7000 funtov dinamila. Dinamit se je vnel; vlak je popolnoma razbit.
Najboljši plen. Ruski general Bobir je izpovedal, da se je nahajalo v trdnjavi Novo-Georgijevsk toliko živil, da bi se bilo lahko 100.000 mož poldrugo leto preživilo. Nekoliko poprej, preden so jeli Nemci oblegati trdnjavo, je rusko armadno vodstvo poslalo v trdnjavo 12.000 volov in nekaj tisoč krav. Koliko te zaloge so mogli rešiti, ni znano.
O Doberdobu pišejo italijanski listi, kakor da bi bil čisto italijanski kraj, dasi je docela slovenska občina, Od Gorice je Doberdob oddaljen kakih 15 km. V vasi je cerkev, šola, nekaj trgovin in delavnic. V bližini je pol km dolgo in široko jezero.
Tripolis izgubljen. Italijanska naselbina je mesto Tripolis zapustila in dospela na dveh parnikih v Katanijo, Armadno poveljstvo je poslalo tri prapore vojaštva za brambo posadke v Tripolis. Mestu se namreč približuje močna armada Senusov,
Ropot v Italiji. Italijanska vlada prikriva kolikor mogoče ruske poraze. Ker pa ne more popolnoma zabraniti francoskih in angleških listov, je ljudstvo o vsem dobro poučeno. Padec Bresta-I itowska jc povzročil velikansko razburjenje. Po vse; Italiji so bile demonstracije.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4100 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas ..Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani
Dopisi.
Šmartno pod Šmarno goro. V sedanji svetovni vojsk: sta dala cvetoče življenje za milo domovino — Avstrijo tudi brata Franc in Valentin Pipan. Pred par tedni smo dobili žalostno poročilo, da je padel Franc Pipan, sin posestnika in cerkvenika. Milo so zapeli šmarski zvonovi. Nad društveno dvorano ie zaplapolala dolga, črna zastava naznanjajoča, da je padel vzorni član telovadnega odseka - Orel . Pokojni Franc ie bil navdušen telovadec, izvrsten igralec, odbornik Izobraževalnega društva in tajnik Slovenske Straže . Bil ie dober in blag mladenič. Mnogo si je prizadeval, da bi se razširilo katoliško časopisje. Njegov najljubši pri'atelj ie bil Domoljub pa tudi Slovenec in Mladost«.. Domoljubu in Mladosti je rad pošiljal razne dopise. Staršem ie vsako želio hitro iz-polnil: pa tudi drugim ie rad pomagal, kadarkoli ie le mogel. Zato ga je tudi vsak liubil. kdor ga ie poznal. Ostal bo v ne-pczabnem spominu. Njegov brat \ alentin pa ie prvo leto služil pri vojakih. Ko se jc vrela strahovita vojska, se je takoj odpeljal ra severno boiišče. Nekaj časa ie še pošil:al pozdrave iz bojnih polian. Ko so pa> Rusi cbkclili Przemvsl, nismo dobili od n;ega nobenega sporočila več. Kakor se ie zadnii čas izvedelo, je ondi umrl. Služil ie pri 17. pešpolku in še kot vojak je bil naročen na Domoljuba . Ko je bil doma. e bil tudi član telovadnega odseka • Orel . Nekai čr-sa je bival v Gradcu, kjer So o.a bili izvolili za predsednika slov. kat. izobraževalnega društva Kres in za načelnik? ondo'nih Orlov. Mnogo se ie trudil, da bi s!?venski jezik prišel do veljave. N. p. v m.f
Iz Škocijana pri Mokronogu. Kakor že zn:-.e. :e umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiii pri Rudolfovem Janez Hro-va: cerkvenik na Telčah. za ranami, ki iih e dcbil na italijanskem bojišču. Bil ie član Marijine družbe in Orla v Tržišču: neus.-ašen :un?k do-na, na bojišču in na bol n: i.-d postelji. Radi svojega katoliškega prepričanja ie moral slišati marsikatero zbf : . ivo besedo. Nekoč ie bil od posuro-ve.ih r.:-s~rotnikov celo deiansko napaden, da :e malo manjkalo in bi bil dal življenje za svoie mišljenje. Kot junak ie šel tudi v boj. Rad grem . ie govoril, ko je odha;al, rda b:rn vsai iz lastne izkušnje ovrgel laii. ki 'ih nekateri trosilo o vojski. Na bcišču so mu tri krogle iz šrapnela pre-strelile obe roki. V bolnišnici se ie zopet izkazal krščanskega junaka. Usmiljeni brat. ki rr.u ie stregel, je pravil, da je videl le malo bolnikov tako potrpežljivo prenašati bolečine, kot jih ie on. Pogreb je bi! krasen, kakor še nobenega vojaka v Novem mestu. Za njim žaluie v hribih vse, kar ie dobro mislečega. Da bi se pač v hribih rodilo še kaj dosti takih mladeničev, ki bi tako^ neustrašeno branili resnico in domovino Kot raini! — Na severnem bojišču je padel Janez Prijatelj iz Nove gore. Zapušča ženo in malega otroka. Bil je izvrsten katoliški mož. priljubljen vsem. — \ aler.tin Skušek, praporščak, doma na Je-pericku pri Tržišču na Dolenjskem, je odlikovan za svoje iuraštvo pred sovražnikom s srebrno hrabrostno svetinjo prve 6'
vrste. To je že drugi odlikovanec z Jeper-
jeka.	,
Prežganie. Dne 3. septembra ie pri
nas razsajala huda nevihta. Treščilo je v hišo kočarja Bernarda Žganjar v Velikem Trebeljevem. Strela ie ubila 74 let staro ženo Marijo llovar, Mlcinega fanta je pa oplazila. Tudi se ie hiša takoj vnela m )e skoraj vsa pogorela. Gospodar je bil zavarovan za 400 K.
Komenda. Iz Amerike (Sparta Minn ) jc te dni došlo prežalostno poročilo, da >e zvečer 5. julija nekdo ubil Janeza Juhant iz Most št. 59. Šel ie predlanskim vdrugič tjekaj, da bi doma poplačal dolg ter svoji družini kaj več prislužil. Po njem žalujejo starši in vdova na maihnem posestvu s petimi majhnimi otročiči. Tolažilno je edino to, da je doma, pa tudi tamkaj zvesto izpolnjeval verske dolžnosti ter se letos o Veliki noči veselo udeležil sv. misijona. Doma ie bil neustrašen pristaš Slov, ljudske stranke, tam pa Društva sv. Jožefa. Prav sijajen pogreb mu je napravilo društvo in tovariši. Sveti mu večna luč! Zares škoda vrlega moža in debrega zidarja. — V S u h a d o 1 a h je 10. avgusta pogorelo gospodarsko poslopje Mihaela Belcijana. Zažgali so otroci. — Naše polje proti Vodicam je nekaj poškodovala toča. — Od laške meje večkrat slišimo streljanje. Nekaj naših se je vrnilo iz ruske vojne.
Slike in črtice z bojišč.
Osemnajsti avgust pri bateriji 30 5 cm.
Ivan Filipič, cerkovnik iz Ledinice, piše žirovskemu župniku: Velečastiti gospod župnik! Danes imam zopet nekaj novic. Najprej Vam opišem, kako se nam :e godilo IS. avgusta. Imeli smo lep dan. Takoj zjutraj, ko smo vstali, smo se spucali prav kakor za v cerkev. Ob 9. uri je bil nastep. Šli smo do naše baterije. V bližini bateriie smo prejšnji dan postavili še precej čedno kapelico. Mislili smo namreč, da bomo imeli sv. mašo. Pa prišlo je drugače. Ni bilo namreč gosp. patra. Tako tudi ta dan nismo imeli sv. maše. Ko pridemo do kapelice, se postavimo kreg nje. Nato pridejo naši častniki z gosp. stotnikom, ki se piše Lajtoš. Napravil nam je lep govor. Nato je rekel: Ker ni prišel g. pater, pa molimo sami. Prvi je pokleknil on pred kapelico lurške Matere božje. Seveda. za njim smo pokleknili tudi vsi vojaki. Molili smo prav pobožno za srečen izid voiske. za zmago itd. Ob pol 11. uri ie bil razhod. Ta dan smo dobili menažo, kakršne še nikdar poprej! Še štrudl smo dobili, ki meni najbolje paše . zraven p,* tudi vina. cigaret in še vsak topničar 80 vinarjev. Popoldne smo se igrali prav po otročje. No, še jaz sem dobil 1 K 72 v nagrade, ker sem znal dobro igrati. Seveda petja ta dan tudi ni manjkalo. Mi Slovenci, čeravno nas ni čez 15, smo io prav krasno vrezali. Taljani so nam dali prav lep mir, kakršnega nismo pričakovali. Naslednji dan dopoldne je bilo prav po navadi. A ni bilo še kosilo gotovo, ko pride brzoiav, da moramo takoj proč. Popoldne smo delali kakor neumni. Proti večeru je
bilo vse naloženo. Imamo sedem avtomo. bilov in še več drugih vozov. Nato smo imeli še enkrat nastop. Gosp. stotnik nam je rekel takole: En mesec smo imeli p0. čitek. Ali sedaj pa gremo daleč in na »e. žka pota. Potrpeti moramo vse, četudi po več dni ne jemo in nič ne spimo. Nato smo šli na avto. Vozili smo se po |ako slabi cesti ponoči. Bili smo ravno na neki samoti. Kar se zaduje strašan ropot. Vsi smo | tekli na dotično mesto. Bog pomaga Avto s topom vred se je prevrnil daleč v grapo! | Na tem avto pa je bilo tudi precej r štva, Mislili smo, da ne najdemo več živega človeka. Pa vendar ni bilo več mrtvih, kot | samo eden. Ta je bil nadognjičar enajst i mož pa je bilo ranjenih. Tukaj na tem ir.e-tu me je Bog prav očitno rešil iz nesreče, Jaz sem namreč z vso silo hotel iti na ta ! avto, ker pa ni bilo prostora, sem šel na zadnji. Kaj bi bilo lahko z menoj, če bi bil | ostal na tem! Drugega nič; je po navadi, . Zdrav zmeraj kakor ptič! Prosil se-n tudi i za 48 ur dopusta, pa ga nisem dobil. Pri-i šel bi bil čez hribe .. . Taljan pa sedaj ne | strelja več s tako korajžo kakor ie poprej, j ker vidi, da nič ne doseže. Bodite \ si sku-| naj lepo pozdravljeni! Vaš vda: i Jane; Filipič.
V strelskih jarkih.
Albin Planinec
je pisal 20. avgusta
1915 sledeče:
Vaš list Domoljub napravi ja veliko veselja, zabavnih in kratkočasnih uric meni in tovarišem. Zdaj sem bil v ogniu 10 dni, pa streljal sem samo 14. avgusta ponoči, ko se je bližal sovražnik našim postojankam. I.ahi streljajo venomer ponoči in podnevi, dočim jim naši br: nibov-ci ni i ne odgovarjajo ne. Kolikcr ;e škode. jo napravi artiljerija, ki razsi granate po celi bojni črti. 17. avgust je udarila granata poleg mene v breg: k nenje me je do polovice posulo ter raztrgalo sukn o, da me je ponoči skoraj zeblo v jarku, kjer sem ležal poleg strojne puške ter čakal Italiiana, ki pa tisto noč ni prišel na muho. Bo pa drugo pot.
Pozdravljam vse kranjske Orle!
Dela dosti za vse.
Divizijski župnik — vojni kurat I< Maračič je pisal 28. avgusta »D miolju-bovemu < uredniku med drufi.i:
Vse bo dobro. Križ zmae-uie v naši državi. Vera nas druži in nam daje moči. Zadnja dva tedna sem imel sedemkrat službo božjo pri naših ija fronti. Več ti~oč spovedi in obhajil- Je pač težko delo. zlasti če vreme nagaja — a žetev je obilna. Tudi sem moget zadnji čas maševati skoro vsak sobi za težke ranjence na 7.a to prirejenem oltarcku. Naš divizijon:,r (laj(
Hc
lep zgled; če le
more. pride sam k s\cu maši i;: pogosto tudi k svetemu obna-jilu. Njegov zgled deluje na moštvo. ^ Zdaj pripeljejo k nam vsak dan do ranjencev in bolnikov: bili so pa dne . ko smo jih dobili do 300. Dela dosti vse!
(gospodarske vesti.
gospodarski in tržni pregled.
Na Tirolskem so tudi vpeljali najvišje cene. Živina se pobira za vojaštvo s pomočjo deželnega kulturnega sveta. Nikdar ne smejo vzeti plemenske krave, ki je sprejeta v zapisnik živinorejskih zadrug. Tudi sicer naj se plemenska živina kolikor mogoče varuje. Cena. je za vsako žival, bodisi vol, krava ali telica, debelo ali suho, staro in mlado, čisto jednaka: 2 K za 1 kg žive teže. Pri nas so krave po 1 K 80 vin. Še pri teh se večkrat kaj utrga. — Poveljstvo deželne brambe na Tirolskem je uredilo, da se srne kljub vojaški prepovedi živina izvažati, če je uradno dognana potreba. Živinski list mora izdati le deželno brambno poveljstvo ali namestni-šlvo. To bi bila tudi za nas prava pot.
Kjer je po deželi veliko vojakov ali beguncev, je nastalo prav znatno pomanjkanje mleka. V Ljubnem na Gor. Štajerskem imajo 1800—1900 bolnikov in 3000 ujetih Rusov. Trgovci in kramarji prodajajo mleko liter 32—34 vin.
Na Holandskem so prepovedali izvoz posušene svinjine. To holandsko meso je včasih še do naše dežele prišlo; zdaj ga nekaj časa ne bo več. Sir se sme iz Ho-lnndskega še izvažati, toda največ 70 odstotkov vsega pridelka, in ne več 80 odstotkov kakor poprej, Sicer je pa na Holandskem veliko sira. Tam se še ne pozna posebno "omanjkanie živine. Hujše ie pa drugod. Na Francoskem se je število govedi zmanjšalo za najmanj 2 milijona glav, med temi za 600.000 krav. Tudi Danska ima iste težave. Število govedi gre stalno nazaj. Cene živine so visoke; krmil skoro ni mogoče dobiti. Sploh se no celi Evrooi ODaža, da živina zelo naglo nazaduie. Vsak pameten gospodar bo plemensko živino kolikor mogoče varoval, da si korenine gospodarstva ne odžaga.
Romunsko žito se je na Nemškem zelo dra<<o prodajalo. Za turščico so plačali do !>0 K za 100 kg, za ječmen 70, za pšenico blizu 100. Zdaj pride na Nemško prav malo romunskega žita, ker se je raznesla govorica. da misli vlada tudi za tuje žito do-lo;i'i najvišje cene. Romunsko žito bi izgubilo potem več kakor polovico na svoji vrednosti. Saj ne morejo Romuni s svojim ž'Hn nikamor drugam kakor v Avstrijo ali Nemčijo, Rusi imajo v Odesi na tisoče vagonov žita za izvoz pripravlienega, pa ča ne morejo prodati, ker so Dardanele zanrle, Srbija in Bolgarija imata sami preveč. Če se v Avstriji in Nemčiji določijo '»di za tuie žito najvišje cene, potem je romunski lisjak v pasti. Žito morajo prodali, ker ne dobijo za drugo denaria in se l'm žito nazadnje še pokvari. Ko bi se cena znižala pri 100 kg za 20 K, bi imeli komuni pri 260.000 vagonih škode 520 mi-li|C/nov, Pri nas je cena za domače žito Hzka. Naša pšenica se predaja 35, romunski ječmen 70 K. Seveda mora naša vlada za gotovo vedeti pred določitvijo najvišjih Cer> ?a tuie žito, če imsrao doma zadosti Pridelka. Nekaj čnsa bi se Romuni branili ato za dobro polovico nižje prodajati, a "azadnie bi se pa morali vendar vdati. — ^ne žita ♦ ede zelo nazaj. Na Angleškem
je kvarter (okoli 8 mernikov) padel od 51 na 42 šilingov, torej 100 kg do 21 K. Pšenice je po svetu silno veliko. Amerikanci cenijo svoj letošnji pridelek na 952.000 vagonov. Toliko je še nikdar ni bilo. Tudi v Kanadi je izredno veliko pšenice. Naši so dobili velike množine žita na Poljskem.
Kakor lansko leto imajo tudi letos na Nemškem največje zaupanje, da ne bo zmanjkalo potrebnega krompirja. Pridelalo se ga bo v celi Nemčiji do 6 milijonov vagonov ali na vsakega človeka 900 kg. Če ga prav dve tretjini porabijo za živino, škrob in morebiti še za žganje, kar je zelo nespametno, bodo reveži vendar imeli zadosti živeža. — Pri nas vsi vemo, kako važna hrana je krompir. Vsled vednega deževja zelo gnije. V Ljubljani je določena cena na trgu 1 kg 12 vin., 100 kg 10 K. Na deželi so ga pa hoteli imeti 100 kg za 8 K. To se pa ne izplača.
Cene goveje živine so zelo visoke, 30. avgusta je bilo na Dunaju 3668 govedi na prodaj. Iz Češke je bilo 1550 glav, iz Ogrske le 440, iz Nižje Avstrije 653. Krav je bilo 2049, volov 951, bikov 668. Plačevali so voli: Ia 290—318, Ha 252—288, IH.a 220—250. Najvišja cena je bila 320 do 333. Krave 204—260, najvišje 320, bike 206—300. V Budimpešti je bilo 26. avgusta 2881 glav. Tam je cena nekoliko nižja. I.a voli so se plačevali 260—280, izjemno 3 K. Prašičev je bilo na Dunaju 8086, kar je zelo malo, če se pomisli, da je bilo prejšnja leta vsak torek 18—22000 prašičev na prodaj. Plačevali so mesnate: Ia 380 do 396, IT.a 364—378, lil a 350—362; debele: I.a 390—400, Il.a 380—389, IILa 368 do 378. To so res lepe cene in srečni so tisti kmetje, katerim so dostopne.
kmečke težave.
Po »Slov. Gospodarju« posnemamo: Kamorkoli prideš, povsod se poje sedaj ena pesem, namreč da se kmetu dobro godi. Ljudje vidijo samo cene kmečkim pridelkom; ne vidijo pa, koliko sedaj kmečki ljudje trpe vsled pomanjkanja delavcev, ne vidijo, kako neprimerno dražje je sedaj pridelovanje in ne vidijo, kako drago je življenje danes tudi za kmeta, kajti tudi on mora v trgovino po marsikatero živilo in oblačilo. Kmetu so določili, koliko moke sme na dan porabiti ter mu nastavili za vse žitne vrste najvišje cene. Kmet se iz domoljubja rad vda v te določbe; toda oni, ki sedaj govore o kmetu, naj pomislijo, kaj bi meščani rekli, ako bi se jim vsak dan določilo, koliko gramov mesa in koliko gramov solate smejo pojesti in koliko decilitrov piva smejo popiti. Da imajo meščani sedaj dva postna dneva na teden, ne pomeni veliko, kajti ob postnih dneh jedo dobro divjačino, bravetino, drobovino; vrhutega v določbah nikjer ni povedano, da bi si ne smeli prejšnji dan nakupiti mesa za drugi dan. Toda kmetje, kakor rečeno, vse te določbe iz domoljubja radi prenašajo in nimajo nobene zavisti do meščanov, ki glede svojih glavnih živil niso tako na mero navezani, kakor kmetje. A težko de kmetom samo to, da se mnogi ljudje pritožujejo zaradi previsokih cen kmečkih pridelkov in da sodnije nastopajo s kaznijo
Za naše gospodinje.
Češplje se drže dolgo. Obiraj češplje v suhem vremenu s peclji vred in razpoložr jih v suhi nezakurjeni sobi po slami. Tam naj leže tri tedne. Nato vloži češplje v suh in čist sodček v kamnito dežo, med nje natrosi toliko otrobov, da se nc dotikajo češplje ena druge, zaveži sod z mehurjem ali s pergamentoin in shrani na suhem prostoru. 0 Božiču odpri sodček, vzemi kolikor hočeš češpelj vun, operi jih in položi na sito, sito pa drži na soparu. Češplje, ki ovenejo v sodu, se napijejo sopara in so po obliki in okusu kakor bi bile ravno odtrgane.
Lešniki, orehi in mandeljni postanejo sladki in sveži, če jih vržeš neolupljene v posodo polno slanega kropa, pokriješ po,« sodo in pustiš stati 2 do 4 ure.
Kostanj se drži dobro, če ga obesiš v vreči v podstrešje.
V praprot zavito in položeno sadje ne gnije rado,
SUŠENJE SADJA.
Jako star dolenjski pregovor* pravi: Žganci streho prodero, štruklji po svetu poženo«. Iz tega prastarega reka lahko sklepamo, da naši pradedje pred 50 in več leti niso pridelovali toliko žitu, kakor ga pridelujemo dandanes. Zato takrat močnata jedila niso bila vsakdanja hrana. Veljala so za potrato in zapravljanje. Le ob nedeljah in. praznikih in pa oh Časih najtežjega dela so si jih privoščili. Samo bogatini so imeli vsak dan kruh na mizi. Beli kruh so jedli po kmetih samo ob velikih praznikih. Namesto kruha so leto in dan uživali suho sadje, mladina iz-večirie surovo, starejši ljudje in delavci pa kuhano. Če je hiša premogla Io par sadnih dreves, ni bila pozimi brez suhega sadja, ki ga je eospodinja na-sušila v peči, na peči ali na solncu. Kjer je bilo pa količkaj več sadnega drevja, so imeli pri hiši sušilnico za sadje. To stare sušilnice so bile sicer kaj preproste in pomanjkljive, toda nasušilo se jo brez posebnega truda in stroškov toliko sadja, da so ga imeli dovolj za dom, pogosto tudi za prodaj. Sadje je bilo uka-jeno in pogosto preveč posušeno, a kljub temu je bila čislana jed za staro in mlado.
Kakor v drugih ozirih, tako se jo sedanji rod izpremenil tudi v tem. Sadja se sicer pridela razmeroma veliko več kot nekdaj, toda uporaba njegova je drugačna. Suho sadje je prišlo zadnjih 30 do 40 let ob vso vel javo, malokdo je minola leta še posušil kako hruško ali jabolko. Češplje in tudi drugo sadje se je izvečine pokuhalo v žganje ali pa prodalo. Čirn bolj so opuščali sušenje, tem bolj se je širilo žganjarstvo, tako da so sadne sušilnice izginile skoro popolnoma, na njihovo mesto so stopili pa žganjarski kotli, ki so se namnožili v ogromnem številu.
Strašna svetovna vojska, ki se je začela pred letom dni, je pa na mah spremenila položaj. Pomanjkanje žita in drugih živil je že minolo jesen privedlo marsikoga do prepričanja, da je
V
vendarle bolje, ako sadje posuši in obrne za hrano, kakor da bi palil iz njega žganje, ki mu pravzaprav ni? ne zaleže. Tako smo doživeli vesel pojav, da so jeli vso križem po deželi popravljati stare, že desetletja zapuščene sušilnice in delati nove. Kdor je sušil, je bil zadovoljen, kdor se pa iz teca ali onega vzroka še ni mogel odločiti za to, se je pozneje gotovo kosal.
Letošnja sadna letina sicer ne bo tako obilna, vendar pa bo sadja vsaj v nekaterih krajih dovolj. Vsled skušenj minolega leta in pa vsled svetovnega položaja snloh. ne bo treba sušenja iz-novn in s tako silo priporočati kakor lani. Kdor še sedaj ne uvidi, kako ponvi v je, da so vso sadje obrne za hrano. t is; emu pač ni pomoči.
Nekaj drugega je. kar dela preglavico in skrbi marsikakemu. gospodarju I in co?:vdi:vi. ko vi lita bogato obložene jablane, hruške in češplje. »Sušil bi | ie. sušit, s&mo ne vem. kje in kako« — tako slišimo tarnati povsod. l"mljivo je. da so teke tožbe opravičene, gotovo pa tudi. da je ob so tanjih razmerah težko svetovati, še teije pomagati.
Najprej torej par migljajev o sušilnic i v vri: . ; številki " a " kaj navodil o sušenju samem!
Navadna kmečka peč kot sušilnica za sadje.
Izv. ine po Kranjskem, zlasti po Dolenjskem, še dandanes kuhajo v pečeh. K; m- >o pa vpeljali štedilnike, imajo p kljub temu še krušne peči, ki jih kuri v-aj enkrat na teden, ko pečejo krni Krušna peč ali sploh navadna kmečka peč je dovolj znana tudi kot <ušilni<. a a sadje. Omenil bi samo to, da hi se dala še bolje izrabiti za sušenje. a :k >r so je to sedaj godilo. Navadno > . avi v peč premalo sadja, ker pol; - a.i o lese le po dnu peči. oziroma na pa - avljene lonce, Veliko bolje bi se i ii ;or. ako bi naložili lese v peč i -o vrh druge v skladovnicah. V .o svrho bi bilo treba pripraviti več železnih stojal, v katere bi se lese naložile druca vrh druge tako. da bi med njimi ostalo po dva do tri prste prostore .
Omenjeno stojalo, ki bi ga lahko na lil vsak kovač, bi moralo biii tako veliko, 'a bi .-e dalo naloženo z lesami potisniti v peč in vzeti ven. V količkaj veliko peč bi lahko djali naenkrat po i. ? ali še več takih sušilnic. Ako bi bile v v-v -tem stojalu vsaj po 3 lese. dolge po ?'.» in široke po i O cm. bi na ta način dol i'i iva do tri kvadratne metre prostora. Lese naj bi bile štirikotne, ker so v 'ko bolj pripravne kakor okrogle.
Tud i teme gorke peči je dobra sušilnica. zlasti za orehe. Svežega sadja ne devamo na teme. ker se kolikortoli-ko uma že. Pač pa se na temenu lahko do konca posuši napol suho sadje. Tako vi i imo prostor v peči za sveže sadje.
Ponekod stiše sadje v pečeh kar brez les. tako da ga nasipajo v dobro pomedeno peč. Sadje se seveda tudi tako posuši, vendar pride premalo 7 rak a do njega in se tudi umaže.
5*
Dobava kovin za vojne namene.
Velike važnosti v vojnem načrtu entente je obkoljenje centralnih sil in s tem doseženo zaprtje dovoza potrebnih surovin.
V	mirnih časih smo za izdelovanje inunicije potrebne kovine po večini dobivali iz inozemstva. Ker ie ta dobava med vojno za centralni sili če ne popolnoma zabranjena pa vendar izredno omejena, so mislili njeni nasprotniki s to ukrenitvijo centralni sili od tre-notka izčrpanja lastnih zalog zadržati od izdelovanja inunicije. Kako zelo so se v tem motili, kaže dosedanji potek vojne ter dosedanje stanje izdelovanja inunicije. ki ie za dolgo časa popolnoma zagotovljeno.
Napaka v preračunanju naših sovražnikov je obstojala v tem, da niso vpoštevali izredno velikih množin kovin na Nemškem In v Avštro-Ogrski. Današnje stanje tehnike omogočuje, kovine iti zlitine, nahajajoče >e v različnih oblikah kot zlitine zopet prevesti v stanje, nrimerno za izdelovanje muni-cije. Ko so torej ivornice inunicije v mirnih časih potrebo kovin krile na odprtem svetovnem trgu. je bilo treba za preskrbljenje kovin v vojni čisto drugačnim dobavnim virom primerno ustvariti či>to nove organizacije.
V	naši državni polovici se je v ta namen novembra 1. 1. na poziv vis. c. kr. ministrstva za trgovino in s pritrditvijo vis. c. in kr. vojn. ministrstva ustanovila delniška družba kovinska centrala na Dunaju. N' družbeni upravi so zastopani odposlanci imenovanih ministrstev, železniškega ministrstva in c. in kr. inšpektorata tehnične artiljerije. Ta zadnje imenovana vojaška oblast stalno nadzoruje službo delniške družbe
kovinska centrala«, ki se je odrekla pravici, prosto razpolagati z zalogo ko-,n ki jih kupi sama, in jo prepušča c. in kr. inšpektoratu tehnične artiljerije, da jo porazdeli med podelovalce. Delniška družba centrala kovin zaračuna za svoje poslovanje samo majhne, oblastveno dovoljene režijske doklade. Pri likvidaciji eventualno preostali presežek se bo po § 35 pravil odkazal c. in kr. voj-mu ministrstvu za vojnooskrbovalne namene.
Z ozirom na te od družbe prevzete obveznosti je bila delniška družba centrala kovin od c. in kr. vojnega ministrstva, v sporazumu s c. kr. domobranskim ministrstvom in c. kr. ministrstvom za treovino izrecno pooblaščena za nakup kovin v namene vojne uprave. Takisto je poverjena z ravnanjem z re-kviriranimi kovinami.
Pri nakupu takih kovin, ki pridejo za vojne namene v poštev, prevzame kovinska centrala tudi popolno odgovornost za. inteneijam vojne uprave primerno porabo materijalij. Zlasti je delniška družba kovinska centrala pooblaščena in ji je naročeno, da kupi c. kr. centralni revizijski komisiji ali drugim oblastvenim poslovalnicam naznanjene ali ponujene materijalije. Od nje
povrnjene nakupne cene so določeno sporazumno s c. kr. trgovinskim mini. strstvom od vsakokrat merodavnih zvož industrijalcev ali od drugih javnih kot-poracij.
Doslej delniška družba kovinska centrala ni stopila neposredno p«^ javnost, ker ji je bilo mogoče adostno množine kovin si preskrbeti d<_ovorno z večjimi zavodi. Ker pa je sedaj na (a način doseženo blago večinom 1 porabljeno, je treba torej odpreti iv, ravnost neizčrpne vire v privatni lasti nahaja-jočih se kovinskih množili. To naj se izprva izvrši potom nakupa iz proste roke, da se čim dlje mogoče i< >gnemo rekvizicijske poti. Delniška drn ha centrala kovin se torej na vse la> like čistega niklja, bakra, mesinga, minbaka, litine, bronca in drugih zlitin z bakrom v kakršnikoli obliki naj že prihaja na trg ali se nahaja za privatno rabo, obrača s prošnjo, naj se ji tc materija-lije ponudijo v nakup. Ponudi" naj se za sedaj naslavljajo izključno 1 a glavno pisarno kovinske centrale delniška družba (Hauntbureau dor M< illzen-trale-Aktiengesellschaft) na Duuaju I., Kleeblattgas.se 4. Ustanavlja m pa že velika organizacija, ki bo razpolagala s številnimi prevzemalnicami.
Znvnamrk teh prevzemaln: -e objavi v kratkem.
Monsionor Anton Zupani,
Ob sklepu lista smo dobi! žalostno poročilo, da jc 7. sept. opoldne po kratki bolezni umrl velečastiti gospod monsignor Anton Zupančič, tajni komornik "M- Sve-tosta papeža, knezoškofijski kot. istorial-ni svetnik, profesor bogoslovja. Rojen ',e bil 13. januarja 1841, posvečen je il v duhovnika 3. avgusta 1867. Domovini |e blagi pokojnik izvršil veliko del 1 z ustanovitvijo »Katoliškega tiskovnega društva«, za katero se je dolgo \rsto 1« trudil in žrtvoval. Sad njegovega truda le sedanji razvoj Katoliškega tiskovnega društva.' Več o pokojniku spregovorimo v prihodnji številki. Pogreb bo v četrtek popoldne. Monsignoru Antonu Zupančiču jamči njegovo delo za Slovence traien spomin!
Tedenska pratika,
10.	septembra.	.
STcti Nikolaj Tolentinski, spozn.. it v .j
škem trgu S. Angelo v ankonskem okraju, ic P. v samostan v Tolentinu, kjer sc j« do »krap ^ zatajeval, pri vsem tem pa še zmirai vzdihovia tarnal, češ da božjemu Zveličarju za njegovo P^ lito kri ne more drugega dati kakor svoie -,.,y Umrl je 1.1308. v 70. letu starosti. Papež Ev»e"V ga je zavoljo mnogih čudežev prištel med s\ei
Solnce v. 5. u. 30 m. — z. 6. u. 24 m.
Luna v. 6. u. 31 m. — z. 6. u. 27 m
11.	septembra.
1.	St. Prot in Hijacint, muč.
2.	Sv. Pafnacii.
3. Sv. Pulherija, cesarica, rojena 1. 399. v Carigradu, je bila hči cesarja Arkadija. Ko je njen oče kmalu umrl (I. 414.), je s svojim sinom Teodozijem vladala v državi. Ko se je ta oženil z Evdoksijo, je morata Pulherija veliko od nje trpeti, posebno zavoljo tega, ker jo je sumničila, kakor bi hotela vedno le sama vladati. Zato jc Pulherija zapustila cesarski dvor in živeta v zatišju, dokler ni slabotni Teodozij umrl. Po njegovi smrti 1.450. je postala sama vladarica, in da bi lažje vladala, se je omočila z Marcijanom, vrlim kristjanom. Umrla je 1, <153. in še pred svojo smrtjo je določila veliko vsoto denarja za cerkvene ustanove. Vsled njenega prizadevanja je bil sklican cerkveni zbor v Efezu 1. 431. proti krivovercu Nestoriju, ki je učil zmotni nauk, da Marija ni Mati božja.
Solnce v. 5. ir. 32 m. — z. 6. u. 22 m.
Luna v. 7. u. 57 m. — z. 6. u. 46 m.
12.	septembra.
1.	Sv. Macedonij, škof.
2.	Sv. Gvidon, spozn., patron cerkvenikov, je bil rojen v vasi Anderlecht pri Bruselju. V 14. letu ga je domači župnik sprejel za cerkvenika; v tej službi se je po svoji marljivosti za lepoto in snago hiše božje tako odlikoval, da je postal vzor pravega cerkvenika. Pred smrtjo je romal še v Rim in v Sveto deželo. Umrl je 1. 1012.
3.	Sv. Peter Klaver je živel v Kartagini in si tam prizadeval lajšati žalostno usodo črnih sužnjev iz Afrike, ki so jih prodajali v ameriške plantaže. Umrl I. 1654. Slika se tako, da blagoslavlja za-inorčka; na glavi ima trnjevo krono in lilijo v roki. Njemu na čast je ustanovljena misijonska družba sv. Klaverja, ki skrbi za misijone med zamorci, posebno v Afriki, in za izseljence v Ameriko.
Solnce v. 5. u. 33 m. — z. 6. u. 20 m.
Luna v. 9. u. 18 m. — z. 7. u. 07 m.
13.	septembra.
l.Sv. Tobija iz St. zakona. Tobija je bil iz rodu Neftali v mestu Kades v Zgornji Galileji. Ob času asirskega kralja Salmanasarja jc prišel v pregnanstvo v asirsko sužnost. Vestno je izpolni, val postavo božjo, zaničeval pa malikovalstvo, obiskoval jetnike, pokopaval mrliče. Ko je oslepel. je bil potrpežljiv ter mirno prenašal nezaslu-žene očitke svoje žene Ane. Lepo je vzgojil svojega sina, zato ga je Bog oblagodaril s tem, da se je njegov sin Tobija ml. srečno oženil s Saro, hčerjo Raguela; nadangel Gabrijel pa mu je vrnil pogled.
2.	Sv. Virgil, muč.
3.	Sv. Amijat, škof.
4.	Sv. Amatus (Miloš).
5.	Sv. Julijana in Makrobij, muč.
6.	Sv. Ligorij, pušč.
Solnce v. 5. u. 34 m. — z. 6. u. 18 m.
Luna v. 10. u. 42 m. — z. 7. u. 33 m.
14.	septembra.
1.	Povišanje sv. križa. Cesarica sv. Helena je leta 325. našla na gori Kalvariji zakopan pravi križ Kristusov. Na tem mestu, kjer ga je našla, je sezidala prekrasno cerkev sv. križa. Polovico najdenega sv. križa je pustila v tej cerkvi, drugo polovico pa je poslala svojemu sinu Konštantinu. Leta 625. se je Jeruzalema polastit perzijski kralj Ko-zroas, ki je z drugim plenom vred odpeljal tudi dragoceno svetinjo: sveti križ. Cesar Heraklij je hotel na vsak način dobiti sv. križ nazaj; v vojski zoper Perzijce je zmagal. Med mirovnimi pogoji je bil tudi ta, da se mu vrne križ Kristusov, ki ga je Heraklij na svoji rami z veliko slovesnostjo nesel M goro, icamor ga je pred njim Zveličar sam nosil.
2.	Sv. Kornelij, papež.
3.	Sveta Notburga, devica, zaščitnica uslužbenk. je bila rojena leta 1266. v vasi Rottenburg na Tirolskem. Ker so bili starši revni, je služila v rottcnburški graščini, pri delu je bila vselej zadovoljna in vesela in z dovoljenjem plemenitih gospodarjev je delila veliko dobrega domačim revežem. Ko so umrli njeni pobožni gospodarji, pa njihov sin in njegova žena nista bila zadovoljna z ra-dodarnostjo sv. Notburge, zato je morala nekaj Msa služiti pri nekem kmetu; a kmalu so jo sprejeli v graščini nazaj. Umrla leta 1313. Slika se s "■poni v roki.
4.	Sv. Krescencija.
, 5. Sv, Marjeta Fortenska, dominikanka, umrla leta 1513,
Solnce v. 5. u. 35 m. — z, 6. u. 16 m.
Luna v. 12, .u, 5 m. — z. 8. u. 9 m.
15.	september.
• i.,'' Sv" ,CiP"ian< škof in muč., cerkv. učenik ie bil rojen leta 200. kot sin poganskih staršev! Postal je slaven govornik. Leta 246. se je dal krstiti; nato je razdelil premoženje ubogim; leta 248, je postal škof v Kartagini, razdira! poganstvo, zato je bil leta 257. vržen v ječo in leta 258. obglavljen.
2.	Sv. Nikomed, duh., mučenec.
3.	Sv. Marcel in Valerijan, mučena v Galiji.
4.	Sv. Porfirij, gledališčni igralec, ki je na gledališkem odru oznanjeval krščanska načela. Mučen je bil v Carigradu.
5.	Sv. Niket, čigar sveti ostanki se časte v Benetkah.
6.	Blaženi Roland, puščavnik na Laškem.
7.	Sveta Evtropija, vdova.
8.	Sveta Melitina, mučena v Prestavi na Bolgarskem.
Solnce v. 5. u. 36 m. — z. 6. u. 14 m.
Luna v. 1. u. 23 m. — z. 8. u. 57 m.
16.	septembra.
1.	Sv. Kornelij in Ciprijan, muč.
2.	Sveta Evfetmja, muč.
3.	Sveta Ljudmila, vdova, muč., zaščitnica češke kraljevine, je bila soproga češkega kneza ~Bo-rivoja. Sv. Metodij jo je krstil. Vzgojila je tudi svojega pobožnega vnuka sv. Vaclava ali Venčeslava in slovi med češkim ljudstvom kot »milosrčna mati ubogim, podpora šepavim, oko slepim, neutrujena pomočnica vdov in sirot«. Leta 927, so jo na gradu Tetinu umorili,
Solnce v. 5. u. 38 m. — z. 6. u. 12 m.
Luna v. 2. u. 30 m. — z. 9. u. 53 m.
Najnovejše i bojišč.
V ozemlju kreuzherškega sedla jugovzhodno od mesta Innichen se je začel dne 5. septembra vroč artiljerijski boj, — Na Balkanu položaj še ni jasen. Vroče dni imajo diplomati. V glavnem se lahko reče: Bolgarija je nam prijazna; Romunija in Grčija sta naklonjeni četverosporazumu; Srbijo pa poznamo. »Journal de Geneve« poroča, da je ententa ugodila romunskim željam, Romun';! se jc dalo na prosto, kdaj se udeleži vojske; toda zavezati se je morala, da ne bo prepustila prevoza topov in streliva v Turčijo.
To in ono.
Izkušnja uči. Mati (ki objemlje svojega najmanjšega otročiča): »O, ti ljubi čmrlček moj; ti si radost mojega srca!« — Starejša deklica, ki jc bila pravkar radi nerodnosti kaznovana, zastoče: »Le nikar ne verjemi. Ko boš enkrat tako velik kot jaz, boš ravno tako tepen, kakor jaz.«
Tovariš Viljem. Ko se jc nemški cesar prilično mudil v strelskih jarkih ob francoskem bojišču, mu pade žepna rutica na tla. Takoj pristopi neki pešec ter jo pobere. Cesar mu v znak hvaležnosti ponudi nekoliko svalčic. Vojak se zahvali rekoč: »Zahvaljujem se, veličanstvo«. Cesar nato: »Tu Vam ni treba. reči veličanstvo, marveč me lahko nazivate tovariš.« Ta pogovor sliši neki drug infanterist, pa se ojunači in zaprosi cesarja: »Tovariš Viljem, še meni dajte eno!«
Tudi izgovor. Mojster Polde )e bil vsak večer stalen gost v gostilni »pri Jančku«. Nekega dne se ravno pripravlja, da stori svojo pivsko »dolžnost«. Žena ga
ogovori; »Ali tudi nocoj ne ostaneš doma, k0 je tak dež?« — Polde; »Kaj to! Le pomisli, kako stanovitno prenašajo naši vrli vojaki v strelskih jarkih vse težave, dež, veter, mraz in snag; pa bi se jaz ustrašil teh par kapljic dežja, da bi v gostilno ne šel!?«
Nenavadna volitev. Nedavno se jo ustanovilo v našem trgu »Društvo mladih mater«. Priglasilo se je 15 članic. Kmalu nato so priredile neko novost. Najlepši otrok naj bi dobil primerno nagrado. — In kateri je dobil premijo? — Nihče, ker jc vsak izmed petnajsterih otrok dobil en glas.
Nevarna služba. Več oseb se je nedavno pogovarjalo o svojcih na bojišču, »Moj stric,« pravi Tinca, »ima tudi nevarno službo.« — »Kje pa služi? Ali je na fronti.« — »O ne. Ima bolj nevarno službo: Oskrbnik je pri trenu. Kdor bi pa zdaj kradel, ga takoj ustrele.«
Vprašanfa in odgovori.
Fr. P. Male Lese, — Sirote brez staršev imajo po umrlih na bojišču pravico do državne podpore, a normalna starost, do katere je izplačevati podpore, velja pri dečkih dovršeno 16 leto starosti, pri deklicah dovršeno 14 leto.
Pri zaostalih — izvzemši sirote, ki imajo po zakonu o vojaški preskrbi pravico do vzgojevalnega prispevka — se veže prisodba podpor razen tega na pogoj, da je padli, preden je odrinil v vojaško službovanje, te osebe res bistveno vzdrževal ali vsaj trajno podpiral.
M. L, v E, Westf. V kraje, ki so jih Italijani zasedli, sedaj ni mogoče pisati. Vasi, ki so v bližini vojne črte so pa izpraznjene. Vaša mati bo najbrž nekje med begunci. Zato se obrnite za pojasnilo na centralni odbor za primorske begunce na Dunaju. — Postava glede podpor, ki jih dobivajo svojci naših vojakov, se kolikor znano — od lani ni nič izpremenila.
J, B„ v Vestialskem: Žena dobi pri nas državne podpore 76 v., otrok, ki je star čez 8 let tudi toliko; vsak mlajši otrok 38 vin.
Podpora za stanarino znaša polovica zneska, ki ga dobe žena in otroci.
J, R. W, Štaj.i V te reči posegati sedaj ne kaže. Vojaštvo je tako pomešano, da je težko pomagati.
Kratko navodilo staršem o verskem pouku majhnih otrok. Spisal f Anton Bo-liaventura, škof ljubljanski. — Tako je naslov mali knjižici, ki ima 118 strani. Ljubljanski škof hoče s to knjižico pomagati staršem, posebno materam, da bi bolj zavedno, uspešno in veselo opravljali svojo sveto dolžnost; otroke krščansko vzgojiti: Za vzgojo so prevažna koj prva otrokova leta, še preden začno hoditi v šolo. Izkušeni vzgojitelji pravijo, da človek v glavnem ostane tak, kakor se je razvil do sedmega leta. To je res. Da bi se starši, zlasti matere, zavedale te svete dolžnosti do otrok v prvi mladosti, naj bi pripomogla ta
42
zelo potrebna in koristna škofova knjižica. Ima dva dela. V prvem delu (str. 2—32) polaga staršem, posebno materam, na jezik, kako naj otroke polagoma poučujejo o glavnih verskih resnicah, in sicer primerno razumu otrok v posameznih letih njihove starosti. V drugem delu (str. 32 do 117) pa polaga istim na jezik razlago raznih vsakdanjih molitev zopet primerno razumu otroškemu od drugega do sedmega leta starosti; naj bi otroci vsaj nekoliko razumevali, kar molijo, da nc bo molitev brez-misclna. — Ker škof silno želi, da bi se knjižica s tem poukom povsod razširila, jo jc razposlal gg. župnikom in jih prosil, naj jo razpečajo po raznih družinah. Poslal jih jc \ vsako župnijo toliko, da pride na sto oseb pet knjižic. Ceno je nastavil tako, da bi sc lc stroški pokrili; velja namreč zvezek 25 vin. — Starši! Posezite po knjižici in poprašajte za njo pri svojem gospodu župniku. Koristila bi knjižica tudi odrasli mladini, posebno dekletom, ki na možitev mislijo in bi sc rade za sveti pokiic dobro pripravile. — Ako bo knjižica potekla in bi se šc po njej popraševalo, sc bo zopet ponatisnila. Morebiti sc tudi iz drugih ško-jii starši za njo oglase.
Dolžan, Knjiga uradnih vlog. —
Obrazci političnih, vojaških, finančnih (davčnih), s.idnih in drugih uradnih vlog. Cena 3 K, vezano 4 K.
V sedanjih nerednih razmerah se kaži posebna potreba po taki knjigi; saj je dan na dan treba osnovati kako vlogo, prošnjo ali naznanilo na razne javne oblasti. Žene posestnikov, trgovcev, obrtnikov, kmetovalcev itd., katerih možje so vpoklicani. si same nc znajo navadno prav nič pomagati in si morajo iskati in prositi v uradnih zadevah vedno nasvetov po raznih pisarnah in uradih, kjer so pa uradniki že itak preobloženi z uradnimi posli. Označena knjiga pa da v vseh uradnih vprašanjih kratka pa točna pojasnila in vzorce vlog, ki so prirejeni za najrazličnejše slučaje. Dobi sc v Katolišk; Bukvar-ni v Ljubljani.
Naša zdravila in njih vporaba v domačem zdravljenju. Cena 1 K 20 v., vezano i K SO v.
Zelišča v podobah. (Slike zdravilnih in strupeno-zdravilnih rastlin v naravnih barvah.) Cena 60 vin.
K ii n z 1 c . Zdravilna zelišča. Prirejeno po knjižici župnika Ivana Kiinzleja. Cena 60 vin.
Narava sama nam nudi najboljša, najcenejša ter najpriprostejša sredstva, s katerimi si zdravje pridobimo ali okrepimo. Navedene knjižice imajo neprecenljivo vrednost. Dobe se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
VOLNO
ovčjo oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti.
Veletrgovina R. STERMECKI, Celje štev. IS, štajersko.	1622
32
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 1. septembra: 34, 47, 9, 55, 62. Gradec, 1. septembra: 85, 60, 4, 55, 23. Line, 4. septembra: 45, 85, 60, 88, 1.
SKRIVALNICA.
If 'P' 1 ju
Jps«3
«4-. 4 i - ■ JJ ts
IifeM^P
Kje jc Arabec?
E. 15 10
Po podpisanem sodišču se bode dne
22. septembra 1915 ob 8. uri dopoldne
na licu mesta v Preski dražbeniin potoni prodalo posestvo po Antonu Bezlaju iz Preske, vlož. št. 151 kat. občine Preska, obstoječe iz hiše št. 42 in zemljišča.
Cenilna vrednost znaša 2319 K; najmanjši ponudek pa 1000 K.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani,
odd. V., da- 18. avgusta 1915,
1713
Ovčjo volno i
vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah: J. GROBELNIK,
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
Kupim poljubno množino svežih
hrušek m češpelj
za žganjekulio.	1750
Fran Bezlaj, Preska 26, pošta Medvode.
Gospodarska Zveza u Ljubljani
posreduje
prodajo sadja
in ga kupuje tudi sama. Zlasti izbrano, zimsko l"03
namizno sadje
plačuje po najugodnejših cenah.
Slovenska tr
(Kongresni trg St. 2) s pravico Javnosti.
Sprejemno naznanilo.
Duorazredna trgooska Sala za detlu,
V	pripravljalni razred se sprejemajo učenol so stari najmanj 13 lot in so dovršili vsaj štiri raz. rede ljudske Sole. — V 1. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki na. pravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemna skušnje se sprejemajo v 1. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kak» srednje ali meščanske šole — Odhodno izpričevalo šolo upravičuje do dveletne aktivne vojaške služb« in nadomešča triletno učno dobo v trgovini.
Duorazredna trgouska Šola za deklice,
V	I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali K razred ljudsko ali 3. razred meščanske aH 4. razred kake srednjo šole. Pripravljalni ma razreda na dekliškem oddelku ni.
Vpisovanje nanovo vstopajočih se bo vršilo v petek 1. oktobra 1915 od 9. do 12. ure dopoldne,
Pri sprejemu imnjo prednost sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov.
K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v v spremstvu staršev ali njih namestniki v ter naj prineso s seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine ter prispevka k učilom,
Učenci, oziroma učenke, ki vstopajo \ II. letnik, in učenci pripravljalnega razreda, ki vstopajo v 1. letnik, naj se zglasijo v soboto, nktobra 1915, v ravnateljski pisarni ter naj prin > seboj prispevek za učila.
Ponavljalne skušnje se bodo vršil \ petek, 1. okt. 191"), dopoldne ob 9. uri. — Sprejemne skušnje za 1. letnik bodo v soboto, 2. .1 1015, ob 8. uri zjutraj. — Redni pouk se prične v ponedeljek, 4. okt. 1915,
Ljubljana, 1. sept. 1915.
1750	Ravnateljstvo.
Naprodaj imam več litrov lepe; a
brinjepega olja in ct>da
Cena po dogovoru. Proda se tudi do 5<>i) I. ne* opletenih steklenic po 6 do 25 litrov. Več pove:
Fr. Bezlaj, Preska 26, pošta Medvode. 1V60
O^cjo uolnc
kupuje vsako množino za vojaške potrebščine po višji ceni kot vsak drug prekupec. —	t"82
IVAN SAVNIK, Kranj (Gorenjsko,)
0
d nekdaj že so
priznano najboljše. — IVAN GliKdORC, tovarna peči v Mengšu (pri Kamniku)'
TROPI
orehove
in se-
zamove
ima še v zalogi »GOSPODARSKA ZVEZA« v Ljubljani.	1767
Sprejme se 13 do li let star
mladenič
vajen cerkvenih opravil. Starejši niso izključeni. Stano» ji njo in hrana v hiši. Več pove oskrhništvo pokopališča Sv. Križ pri Ljubljani.	172(1
tako e sliši mnogokrat popraševali ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni. anipak svoji lastni uri ne verjamejo, ker jo le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kilor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je.
/.epua ura z radijem, k ponoči sveti .... Nikel,- anker- Roskopf Hosi.opf ura, kolesje vi.
nih tekoče.....
-rebrna rem. ura . . Srebrna cilinder rem. Uela kovinasta verižica
nikeinasta.....
-rebrna verižica. . . Double zlata verižic a .
ura am-
8-40 410
ri/1 za v src!
CC
k
Vhj
(len
5-GO 7'SO 'J-70 2 SO 1-— 3-20 5-90
zbira ur za gospodo in dame, vo-prstane, broške, obeske, zapestnice, .'! verižice, uhane, blago v zlatu in namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem . u z mnogimi podobami 63 zat.tciojte rast'.nj in po£tnins prešlega.
1 ušllja se po povzetju ali pa <*e se naprej jio.šlje. Neugajajoče zame-Vse ure so natančno preizkušene.
Lastna tovarna ur v Švici
Ako naročite
In to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko budimpeštanske bazilike, 1 dob tni list 3% zcmlj. srečk iz leta 1880, 1 do-bitni list 4o/0 ogrskih hip. srečk iz leta 1881. (MeseCni obrok za vseh pet srečk ozlr. dobltnth listov samo 5 kron 12 žrebanj vsako leto, glavni dob/tki 630.000 kron)
doHS^ff* igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj I
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 12, Ljubljana.
5 vinarjem
stane dopisnica, potom katere izvolite zahtevati moj glavni cenik s 4000 slikami, obsegajoč bogato izliero pripravnih predmetov za vsakdanjo rabo in darila; cenik se pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto.
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
0. In kr. dvorni založnik, Briix žt. 782 (Češko).
Pristne nikeln. žepne ure po 4'20 K, 5'— K, V srebru 8-40 K, <)o0 K. Nikeln. budilka 2 90 K, uro s kukavico 7-85 K, uro z nihalom (J'— K. Pošilja so po pov/.etju. - Neugajajoče se za-572	menja ali denar nazai.
Proti okužen|u
ho jo treba Hedaj fio posebno varovati, k-r nantopao vsa-kojako nalezljive bole/.nl, kot fikrlatica, koze, osepnice, ko. lera, legar. — V hI od tega
na} se vporablja
povsod, kjer H« tak« bolezni Airijo, dobro razkuževalno sred. Htvo, katero na) bode v zalogi v vitakem gospodinjstvu. Najboljše razkuž ovalno nredst vo sedanjosti je planom razisko* vanj prof. Lilffler, Uebreioh, 1'roskauer, di Vontea, Vas, Pfoifer, Vertnn, 1'ertik i. dr. nedvomno
LYSOFORM
ki je brez duha, nestrupen in cenen iu se ga dobi v vsaki lekarni in drožeriji za reno 90 vin. za izvirno steklenico (zelena stekl.). Učinek LvHoforina je točen in zanesljiv, vsled česar ga zdravniki priporočajo za razkuževanje boln. postelj, za izpiranje ran, oteklin, irigatorjev in ta proliseptično obveze.	1405
Lysoformovo milo
jo lino toaletno milo, ki vsebuje Ly ho form in učinkuje pro-septično. Vporablja hc lahko tudi pri najbolj občutljivi koži, eelo pri otrocih. Stori kožo mciiko in prožno in razširja jako dober duh. Zadostuje enkraten poskus in bodeto zatem vedno vporahljali to izvrstno milo, ki je dtago lo na videz, pri vporabi pa zdrži dolgo časa. Cena milu zna« ža K 1 20.
Lysoform s poprovo meto
ie močnu protisoplična ustna voda, ki odstrauia slab duh in beli zobe in jih varuje. Vporablja se tudi lahko pri katar 1 h vratu, kaAlju in nahodu za grgranje po zdravniAlieni navodilu. Zadošča par kapljic na kupico vodo. Izvirna ateklenica stane 1 krono 60 vin., na prodai v vnaki lekarni in drožeriji. — Zanimivo knjigo pod naslovom ./Zdravje in razkuževanje" posije zastonj iu poštnine prosto
Kemik Hubmann,
referent Lysoformwerke, Dunaj XX., PetraschgasBe 4.
Razširjajte JMOLJUBA"!
Uctauovi;ono teta 1GE3.
Ustanovljeno leta 1893.
reg.slrovana zadruga z ome.emm jamsivom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
nentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
S
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 "2, 15 ali 22 '/2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila i roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 6CO.OCO K. Eelsžnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
Predsednik' Andrej Kalau, rrtJM :a »tcli-i ianoijk t LjulJjani. J. podpredsedniki	n. p od p r »s »ednik
Ivan Snfinlk, stolni kanonik v i.jubl;ani.
Karel Pollak ttl., tOTarz.ur t	ull
Člani: Fran Bentnlk. c. kr. i ro<e'or v p r Ij-.i. a- I«xacij laplotnik. ut»:« t	Ivan
Dolenc . iT t.roieoor » l.obiaMi dr. Jožef Grnten. nto. i	> t;at.:ai: Axton Koklar, -tli v
Kran ' dr. Jakob Mokorlč,	= " i : . 11 t L :. li_ flr. Frax t afei. i:' tri t « L ^ B.Eemec,
ravr.it^eJi trii -'.le l.jabitai.t- Anton Sninik. t tr paia jro»»or » L-tt. as:- «r V-Jem »cbweltx.r,
™"ikVLjubljani; dr. Alei Uienlčnik.	-ia t j. it. u . FraxY«rb!c. c. kr pm*. proJ. t l.;atJ;ari
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kril«, c. kr. jn-.'.f.r - ut »ittjui 7	^AJfiiV. r.Lg
bliani- Ivan Mlakar, ;rolesor v Ljutl.aa:- K. Grn*rr. •- cr fa. .-a-. rte; .U t X..-it.';am Avyu»tln Zaje, c. kr.
1 '	ra':. revrJt-rt m T-cjpeptfc.k t
^ Priporočamo
Rolinsko kavino primes v korist oSmejnim Slovencem!
IJčenoa
kovaJko obn sprejme takoj Andrej Plelop,
ko\aSk> moi«ter, Vrhnika.	1702 !
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt otroških dol, rentna in Ijndska. nezpodna in jamstvena zavarovani«.
Javen zavod Absolutna Mirnost. Nizke premije. 1'delefba na dividendah pr Sivi enski zavarov že po prvem letn.
Stanje zavarovan končen ll'14 k 1 To.4-90 S3S1 Stanje trar. fondoi koncem 1014 k 48178C t'22'7( V leti; 1014 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistesra dobička .	K 432.232-66
npmerav* ;Menlt Jlvljens1«. ?avprcv«nle veljavni hkrati ?,- vojno :'r,va?ovan1e. ^S' <c v tastpo kot ist obrne <Jo pnt i imenovane potJrutntce Prospekt, /sston Ir. poštnine prosto. Sposobni zas'opnik se sprej
;ANL\TGRIUM -EMONA i
notkankj:'" -in k m.	bol.sj j.!-1|
porodnesmca.	Ji
Jj LvJLJBL - 1\NA • komf maket*«, iu« 4 * |j se* • •. ■ •	rh.DER3ANC |
ŽELODČNA TINKTURA
! 1Q0 litm zdrave domač
t «v< i moče. dobri iu k« vnuk huiu )>riri-<ii k u.u
iN K' Ml. v: r.a &r&n&.i Hafl.'.Et, lUblilHil po; '
šftatr.ec, pomerančn; r vib^evec. 'Ji. , • i.
V/JV11 iiiU-.I.I* ]•'•;■..H:1
111 ll - ll i' t" ii 1 i I« Si IX, • tt- ' jS-!^ •	• ■ :21 1.3i .-.»;.
"v	--""s* 2 i.i.l '. po jtovi.«.-: i. N
dam eno vivrbu Zu gon|»(Ki ur *tvu, i'.>vj>r: riepr>■(•<•!. j uve vtuiii, i;«*r Ut-luve« n ne np it.iii. vsJed < vsur m r.irul.t uit ia> sv:
Jan 6re!,cti. tircnerije Pri annelv. Brni
'i
■ ^ ^
*<<» »niI
!"■'«! 2 ""■'lo It.
' ■ nuj
v"'« m ,J«eh » "možicu
'^.krmi
' Marije Terezije cesta 12,
V an plačan »tfcr Vn kurjih	brftflnvlr
trde kože to; nn : di f l»renino. brez bolečine* odprpvi "RIA BALSAM Cervt lor<;kv. v iamstvenii; ] » K 1* . 3 lon«k. K 2'60. » lor • K 4 • MV
Kpmcnv, Kapchuti (IvnsBR i., poStru proda 12 12. Ogrsko.
Stanje vlog čez 23 milijonov kron.
LJUDSKA
registrovatis zatirupa z neomejeno zavezo	6
fajubljana, llllkloslčeva cesta štev. 6, pritličje, v lasrf lilst nasprnti hotela Jinior" za franaskanske cerlvje
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne = samo njeni zadružniki, temveč =
tudi cela dežela Kranjska
ru
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik otl vsakih vloženih 100 kron čistih, obresti H 75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
Odgovorni urednik Jožef Gostlnčar, drf.avni poslanec."
Tiskal« Katoliška tiskarn*.