□ ZL C lop driatic* ijna družba d.d. S [ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik IV - št. 11 - November ’95 cena 150 SIT NB ZN I K l!trji,i i"®' \wMm !n!h|^l|kB dniV-JH 9 m. Wf^ jenia^o^esi0< vei šitev, zato bi morale v prehodn® dobju za ta namen zagotoviti je|»Heno~a) aj obdržala o sredstva, ki bi vs , _ _ _ stanje, če ga že ne morejo P0(j Angažirati je treba svetovalno razvojne Prog’L f — predolg, saj mora biti celoten P° izpeljan kar se da hitro. Penko: Trenutno gasimo sam^^fji dolgoročno pa bomo moral' programe. Občina Ilirska mora opredeliti o tem, ali spl0, .J 55. _ buje kmetijsko proizvodnjo 1° l^®sne trebuje, kakšna naj bi bila, sice je ta *Ad-mo tudi mi začeli obnašati ^r^o( illijj^i6 ohranili bomo samo tiste mlečnel, iv^u Uoti ki so rentabilne. - joZc j ' nakii ODMEVI ilASS ■ ali vas tudi tu čevelj žuli? ‘voj namen, da bi se na tem mestu po-v' moralno vsebino članka, ki ga je v Mu objavil Občinski odbor Socialdemo-stranke Slovenije. Postavlja pa se mi Se, ali SDSS,"zmagovalka lokalnih vo-'/tdi svoje poslanstvo v tem, da javnosti ,s lažne in neargumentirane izjave o fi-!^ju in kandidaturi Neodvisne liste Vrh -a pošlo'* "a lanskih volitvah. -Jaša iz8L S/ podala obrazložitev, ker sem jo dolžna smo ga s'sem najinim volivcem in vsem, ki so naju čju Obč fdaturi podprli. Po razlagi SDSS so lahko 94 tolafi' ‘“Mi svet izvoljeni samo izbranci, ostali ob-le tedaj, če smo podtaknjeni, podoma Sln financirani s strani nekaterih strank. iruarja u\ jnihko/i možnostih za kandidaturo na lo-et nara^ „ ^ navajam, da sva vse potrebne in-jn junii11 ^ 'n Podatke za ustanovitev liste in kan-l šote«'#f0 lzvedela drugje, ker nama je bilo na obel na! Bistrici rečeno, da ta možnost ne 1o le11 Midva sva, za razliko od vas, financirala b°'smili >l>redvo/ilno kampanjo izključno sama, le-i s, ^ b svojih lastnih sredstev, kar je razvidno ^Poročila Računskega sodišča Slovenije. a za ^11,10 kandidaturo pa sva šla samostojno, saj akoii "Urala, da so naši občini potrebni s prete-ai še, Neobremenjeni in od strankarskih malver-ileka na "todvisni ljudje. Vsak, ki je poznal pokoj- mo^1 ioz ti dd0^ f3 le ^vet OŠ Antona Žnideršiča o mo-3 ob5’0^ ^novanju sklepal na podlagi javnega ) poPra.I i f>otern ko je dobil pozitivno mnenje Ino ^ ^ za šolstvo in šport, OE Koper, o ogra^ ,f,evanju razpisnih pogojev ter soglasje večje P1 Stelja (sprejeto na seji Skupščine občine oben°Ti5tric*)' )čin'lljr l kilofll, ii P°si Druga plat neke ironije kot na čine mlel uševjnT" 3bistr'ske| letov iz P rop5 rr'zPršell< °dbor SDSS Ilirska Bistrica v okto-I ze P0^' Snežnika v članku "Zveličavnost arli vsePl okne banke Koper d.d. bo v Ilirski Bistrici v začetku naslednjega leta začela poslovati tudi - d.d. iz Ljubljane. Investicija, ki so jo začeli v oktobru izvajati delavci podjetje Energoplan dt^e i||i!anv vljenje v Reki še kdaj možno. Ker J« njej še malo rib, bo soška postrv osIL.^ ^ čista. Vložene ribe bodo živele v ne ^ lu, kjer so dobre možnosti za ^rsteJiervirajo v tudi v bližnjih pritokih, zaradi Palici vam | pa se ne bodo mogle seliti in me^aL)rjtvi Pe drugimi vrstami. Prepričan je, ^^Tdovali, rai ribiči v Reki kmalu opazili potomce^ ške postrvi iz kobariške ribogojniceLor gav-Z novo zakonodajo bi morale nPV ^ ^ družine dobiti večje pristojnosti Pr'j%|g0r ^ rovanju vod in z onesnaževalci njJnjye skupen jezik. Tudi gradnja komuNj^i infrastrukture v preteklih letih ni blla|lii)2ape|a ka kot bi morala biti, saj bi morale1! padne vode odtekati v vodotoke ( čiščene. Člani RD Bistrica upajo« l bo Občina Ilirska Bistrica phiav'aj mednarodni razpis za revitalizacijo1! ke in uredila komunalno infrastN J ob njenem porečju v celoti. Dobr?!I žnosti za turistični ribolov, ki jih 0 I Ilirska Bistrica vsekakor ima, bi vel| po njihovem še bolj izkoristiti- 1 so se zl Pačili i jev famo ij1' je tud preveč nekateri Skrb za 'enutek s kovano najtežji! negah« 'ašanja; našo drž liubitelji( Hsajol ^ žepov ^e arhii 'Mazači usposabljanje gasilce^ okviru meseca varstva ored uožari so orostovolina easilska društva org311 V okviru meseca varstva pred požari so prostovoljna gasilska društva °r&3!'1 p, za svoje operativne člane enodnevno usposabljanje z vso gasilsko * -.I,".*. L,ii() tC katero razpolagajo, za vodilni gasilski kader pa ravnokar potekajo - ■ 11S11 poveljnike društev na Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje oa "i, Ljubljani. Skrb za usposabljanje članov so gasilci dokazali tudi na ob gasilskem tekmovanju ter na regijskem tekmovanju v Postojni, ki se je 28. oktobra. Tam so se najbolj izkazale mladinke iz PGD Knežak, ki so kot veterani iz PGD Ilirska Bistrica, prve v svoji kategoriji, 2. mesto so pionirke iz PGD Podgrad, 3. mesto pa je pripadlo članicam iz PGD K jrž3vf*0stu osla ni »encla ne bo izvedljivo. Boža^' . „ ~ rc ■brehaJj "nsko i Naslov uredništva: Bazoviška 40, 66250 Ilirska Bistric3’ tel. 067/81-297, tel/fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič ; Izdajatelj: “GA Commerce", Bazovis Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, ,f|l< Franc Gombač, Ivko Spetič /predse . Prišli i ilHi svet cveti Se ko. f1 bom j ^Poti, „ ,aprmi hjbe 1 utrm Pazil cce Sergij Šlenc Urednik, novinar in lektor: Brank0. Tehnični urednik: Raymond Fabija0 „sf ■ Tisk: "GA Commerce", 66250 HiK*3 J Naklada: 1300 izvodov P, ko Pravlj, Pridu Plitve l0’ pu, liJaz s november 1995 OBRAZI V NALOMUENEM ZRCALU Snežnik • stran 5 Svinec in plastika StrV Tef ^na bolezen Bistrice je, da se v njej nekaj 6 H tet ne bog3!3 nič, potem pa vam v nekaj t' egriraj° ve^ Pr'reditev vseslovenskega po-1 ^ šal vam P0P0ln0rna okrnejo notranji mir. 1 A hci * *v' Pfitrelovega servisa v Trnovem smo ' cel a^'razen domače in skoraj kompletne ,orTI .J*, tudi visoke goste iz Ljubljane. Najvišji 3l|W Bavčar. Ni manjkal niti Jožef Školč, ki rjf®lepo pristajajo jopiči z vzorcem pepita. ■ nFr Igor Umek je bil tudi lepo viden. Žal pa ’ pkale dame z lepimi klobuki. Znamenita jjkupel je ob spremljavi naših Kettejevcev Je {Wla novo Petrolovo himno: "Na dobro J°lep spomin vam nudi le Petrol bencin." Po takratnih načrtih se je šola dokončno postavila pokonci šele sedaj, pravzaprav nekoliko poševno, ko se s hitrimi koraki bližamo plastičnim letom in se z vsemi silami borimo za boljšji jutri. In šola? Asketska, skromna. Hodniki, podvozi, nadvozi, stopnišča, steklo, sem in tja tudi kakšna učilnica. Pravi labirint brez tabel tipa Prehod 1, Učilnica 3, Stranišče 2... Prestrašeni prvošolec bi zaman iskal izhod. A tu so za pomoč tovarišice, hvalabogu. Angleži so izumili top, ki je v celoti narejen iz plastike, vključno s cevjo, ki vzdrži 18.536 strelov. Odrabljeno orožje se potem odvrže na od- TRGOVINA , „ -r? * ~ "3 iljiilli ■ N se zbrani udeležili skromne zakuske. Pačih udeležencev je potem pohitel na 'famozne slikarske razstave na Vidmu, J*1)1 je tudi pričakovala skromna zakuska. ' Preveč ponavljajoče se skromnosti so f Nekateri želodci utrpeli precejšnjo škodo. 'enutek se vrnimo v polpreteklost, v obdelovano svinčena leta. Naš narod preživlja Najtežjih trenutkov svoje zgodovine. Nekega bencina še ni. Vsakotedenske prepevanja zločinskih revij Štern, Life in Euro-''ašo državo se vrstijo druga za prvo in najditelji denarja morajo svojo ogabno strast Jl1, saj oblast strogo kontrolira vsebino sko-N žepov. Eden najbolj prizadetih je razvoj ^e arhitektonske misli, kar je razvidno iz J ^ga začetka nastajanja osnovne šole v Ko-T^0 ja, svinec se je takrat že začel nekoliko >. avseeno... .. o bile' bradati so so dosX“fcar preorano njivo. • Kn^J^^fčafiže na Stari' zamrmra največji r°!i bradati: J^ba bo vsejati! n°v£ S* humor tu raste, ' JL °'s(ab presunljivo . l^-ndar drugega vsejali \m btsko njivo. :ei pad, ker je razgradljivo in iz človeku prijazne snovi. Uporabnega dovoljenja, izdelanega na podlagi mednarodnih konvencij, še niso dobili, saj top nekateri uvrščajo med prepovedano orožje, kot n. pr. kasetne bombe, ki so zelo zahrbtne. Certifikatza uporabo imajo atomske bombe, havbice, kalašnjikovi, torpedi in drugo pošteno ter humano orožje. Smo kulturni ali ne?! Svetnik, ki zadnje čase zabava naše bralce s prispevki na tej strani je predlagal, da bi novemu občinskemu sekretarju glede na njegova leta morali v planih narisati puščico dol. Slišati je, da ga bo slednji pozval na dvoboj. In to z najbolj macho orožjem, s sabljo. Kateri izmed obeh tekmecev bolje vihti meč, bo bojda razsodila zaslužna športnica Larisa Kazačok Vodkopivskaja iz gubernije Černozjom, trenutno uspešno delujoča v Sloveniji. Pozdrave in poljube čez gore in doline! Dimitrij Bonano PREMSKE RAZGLEDNICE lili sira nostra ali Bog požegnaj Slovenijo! 10 'iH, L^rN ^ c sejalci so naslednje jutro: eir. rirf i ^ svetnik in dva občana . , cvetke bom presajal iz parlamenta, )ža ^ 'L f kora-ižm djal- \ boni pa plet, da tisti, ki bo mimo Poli, videti bo kaj imel! Močno 10 prvi (občan) in se zazre v daljavo. ^aj boni pa jaz počel, de drugi? ’ utrne se mu misel prava v glavi: Pozil bom na vse, ki bodo šli po poti. 1(1 cvetja ne pohodijo faloti... J11, bo občana s cvetjem ^ovijata za novo ero, P Pridno svetnik točke si '■ tobtve in za kariero... »Il Pustimo svetnike zdaj mimo spat, I ‘Juz sem svoje dni po sili bil soldat... Tudi sam se pridružujem ogorčenju, ki ga je pri mojem kolegu izzvalo prestopanje politikov na najino stran. Midva piševa samo humor in bojiva se pomisliti, kaj bo, če se bo ta trend nadaljeval, saj se bo ta stran sprevrgla v javne humoristične seje občinskega sveta in bova midva izglodala kot dva podrepnika. Pa to še ni vse, prisiljena bova poslušati in prenašati mučne seje in morala bova, poudarjam morala, zahtevati tudi honorar, ki ga dobivajo občinski svetniki. Za denar pa pišejo nesvobodni ljudje. Posledice tega bi bile porazne. Pomislite, kaj bi bilo, če bi začeli pisati po naročilu in bi komu kaj padlo na pamet, recimo spreminjati imena bistriških lokalov, na primer najbližjega našim Občinarjem (Pizzerije Park) in bi mi naročili preimenovati jov Pizzerijo pri hromem konju? Ali pa gostilno Lovec v Bistro pri zastreljenem lovcu? Ne, tako ne gre, meni že ne bo nihče odžiral zastojnkarskega kruha. Ne bova se samo pritožila na novinarski sindikat, ampak vložila tudi tožbo če bo treba, ki jo bo seveda plačal Snežnik. Za čast je potrebno tudi kaj žrtvovati. Kaj pomeni denar, če ti spremenijo ime in identiteto. Če ne bo nobena stvar oziroma opominjanje zaleglo, bomo začeli zbirati podpise za ohranitev imena našega časopisa ter zahtevali referendum. Zaenkrat pa predlagam, da na vse panoje napišemo slogan: Snežnik, naš prvi mučenik, Tl SAD Sl NAŠIH KORENIK ... Jože Stegu cviDMin GATJ-.RI.IA ŽELITE KUPITI NOVO SLIKO, PA TRENUTNO NIMATE DOVOLJ SREDSTEV? REŠITEV JE KREDIT Stojan Razmovski, Kmet, 1990, olje na platno, 55*80 cm OBRESTI . SAMO 9% CENA: 520.000 SIT SKUPAJ S SPLOŠNO BANKO KOPER d.d. VAM NUDIMO MOŽNOST NAJEMA UGODNIH KREDITOV ZA NAKUP UMETNIŠKIH SLIK IN KIPOV. PODROBNEJŠE INFORMACIJE V GALERIJA CVidmlP Cvetke iz občinskega parlamenta • Država nam predpisuje kriterije kar za 68% proračuna. Pa ne to, kako naj do denarja pridemo, temveč kako naj ga porabimo. Koza je gnala volka pred sodišče, pa so ji nazadnje ostali samo rogovi in fiks. • Za "demografijo" bomo letos dobili od države 10 milijonov tolarjev manj kot lani. To pa predvsem zato, ker občinske strokovne službe (v ustanavljanju) niso pripravile dovolj programov. Vrče je treba nastaviti kadar dežuje. • Nekateri svetniki (še vedno) neutrudno iščemo 23 milijonov tolarjev od prodanih stanovanj. Prepozno je zapirati hlev, ko je konj že ušel. • Svetnike je hudo zaskrbel velik račun za porabo vode v občinski stavbi. V njej bo po novem tudi sedež tajnika občinske gasilske zveze. Zatorej svetniki - bojmo se ognja in pijmo vodo dokler jo je še kaj. • Če bomo "priznali" gasilcem benificirani delovni čas, bo odvisno predvsem od tega, ali bodo imenovani podali "kontra predlog" za občinske svetnike. Kar skupaj leži, skupaj drži. • Ko gre za financiranje izgradnje novega gasilskega doma - je ta občinski. In ko bo prišlo do prodaje starega - je ta sigurno in samo od gasilcev. Kar je tuje je moje, kar je moje ni tvoje. • Denar za delavsko univerzo naj bi namenili samostanu, kjer (čisto slučajno) poučujejo tudi otroka nekega svetnika "sakralno italijanščino". Kdor meče kamenje v zrak, mu rado pade na glavo. • Nekaj svetnikov trmasto vztraja na tem, da je študij učiteljev (ob delu) izključno njihov problem. Kot da ne bi šlo za naše šole in naše otroke. Kolesa v mlinu ne tečejo brez vode. • Ko se pogovarjamo o vrtcih, smo vedno v dilemi, ali je preveč zaposlenih ali premalo otrok. Edina zveličavna in pametna ugotovitev nekaterih je, da jim namenjamo preveč denarja. Ni ga tako pametnega, da ga njegova neumnost z vsemi štirimi ne pahne v blato. • Kmetijstvo je tema, ki nas vedno razvname (sami kmečki sinovi). Letos smo mu namenili pičlih 0,8% občinskega proračuna! Le kako naj bo dobro kmetu, ko pride k skledi le eden od pluga in vsi ostali iz debele sence in z veliko žlico. • Kosmo glasovali o finančni podpori za Hodnikov mlin, smo sprejeli sklep 1. da se ne da-DA in sklep 2. da se da-NE! Ko boste ugotovili zakaj gre, to nemudoma sporočite zapisničarki. Reva se verjetno še dandanes vica. • Predsednik sveta se je dosedanjemu občinskemu sekretarju sveta zahvalil za dolgoletno vestno delo in mu zaželel miren penzjon. Mi o njem, njega pa ni! Menda je bil že dve uri v penziji. Kdor zna čakati, mu čas odpre vrata. Pa srečno, Franček! • Občina plačuje obvezno zavarovanje "kar štiristotim", predvsem mladim brez zaposlitve. Nam ob tem ne sme biti vseeno kaj čaka naše otroke. Žetev celega leta je odvisna od pomladi, ko se seje. • Iz občinskega proračuna namenjamo kar 63% več sredstev za "socialo" kot znaša republiško povprečje. Pa smo spet nekje prvi in sicer prvi med reveži. • Pr iglasovanju ima predsednik sveta vedno težave pri štetju rok, ki jih je ponavadi vedno premalo. Pa se je po tehtnem premisleku odločil, da bo najprej seštel noge, delil z dva in dobil ovce. • Eden od drugje živečih svetnikov nikakor ni mogel ugotoviti, ali se pride v Soze po cesti z Male Bukovice ali z Velike Bukovice. Pa saj ni važno. Tako in tako nobena ne pelje skozi Šembije. • Ta isti svetnik je predlagal 5% manj proračunskega denarja za "socialo" in 5% več za ceste, verjetno bi moral predlog obrazložiti. "Sociala" se bo lahko le tako vozila po dobrih cestah - volk sit in koza cela. • Na nogometnih tekmah naše "faulirane fuzbalerje" presenetljivo hitro in čudodelno ozdravi “novi dohtar". S kufrom v roki je v trenutku na terenu. Le kako mu to ekspertno zdravljenje uspe? Kufer je na las podoben tistemu, ki je poln denarja od pobranih vstopnin. • Pri obravnavi proračunske postavke za odpiranje novih delovnih mest, smo se svetniki najbolj muzali ob seznamu "izbrancev" Nekateri so nepričakovano zavrnili kredite z obrazložitvijo, da gre za "zelo neugodna sredstva". Najprej je Kristus sebi brado naredil in šele potem apostolom. Ampak strah je pa lepa reč! • Po neštetih vprašanjih in zahtevah (po jasnih odgovorih) še vedno nismo uspeli izvedeti kje in koliko novih delovnih mest se je odprlo s pomočjo "neugodnih sredstev". Oni vedo, da za dobrim mizarjem ostane malo oblancev. Tam kjer se denar smeje, še pravica joče. • Proračunska postavka - financiranje političnih strank - je šla dokaj gladko skozi. To pa zato, ker so stranke sigurno "najboljši proračunski porabniki". Najprej razdeli sebi, da boš lažje vladal drugim. • Eden izmed svetnikov pa se je (vseeno) močno razburi I ob zgoraj omenjeni postavki. Svoje sklepanje je razložil s primerom: "Vi nam ponujate 1 tolar, zase pa zahtevate 5 tolarjev - temu se reče po domače, da nas imaste za mone." Konec citata basni o lisici in kislem grozdju. • Svetnik, ki je čisto slučajno tudi balinar je (na naše začudenje in veselje večine prisotnih) bliskovito spremenil mnenje o fuzbalerjih. Zahteval je, da se jim dodeli 1 milijon tolarjev za igrišče. Rečeno, storjeno! Naj bo ptiček še tako majhen, žolč in jetra ima pa vendarle. • V naši občini imamo krajevne in vaške skupnosti, ki večino svojih programov opravijo z delom ali samoprispevkom. Imamo pa tudi takšne, ki hočejo samo in izključno proračunski denar. Skupni denarji so kot žegna-na voda: vsakdo hodi vanjo prste namakal in niso redki, ki bi vanjo kar počepnili. • Eden izmed svetnikov nas je seznanil, da smo v uradnih objavah razpisali "investicijo" - novo knjižnico v vrednosti 60 milijonov tolarjev. Vsaka čast kulturi, ampak o tem občinski svet ne ve prav nič! Občinska strokovna služba tudi ne. Dokler ne veš, te ne more boleti glava. • Na občini je župan zaposlil kar dva varnostna inženirja. Mnogi se sprašujejo zakaj. Kdor ne more pričakati otroka se bo oženil z nosečo žensko. • Eden izmed njiju je imel na svoji bivši firmi kar precej dolg odpovedni rok. Kot da bi moral razdolžiti "minsko polje" ob fabriki. Mi pa vemo, da je lahko braniti grad, ki ga nihče ne napada. Ampak občina je nekaj čisto drugega. • Ob otvoritvi nove črpalke so Petrolovci podarili knjižnici "ček prijaznosti" v vrednosti 100.000 SIT. Morda je bila to posledica "sitnarjenja" županu s strani nekaterih svetnikov. Drugje so (ob enakih priložnostih) dobili ček za 40 milijonov. Občinski knjižnici torej le kapljico. Kaj pa je ena kapljica v morje - nič! Če seveda ne izveš, komu gre morje. • Nova bencinska črpalka je (po besedah župana) velika pridobitev za našo občino?! Morda zato, ker stoji na neprimerni lokaciji in "onemogoča" izgradnjo obvoznice? Morda zato, ker smo dobili za naše občane nova delovna mesta? Prav sigurno pa je to velika Petrolova pridobitev ob "vsestranski podpori občine"! Nikjer drugje niso prišli do novega objekta na tako lahek način. • V občini se šušlja, da bistriška Eta ugaša in z njo precej delovnih mest. Občinski svet in župan pa nič! 88 jih je, pa kokodakajo kot da jih je 800. Oprostiš lahko, pozabiš pa ne! •Ob 21ts smo složno ugotovili, da smo sprejeli občinski proračun za leto 1995. Koliko ta znaša pa ne ve nihče, razen gospe Marjetke. V topli vodi žabe složno in ubrano kvakajo, ne glede na to, kako velika je mlaka. • Kar se tiče mojega pisanja cvetk ■ nihče še ni umrl ker je bil preklet in nobeden ni preživel zaradi blagoslova. Na svidenje do prihodnjič. Vaš svetnik: Zlatko Jenko Snežnik • stran 6 KULTURA RAZSTAVA • GALERIJA NA VIDMU IZ DEJAVNOSTI Z MLADINO Mejnik ali preskok na višjo kvalitetno raven? Slrokovna žirija (Dejan Mehmedovič, Polona Škodič in Leon Belušič) je imela pri izboru nagrajencev in selekciji del za razstavo nemalo težav, saj je bila umetniška raven prispelih del zelo visoka tudi zaradi tega, ker je bila skoraj polovica udeležencev akademsko izobraženih slikarjev, grafikov in kiparjev. Zal je moralo zaradi prostorske stiske v depoju ostati veliko del, ki bi si zaslužila uvrstitev na razstavo, instalacijo Alcxa Batiste iz Ilirske Bistrice "Polja miru - rojstvo zvezde", ki je odstopala od drugih del in ni sodelovala v izboru, pa je žirija razumela "kot zelo pozitivno spremljajočo aktivnost ob ex temporu." Na ogled je bila na Strojbarjevem trgu pri gostilni Lovec. Žirija je pri ocenjevanju upoštevala tehnično izvedbo, inovativnost, vsebinsko podstat in splošen vtis dela. Na podlagi omenjenih kriterijev je poleg velike odkupne nagrade podelila še 5 prvih odkupnih nagradin 5 častnih diplom. Ana Cajnko iz Ljubljane (Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica), Dušan Fišer iz Ljubljane (Galerija na Vidmu), Azad Karim iz Ajdovščine (Lesonit d.d. Ilirska Bistrica), Ester Mršnik iz Ilirske Bistrice (Zavarova/m'ca Triglav d.d. Postojna) in Milan Percan iz Portoroža (EkaArtd.o.o. Ilirska Bistrica) so prejeli prve odkupne nagrade, Sken-der Bajrovič iz Ljubljane, Lea Dežman z Jesenic, Nuša Javornik iz Ljubljane, ErikLovko iz Postojne in Petar Milohanič-Pierz Reke (Hrvaška) pa častne diplome. Galerija na Vidmu je z letošnjim slikarskim srečanjem brez dvoma močno razgibala domače kulturno življenje, ki je s sodelovanjem ustvarjalcev iz treh držav in ustreznim odmevom v medijih dobilo veliko novih vzpodbud za prihodnost, saj se bo ex tempore v naslednjih letih nadaljeval. Osnovni namen organizatorja - nastanek umetniških del slikarsko skoraj neobdelane pokrajine, predvsem Prema in starega dela Ilirske Bistrice - se je izpolnil na najlepši možen način. Podobne akcije tudi na drugih področjih ustvarjalnosti bi v povezavi z gospodarstvom verjetno popravile narušeno podobo občine, ki jo vzave-sti ljudi še vedno uokvirjata prizadeto okolje in ena izmed največjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji. Na razstavo so se uvrstili naslednji avtorji: Azad Karim iz Ajdovščine, Milena Braniselj iz Cerknice, Mojca Vilar iz Domžal, Matjaž Mavser iz Dupelj, Alex Batista, Danilo Gašperšič, Ester Mršnik in Sonja Munih iz Ilirske Bistrice, Lea Dežman z Jesenic, Irena Stergar iz Kobarida, Ljerka Kovač, Janez Matelič, Aleš Sedmak in Tomo Vran iz Kopra, Matejka Belle iz Koprive, Al-ma Dujmovič iz Krka (Hrvaška), Vinko Bogataj iz Lesc, Skender Bajrovič, Dare Birsa, Ana Cajnko, Dušan Fišer, Nuša Javornik, Gani Llalloshi, Save Stevanoski, Boris Štrukelj, Suzana in Stojan Svet iz Ljubljane, Jože Šubic iz Maribora, Claudia Raza Floreancic iz Nabrežine (Italija), Valter Brajnik iz Nove Gorice, Erik Lovko iz Postojne, Milan Percan in Sergej Prinčič iz Portoroža, Miro Švigelj in Veljko Toman iz Preserij, Florijana Ipavec iz Prestranka, Stanislava S. Pudobska iz Pu-doba, Muris Čobrič, Antun Kneževič, Petar Milo-hanič-Pier in Bruno Paladin z Reke (Hrvaška), Fulvia Zudič iz Sečovelj, Marjan Miklavec iz Sežane, Barbara Demšar, Klara O. Jenko in Silvester Plotais-Siloe iz Škofje Loke ter Štefan Turk iz Trsta (Italija). Ki Azad Karim, Večna dežela, mešana tehnika, 120 x 130 cm Milan Percan, Medkrai, olie na platnu, 65 x 115 cm Dušan Fišer, Horizont, olje na platnu, 120 x 120 cm Ester Mršnik, Hiša Makse Samse, akril na platnu, 100 x 120 cm GLEDALIŠČE Angleški humor v Domu na Vidmu V sredo, 29. novembra, se bo ob 1910 v prenovljeni dvorani Doma na Vidmu po dolgem času spet dvignil zastor pred igralci Prešernovega gledališča Kranj, ki bodo nastopili v komediji Raya Cooneya "To imamo v družini". Delo angleškega komediografa, igralca in režiserja, slovenski publiki je znan tudi kot avtor uspešnice "Zbeži od žene", ki je pred časom doživela nenavadno velik uspeh in se "nemudoma uvrstila ob bok najpopularnejših in statistično najuspešnejših slovenskih odrov", je doživelo slovensko praizvedbo v začetku gledališke sezone 1995/96 in zagotavlja obilico sproščenega smeha ter "odličnega gledališkega humorja". Komedijo je režiral Marjan Bevk, v njej pa nastopajo Tine in Bernarda Oman, Matjaž Višnar, Pavel Rakovec, Marijana Brecelj, Aleksander Valič, Janez Škof, Miran Kenda, Darja Reichman in Uroš Smolej. Vstopnice (1600 SIT) si lahko v predprodaji zagotovite na ZKO Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, tel. 067/81-250 ali uro pred predstavo v Domu na Vidmu. 7. likovni ex tempore "Snežnik 95'te Na povabilo Zveze kulturnih organizacij Ilirska Bistrica, Likovnega društva France Pavlovemu "Jugosla Mladinskega odseka Planinskega društva Snežnik Ilirska Bistrica se je na letošnji, že 7. likovnbJnoevrop: tempore v Ilirski Bistrici (petek, 27. oktobra) odzvalo kar 60 mladih likovnikov s svojimi menMjovalcev n trinajstih osnovnih šol ilirskobistriške, pivške, sežanske in postojnske občine (OŠ Miroslav VMflj. nove| ter bližnje Reke. Organizatorji so bili še posebej veseli mladih likovnikov iz Hrvaške, ki so plavljena v gostje te mladini namenjene likovne dejavnosti. Letos so s svojimi učitelji likovnega pouka govo mladi iz osnovnih šol Dolac, Gornja Vežica, Brajda in iz italijanske šole Belvedere. pev reče Sviščakih, Mašunu, Gomancih, v Črnem dijlože Pirje\ Žal so finančne težave organizatorjev onemel podobno čile, da bi mladi tudi letos obiskali katerega Mi tudi vz Gostitelj mladih likovnikov je bila lepa nova šola Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, otroci pa so za svoje likovne motive imeli na voljo slikovite vedute, ki jih je veliko v starem delu mesta ob reki Bistrici. V lepem sončnem jesenskem dnevu so se mladi razpršili po mestu in ob mentorstvu svojih likovnih učiteljev "ujeli trenutek" iz življenja kraja v mnogih likovnih tehnikah in izraznih možnostih. V popoldanskem delu srečanja so mladi oddali svoja likovna dela, mentorji pa niso imeli lahkega dela, saj so morali izbrati tri najboljše slike. Pa vendar, odločili so se. Prvo nagrado sta prejeli učenki Meta Frank (OŠ D. Ketteja, Trnovo) za sliko "Stara pila" in Ana Dolgan (OŠ A. Žnideršiča, Ilirska Bistrica) za monotipijo "Mlinsko kolo", druge nagrade niso podelili, tretjo nagrado pa je prejela Tea Ipavec (OŠ Sežana) za sliko "Vencinova hiša". Mladim so čestitali tudi organizatorji, ki so izrazili navdušenje nad likovno uspešnostjo vseh udeležencev. Sredi novembra bodo vsa dela letošnjega likovnega ex tempora predstavljena javnosti v OŠ A. Žnideršiča, kasneje pa bodo obšla še vse kraje od koder so prišli mladi likovniki. Vsa dosedanja likovna srečanja mladih so bila organizirana v planinskem okolju pod Snežnikom in so imela tudi ta cilj, da mladi spoznajo lepoto planinskega sveta v okolici Ilirske Bistrice in da ustvarjajo v njem. V prejšnjih letih so bili mladi na biserov bistriške planinske okolice. Morda P*11A Hočer naslednje leto priskočil na pomoč prijazen W v zadnji zor. Z vsakoletnim likovnim srečanjem želi)0Mo predel ganizatorji javnost opozoriti tudi na katerega| pomembnih krajevnih jubilejev. Letošnji” 0J ex tempore je bil posvečen 50-letniciob^l domačega planinskega društva. , ..i Tekst in foto: Vojko Cd« Mlade likovnike je najbolj pritegnil stari del mesta s s nilimi motivi! Razstavo njihovih del si lahko od pon® novembra, lahko ogledate v OŠ A. Žnideršiča. iVojiullfan,| rieP'' NOVOSTI V KNJIŽNICI Leposlovje za odrasle Karlovšek, I.: Polnočna roža; Garcia L., F; Pesnik v Nevv Vorku; Christie, A.: Za žep rži; Steel, D.: Thurstonovdom; Modema slovenska lirika: 1940-1990; Hardenberg, F. L. von: Svet so sanje, sanje svet; Šeligo, R.: Zunaj sije februar; Flisar, E.: Iztrohnjeno srce; Hibbert, E. B.: Prešuštnica; Ashbery, J.: John Ashbery; George, S.: Stefan George; Lamartine, A. de: Al-phonse de Lamartine; Rendell, R.: Nečimrnost ne more umreti; Jančar, D.: Ultima creatura; Virk, J.: Ujetniki bolečine; Rožanc, M.: Ljubezen; Ben Jeloun, I.: Otrok peska; Novakovič, N.: Zapeljevanje; Šeligo, R.: Razveza ali Sveta sarmatska kri;Zajc, D.:Grmače; Alasalmi, P.: Srečni ljudje; Doyle, A. C.: Prigode Sherlocka Holmesa. Strokovna literatura za odrasle Cacchini, M.: Morske dobrote; Schmidt, J.: Slovar grške in rimske mitologije; Derganc, M.: Osnove prve pomoči za vsakogar; Parkinson, C.: Parkinsonov zakon ali na lovu za napredkom; Izkustvena družinska terapija; Paulin, A.: Tehniški metalurški slovar; Bezlaj, F.: Etimološki slovar slovenskega jezika; Baumbach, R.: Zlatorog; Bažato, M.: Človek z masko; Russel, C.: Nadgradimo znanje za Windows 95; Die-nes, S. S.: WORD 6 za VVindovvs; Duda, S.: Nore ženske; Praper, P.: Tako majhen, pa že nervozen!?; Tomalin, S.: Nakit iz korald; Hughes, J.: Oljni pasteli; Pepper, S.: Prešano cvetje; Hsu, I Chung: Kitajsko slikanje s čopičem; Gospodarsko poslovanje (l-V); Vries, S. de: Psihosocialna družinska terapija; Salza, A.: Evolucija človeka; Bern jak, E.: Madžarsko slo- Mari Puljem r '^širil v s *j, ^tih letil venski, slovensko madžarski slovar; °e^.n0 Nvsem: 'ensKi, siovensKo maozarsKi siuvc, ^-Mvsems J.: Kako nastaja in deluje učinkovita- ui* baročni ‘^hšasud, usmerjena celostna grafična podoba kot n .; Legal Framework for Bussiness in vsebin ...; Legat trameworKtor tiussmess»seoin Denarna odškodnina za nepremoženj#0* Avenije do; Pačnik, L: Kaj storim, ko ostane^^ (najbo|jš službe?; Poniž, D.: Komedija in mešano ^ ^ ( naten iaz ske zvrsti; Brilej, R.: Rešene naloge iz ^ ‘^ja 'Ničnejš tike; Nenavadne zgodbe; Pokorn, P;' j-osvaja svet; Castaneda, C.: Drugare5n' It Učenje pri don Juanu; Povesti o moči, A.: Obogatite si življenje; Kermauneu ■ sejevei 1 M "tvOl spektivovci; Plut, T.: Podjetnik in podjo'11^ Benčik, M.: Nemška slovnica za slove115 ^ ^ z vajami in rešitvami; Kadivec, J- T" 1 ^j. šitve problemov za osebne računalnik®',^ mar, J.: Kulturni problem slovenstva; K^ . P.: Angleška slovnica po naše; Muster' ^ M.: Nemška slovnica po naše; Kožar, A" magajmo stres in druge bolezni z vajan11 genega treninga; Kako razviti uspein° ^ podjetje /., II.; Gancri, A.: Verske zgodi^',^ žinska enciklopedija Guinness; Fink' a D.: Slovensko kmetijstvo in Evropa- Leposlovje za mladino Muck, D.: Hči lune; Disney, W.: cahontas; Dumbo; Dafoe, D.: R0^nSOnnM soe; Bach, R.: Jonathan Livingston čji rer, N.: Muca frizerka; Makarovič, J| ca; Mlade živali na kmetiji; Živali na Priče, M.: Čarobne sani. Strokovna literatura za n^jj, Beckett, B.: Naravoslavje. Biologi)3' S.: Naravoslovje. Fizika. NOVE KNJIGE 955ržava grenko dolgega veka Pavlovec jo "jlJg0S|avjja 1913.1992^ avlorja dr. Jožeta Pirjevca, tržaškega Slovenca, profesorja za 7. likovNnoevropsko zgodovino na univerzi v Padovi in enega izmed najbolj znanih slovenskih ii rnentoflkovalcev novejše zgodovine, je pred kratkim izdala založba Lipa iz Kopra. Samo nekaj dni po oslav ViIIJ(13. novembra) je bila v organizaciji Društva za Krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica , ki so plavljena v Galeriji na Vidmu. Obsežna monografija, ki je doživela velik odziv v slovenskem pouka govori o nastanku, razvoju ter razpadu Karadjordjeviceve in Titove Jugoslavije. Osnovna pitev recenzentov je, da gre za odlično napisano delo, v katerem prevladuje politična tematika. Čmem Pirjevec je o Jugoslaviji napisal že več sanokniiEo//g/orno d/San Vito. lueoslavia 1918- »vonemol podobno kot druge na Zahodu pa so ga katerega Ni tudi V2rokj za njen razpad. Na povabilo Morda pal^A. Hočevarja, glavnega urednika založbe rijazensP^v zadnjih dveh letih za slovenske bralce iemželij0},li,opredelal in dopolnil v italijanščini napi| r katerega' tošnjilH- sano knjigo UgiornodiSan Vito.lugoslavia 1918-1992 in se pridružil avtorjem maloštevilnih sintetičnih del, ki obravnavajo zgodovino obeh Jugo-slavij. Kot dober poznavalec mednarodnih odnosov je v knjigo vključil številne citate, obrazložitve in komentarje, ki jih je našel v diplomatskih arhivih od Wa-shingtona do Moskve. Knjiga obsega 433 strani in je razdeljena na tri dele (Kraljevina Jugoslavija 1918-41 Jugoslavija v vojni 1941-1945, Socialistična Jugosla vi ja 1945-1992)'m je pisana v sočnem, ničkaj znanstvenem in suhoparnem jeziku, kar še dodatno povečuje njeno vrednost. Posebnost knjige so tudi naslovi poglavij, ki jih je avtor velikokrat uporabil kot metaforo za ponazoritev vsebine. Pirjevec v svojem najnovejšem delu prinaša zelo drzne in nove sodbe o dogajanju tričetrtstoletne države prav zato, ker je živel v drugačnem prostoru in ni obremenjen z njeno bolečo preteklostjo. OBLETNICA CVlDMlI) « GALERIJA ALI SLIKA VAŠEGA PRILJUBLJENEGA AVTORJA DELUJE OBRABLJENO? REŠITEV JE NOVI OKVIR OKVIRJANJE VSEH VRST SLIK PO ZELO UGODNIH POGOJIH IN Z NAJVEČJO MOŽNO IZBIRO OKVIRJEV. PODROBNEJŠE INFORMACIJE V GALERIJA (VtomlD | let Komornega dekliškega ^ zbora Ilirska Bistrica Marija Šlosar Lenarčič v šolskem letu 1984/85 zbrala osem učenk in dijakinj z namenom, Puljem popestrile instrumentalne nastope in revije, si še nihče ni mogel predstavljati, da se bo ^iril v samostojno vokalno skupino z imenom "Komorni dekliški zbor Ilirska Bistrica", v kateri N'li prepevalo nemalo dijakinj in študentk, bivših učenk glasbene šole, ki so na začetku f ld(,o? e”Vsom slovenske ljudske in umetne pesmi, počasi pa so širile repertoar in začele peti še rene-ylta'ni0(jeIL ^ročne in črnske duhovne pesmi. Pod vodstvom neumorne zborovodkinje so dekleta že v bot času dosegla zavidljivo raven v izboru pesmi in kvaliteti izvedbe - pele so vedno bolj tehnično / °' Vsebinsko in glasovno zahtevno. Glavni zadržki (odsotnost deklet zaradi šolanja v različnih lovenije, organizacijske in finančne težave) jih niso ovirali pri tem, da ne bi z vztrajnostjo ir'eU od, zal. Devet tekmoval n i h eki p iz ^l^ovn i, Kuteževega, Knežaka ter obeh bist!15, ^jeipngerske so jih v Komen vodili njihovi rnentor^j|ce',i ^ °tok, lidno uvrstilo. Udeležbo naših tek171 ..fl/V rta. podprla domača zavarovalnica Voil(0 > dobri. REPORTAŽA deželi polnočnega sonca tekmovalo gozdov, ki ga je zamenjala travnata e za otflna/ je že zdavnaj za nama in tudi tu že zolo, kje/jivPusti tundri. Piš severnega vetra razblinja ■aianja. Sl113 vroči avgust. Povsod je veliko vode. Sani prirc^111 neobljudenost pričata o slabih življenj-famerah. Le tu in tam stoji ob cesti šotor iz zem rnef^ož ali stojnica s spominki. Po dolgi vo-i saj sonf^ževnem in vetrovnem vremenu sva bila i'zmagalpvina v kombinezonih, zato sva n sprea1fv^a v prijetno topli leseni hiški s spominki Wn0sni, i^0- Povprašal sem prijazno lastnico, kako ^gjjvojp vremenska napoved. Povedala mi je, no rot>efenelloma dežuje že več kot deset dni in |tekmovf'za naprej ne kaže nič bolje. "This is the ibližnrorvvay." odvrne. Takšno vreme je torej med sefr ^orveške nekaj povsem običajnega. Iročnih t|losvežitev za turoben deževen dan visoko i'eru je bilo tudi srečanje z osmimi študent-ila |e»Iredenti iz Slovenije, ki so bili na podobni i na tel1-^0raj vsi imajo ogrevane bungalove, Tbale [ li a3 ^evnem severu še kako prav pri- n| C ^ S° povso^ ze'° Prazni- iš^J 3a3 Wa ma)bnega kraja Russenes, ki ■ 'Sodišče noti na Nordkao. Od davne .o|jdfl0 * ^ ion. isv ^ c^cePi kapverdska cesta, zgrajena po "l e*°vni vojni, ki je prebita skozi skalovje tori'-- v"ria ikem fjordu. Iz Kafjorda naju popelje ((ll0va|ce i KrLQ,ok Nfageroy, ki je le malo manjši od '% a' ^ naisevernejše mesto Evrope Ho-, iLo^ W ^'plujemo po slabi uri in do cilja nas 01 bobrih 30 kilometrov. ozadju morje, da ga preplavajo. Pot nazaj naju vodi čez pokrajino Finnmark na Norveškem in Lappland na Finskem. Na teh pokrajinah belih in ostrih zim že tisočletja gospodarijo Laponci ali Samiji. Nekoč so živeli na ozemlju celotne Finske, a so jih priseljenci izpodrinili. Avtohtoni prebivalci še vedno prebivajo v šotorih iz jelenjih kož, le zadnje čase so si nekateri privoščili lesene hiške, ki še najbolje kljubujejo arktičnim razmeram. (nadaljevanje v prihodnji številki) Tekst in foto: Vojteh Keš fi AT.KRITA ŽELITE NA NOVO OPREMITI POSLOVNE ALI BIVALNE PROSTORE, PA NISTE PREPRIČANI ALI VAM BO IZBRANA SLIKA USTREZALA TUDI V BODOČE? REŠITEV JE RENT-A-SUKA Zoran Mušič, Dalmatinski griči, olje na platno, 70*40 cm , C ‘ « M'* hmmMM z' h As ■< H J ■ ' 'n. mmpw- preko ^ ____^ 150 SLIK CENA: 320.000 SIT SKUPAJ Z VRSTO PRIZNATIH SLIKARJEV IN KIPARJEV SMO VAM PRIPRAVILI MOŽNOST NAJEMA SLIKE ZA DOBO DO ENEGA LETA. V PRIMERU, DA SE KASNEJE ODLOČITE ZA NAKUP IZPOSOJENE SLIKE, VAM BOMO NAJEMNINO VŠTELI V CENO NAKUPA. (VraMtO PODROBNEJŠE INFORMACIJE V GALERIJA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV KRIŽANKE IZ OKTOBRSKE ŠTEVILKE (vodoravno); Atos • trata • Basar • dan • re • meridian • kj • starka • Delavvare • porta • RTG • Balas • Arov • SU • Ivi • ute • remi • LH • par • men • Truhlar • tragik • Aon • uv • Anand • kostanj»lan • stanje »JNA « prt • ego • Eero • Ostap ■ Vlah « Basra. M Mlado podjetje, ki skrbi za nemoten potek blagovnih tokov ^ tib terminal d.d. / /L //^ilirska bistrica V petek, 10. oktobra, je bil v Ilirski Bistrici odprt največji Petrolov bencinski servis, ki nosi številko 272 in ga prav gotovo ne bi bilo brez Petrolovega poslovnega sodelovanja s podjetjem TIB Terminal. Le 11 mesecev je minilo od takrat, ko je generalni direktor Petrola Franc Premk položil temeljni kamen na področju nekdanje vojašnice JLA v Trnovem, sedaj pa tam stoji najsodobnejši samopostrežni bencinski servis, ki ima kar 28 točilnih mest s štirimi vrstami goriva, mehanično in vulkanizersko delavnico, avtopralnico, trgovino in gostinski lokal. S širitvijo dejavnosti na posle, ki niso samo trgovina z nafto, postaja ljubljansko podjetje vse bolj storitveno naravnano . V Petrolu so prepričani, da znajo in zmorejo zadostiti vsem potrebam kupcev in se ustrezno odzivati na tržne izzive sedanjosti in prihodnosti, pri čemer veliko pozornosti posvečajo varovanju okolja. Nov bencinski servis, zgrajen po najsodobnejših standardih, je vreden 286 milijonov tolarjev in bo začel delovati v polnem obsegu takrat, ko se bo situacija v sosednji državi umirila. Tedaj bo prišla do večjega izraza tudi prometnica, ob kateri stoji. Po predhodnem dogovoru z vodstvom Petrola bo podjetje TIB Termi- nal upravljalo z vsemi njegovimi dejavnostmi, z izjemo gostinskega lokala in trgovine. Za občane je najbolj zanimiva nižja cena kurilnega olja, krajši rok dobave, dostava na dom in dodatni popusti ob nakupu večjih količin. Ilirskobi-striški bencinski servis bo v zimskem času odprt med 7. in 21. uro, poleti pa od 6. do 24. ure. Če se bodo pokazale potrebe za njegovo neprekinjeno delovanje Julijan Lavrenčič, direktor TIB Terminala, ne vidi ovir, da se ne bi desetim zaposlenim pridružilo še šest delavcev. Za vse informacije lahko pokličete TIB Terminal (tel. 067/41-346) ali bencinski servis (telefon 067/41-343). MAGNA kartica -vaš zanesljivi sopotnik Petrol ježe na začetku sedemdesetih let začel razvijati računalniško podprt sistem brezgotovinske prodaje goriva in drugega blaga na njegovih bencinskih servisih. Z uveljavitvijo plačilne kartice v trgovini so tudi pri Petrolu posodobili brezgotovinsko poslovanje in leta 1991 prešli na izdajanje lastne plačilne kartice. "Siva" kartica Petrol je bila njihova prva uspešnica, ki je bila namenjena za potrebe službenih vozil. Danes jo ima okrog 45.000 uporabnikov iz vse Slovenije in iz tujine, z njo pa se Petrol lahko primerja celo z naftnimi karticami velikih evropskih trgovskih podjetij. Ob uvedbi "sive" kartice pa so v Petrolu kmalu ugotovili, da na prebujajočem se slovenskem trgu manjka nov tip službene kartice, namenjene dinamičnim poslovnim ljudem. Tako se je pojavila nova Petrolova plačilna kartica, po svoji barvi in pomenljivem imenu znana kot "srebrna" MAGNA. Glasi se na ime in priimek določene osebe (osebna) ali kar na naziv podjetja (prenosljiva). Kmalu je postala njihova nova uspešnica, ki jo danes uporablja preko 4.000 poslovnih ljudi iz Slovenije. "Srebrni" MAGNA je bila takoj na voljo vsa sprejemna mreža za "sivo" Petrolovo kartico (bencinski servisi, prodajalne tehničnega blaga, avtopralnice, avtomehanični servisi, avtovleka, zavarovalnice, prevozne storitve ...). Mreža sprejemnih mest za kartico MAGNA tako danes že presega številko 800. Ob silovitem razvoju "sive" kartice Petrol (za službena vozila) in "srebrne" MAGNA kartice (za poslovne ljudi) pa se je 15. oktobra 1993 pojavila njihova tretja kartica. Namenjena je občanom, po svoji najbolj razširjeni barvi pa ji pravijo tudi "rdeča". Glasi se na ime in priimek uporabnika kartice, ki ima možnost brezplačno dobiti tudi oddano kartico za svoje bližnje. Danes ima to kartico že kakšnih 22.000 ljudi po vsej Sloveniji. “Rdeča" kartica MAGNA obsega vso možno sprejemno mrežo MAGNA in v tem oziru dosega vse tisto, kar "srebrna" MAGNA. In kako lahko danes kot občani pridobimo "rdečo" MAGNA kartico? Najbolje bo, da se odpravite v najbližji Petrolov servis, kjer boste dobili prijavnico MAGNA. Izpolnite jo in potrdite v Vašem podjetju oziroma ustanovi. Če ste upokojenec, zadostuje zadnji odrezek pokojnine. Prijavnico oddajte Vaši banki in s tem je z Vaše strani vse opravljeno. Banka bo potrjeno prijavnico poslala Petrolu, ki bo nato v tednu dni izdelal Vašo kartico in Vam jo poslal po pošti. Petrol bo dvakrat mesečno zbral znane nakupe z Vašo MAGNA kartico in to sporočil Vaši banki, ki bo skupni znesek odtegnila z Vašega tekočega računa (18. in 28. v mesecu). Vse morebitne informacije so Vam na voljo v MAGNA Centru, Dunajska 50, Ljubljana, tel. 061/13-34-000. Avtomatska pralnica Dobro založena trgovina Prostorna mehanična in vulkanizerska delavnica z najmodernejšo opremo TIB Terminal d.d. je eno izmed ni mlajših ilirskobistriških podjetij- Lisk. novljeno je bilo šele leta 1992, kose^ Petrol Transport v skladu s spremel1je, mi razmerami odločil za preoblik0'1 nje v delniško družbo s ciljem, d3 mu preobrazba omogočila tudi opf vljanje poslov v mednarodnem Pr metu. Ker so za preobrazbo potrebni, dodaten kapital, so se povezali z i^|| bljanskim Petrolom, ki je postal l3^ približno četrtine vseh izdanih denl Kljub začetnim težavam, s katenn11. srečujejo vsa podjetja, ki si iščejo 5^ prostor na trgu, je TIB Terminal1, prvem letu posloval z dobičkom' ^ večjo rast je podjetje zabeležilo v ,, skem letu, ko so prihodek poveča1 ----- za 55% (144,8 milijona tolarjev,k---------- zabeležili dobiček v višini 12 mdi)on tolarjev. J TIB Terminal se ukvarja z znano, a dobičkanosno dejavnos je v zahodnih državah izredno taz saj v veliki meri uporablja s0^^ne( formacijske sisteme in izobražen6 P kinu Inže 662 strokovno usposobljene delavce, ^ rajo obvladati specifična znanja0 1 nomiji, prometu, transportu, P. J Vlln bančništvu, zavarovalništvu, can- j gistiki in zakonodaji. Delovanje50^ bnega gospodarstva, trgovanja in^. ženja blaga med prodajalci in kuP danes ne moremo več predstavlja' tel. špediterjev, čeprav se nanje P° pozablja. Špedicija je v teoriji Pra I prav storitvena gospodarska deja^ J ki opravlja funkcijo organizacij6 j ordinacije procesa premeščanja j( iz enega kraja v drugega. Cre javnost, ki zagotavlja nemoteno 8 J blaga od prodajalcev do kupceV' ,a inv pri o'8artj za usklajen potek transporta in spremljajočih dejavnosti. Pn ki gra ziranju svojega dela morajo šPe^gj vzpostaviti taka razmerja, k' J tel. tavljajo uresničitev njihovega roma premestitve blaga optimalne načine. Delavci TIB Terminala car'nl{] vrste blaga. Pri uvozu in tranz1^.^ vladujejo polizdelki, repn odu^j material, surovine za lesno in jj in kemični izdelki, predvsem ^^il voz obsega končne izdelke in na7apl -------o ------------ 731 o- stne dele. Čeprav so se razme' ^ . j vojne na Balkanu zelo poslab obseg dela ostal na ravni prei dlan: m UV°Z/ leta. Zmanjšal se je predvsem | dja in zelenjave, povečal pa sele ski uvoz nafte. Od leta 1993 ima podjetj6 J 3000 kvadratnih metrov pokb1'^. diščnih površin in 9300 kvadra'0^ trov urejenih parkirnih površin' 5|J nalu delujeta poleg redne cann 'tJr žbe in špedicije tudi republiški 59r\-ta in tržni inšpektor. Pooblaščeni vozila MAN in Mercedes ter Pj3 #11 za tovorna vozila sta v nepos' ^ žini, sodobno restavracijo in 111 .gri co pa so uredili v glavni stavbi- ^ (lli leto so poleg carinskega zgraa |d< pokrito konsignacijsko skladi5 ' ^ na sn 7 lastnimi sredstvi zurau1 pa so z lastnimi sredstvi zgt prto carinsko skladišče. T' V podjetju je zaposlenih 30 mo ki še niso izpolnili vseh svoj d1 prepričani pa so, da jim bo to naslednjih letih. Občina Ilirska Bistrica izmed ni jetij- ______________________ )2>sev remeniel eobliH jem, ^ tudi opf jnem Pr SlPPOLIURETONI ‘ihdelf otern111 iščejo5^ ninal * ikom. ^ :žilo v la alarjev) ! milij°n| N ’]Mma itjoi vnos' no raz''1! adobne iražen«’ ,ceM ProVITA' Inženiring d.o.o. ,njao^ 66250 Ilirska Bistrica g Vilharjeva 27 . 067/41-820 '>\ anjeH nja ink1 in keP‘ jvljatid e P< iji PraV1 id 3cev' ta in v >ri orgal1 d MLINOTEST PEKARNA Ilirska Bistrica X — PIVKA perutninski kombinat Neverke 30 66256 KOŠANA NA LETOŠNJEM MEDNARODNEM KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU SMO DOBILI PRIZNANJA ZA NASLEDNJE IZDELKE: - PIVŠKA ŠUNKA SREBRNO PRIZNANJE - PIVŠKA S SIROM SREBRNO PRIZNANJE - PIŠČANČJI CORDON BLEU SREBRNO PRIZNANJE - BRKINSKA KLOBASA BRONASTO PRIZNANJE - POSEBNA SALAMA BRONASTO PRIZNANJE - FILE ■ PANIRAN BRONASTO PRIZNANJE IN PRIZNANJE ZA INOVACIJO - JETRNA PAŠTETA BRONASTO PRIZNANJE LESONIT dd Lesno kemična industrija 66250 Ilirska Bistrica, Slovenija Nikole Tesle 11, p.p. 49 Telefon: n.c. +386 (0) 67 41 241 Telex: 34 125 leson si Telefax: +386 (0) 67 41 433, 41 547 cuJd transport terminal ilirska bistrica N \ BESS. „ TRGOVINA Z gradbenim materialom PODBEŽE 39 - ZALČI 66250 ILIRSKA BISTRICA tel. 067/82-402, fax. 067/81-285 TRGOVINA "BOŠTO" BAZOVIŠKA 4a 66250 ILIRSKA BISTRICA tel. 067/42-123 \ GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 5UUUS Vojkov drevored 14, 66250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 primorje ipj ajdovščina HH ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 \ MM BMD INŽENIRING Ilirska Bistrica \ \ CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 70.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 35.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 18.000 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 9.000 SIT 5. šestnajstina strani 6,5 x 8,5 cm 4.500 SIT Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite “GA commerce", Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297 COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 PAPIRNICA - LINEA ART Bazoviška 19 tel/fax. 067/42-077 Snežnik UREDNIŠTVO 66250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 ŠPORTNIK LETA 1995 Športna zveza Ilirska Bistrica v skladu s Pravilnikom o podeljevanju priznanj janka Kovačiča objavlja: RAZPIS za podelitev priznanj v letu 1995 1. Priznanje Janka Kovačiča za tekmovalne dosežke posameznikov ali ekip absolutno 2. Priznanie Janka Kovačiča za mlade športnike (do 15 let) posamezno ali ekipno Važnejša določila: • posamezniki in ekipe morajo biti člani športne organizacije, ki deluje na območju Občine Ilirska Bistrica ali morajo imeti v njej stalno prebivališče (posamezniki), • predlog za priznanja lahko predajo športne organizacije in posamezni športni delavci, • predlog z obrazložitvijo in dokazili mora pred- lagatelj dostaviti na Športno zvezo Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, tel./fax: 81-177 v roku 15 dni po objavi. Odločitev o dobitnikih priznanja sprejme Izvršni odbor Športne zveze Ilirska Bistrica. Kraj in termin svečane podelitve priznanj bo določen in objavljen naknadno. BALINANJE Ivan Urh tretji na državnem prvenstvu v hitrostnem izbijanju Balinišča BK Balinček (Ljubljana-Polje) so bila v soboto, 4. novembra, prizorišče državnega prvenstva balinarjev v hitrostnem izbijanju. Med najboljših 24 balinarjev se je iz regijskih kvalifikacij uvrstil tudi Ivan Urh, član BK Lesonit iz Kuteževega. Urh se je uvrstil v polfinale najboljših osem tekmovalcev po odlični 1. (34 točk) in 2. seriji (29 točk). To je zadostovalo za nastop v finalu (najboljši štirje), v katerem je dosegel 24 točk. 87 doseženih točk je bilo dovolj za bronasto medaljo v elitni družbi najboljših zbijalcev Slovenije. Kot zanimivost naj povem, da ima Ivan 41 let, ostali trije finalisti pa so bili dvajsetletniki. Sever, ki je bil na koncu četrti, je celo omagal in ostal brez rezultata iz 3. serije. Končna razpredelnica finalistov je bila naslednja: /.mesto Vehar (Trata) 109 točk, 2. mesto Belcijan (Šiška) 108, 3. mesto Urh (Lesonit) 87 in 4. mesto Sever (Polje) 77 točk. Na regijskih kvalifikacijah OBZ Ilirska Bistrica in OBZ Postojna v Postojni (28. oktobra) je Ivan Urh zmagal v konkurenci sedmih tekmovalcev. Ivan je zaslužen tudi za 3. mesto BK Lesonit v super ligi, saj nastopa v igri trojk, igri v krog in hitrostnem izbijanju. Trenira najmanj dvakrat tedensko na baliniščih v Kuteževem ali v Zabičah, pomaga pa tudi pri prostovoljnem delu ob izgradnji balinarske dvorane. Njegov uspeh na državnem prvenstvu je ob vseh obveznostih in zahtevnostih discipline toliko bolj nepričakovan, pomeni pa veliko spodbudo zanj in za ostale, predvsem mlajše tekmovalce. Zdravko Debevc KARATE Mladinka Karate kluba Teles druga na državnem prvenstvu Karate zveza Slovenije je organizirala v nedeljo, 19. novembra, državno prvenstvo za mlajše mladince(ke) in starejše mladince(ke) v katah in borbah. Iz Karate kluba Teles Ilirska Bistrica so na državno prvenstvo pod vodstvom trenerja Stojana šestana odpotovali Robert Čurlič, Mirislav Derajič, Ivo Tijan in Marjanca Šajn, ki so tekmovali v katah in borbah. Prvenstvo se je odvijalo v telovadnici OŠ X. korpusa v Novi Gorici. V veliko premajhni telovadnici (ni bilo prostora za ogrevanje in pripravo tekmovalcev, med borišči ni bilo prostora za trenerje, ni bilo ozvočenja...) je nastopilo več kot 200 mladih tekmovalcev iz 26 slovenskih karate klubov. Tekmovalci Karate kluba Teles so nastopili v treh disciplinah, v katerih so osvojili srebrno medaljo in dve četrti mesti. Tako je Robert Čurlič v katah ponovno osvojil 4. mesto (tretjeuvrščeni je bil boljši le za 0,1 točke), ekipa v katah (R. Čurlič, M. Derajič in I. Tijan) pa je prav tako pristala na 4. mestu, takoj za Karate klubom Emona iz Ljubljane. Na našo žalost so sodniki očitno pokazali razliko med Ljubljano-centrom in II. Bistrico - obrobjem, vendar tudi pristransko sojenje ni moglo zaustaviti Marjance Šajn, ki je z izvedeno kato niyu-shi-hotakoj zatem osvojila srebrno medaljo. Tudi tukaj ni šlo brez zapletov, saj je bila prvouvrščena tekmovalka iz nižje starostne kategorije in po pravilniku ni imela pravice tekmovati v tej starostni kategoriji. Za pomoč pri udeležbi na državnem prvenstvu se zahvaljujemo podjetju Teles, našemu glavnemu sponzorju, g. Ivanu Bergoču in Športni zvezi Stojan Šcstan Srebrna Marjanca Šajn pred izvedbo kate MALI NOGOMET Prvaka prvega dela prvenstva sta Podgora in Brkini V obeh občinskih rekreativnih ligah malega nogometa je tekmovanje tik pred zaključkom jesenskega dela, saj se morata pomeriti v preloženi tekmi le še Vojašnica in Delizia iz Jelšan v prvi ligi. Tekmovanje bi se moralo končati že 3. novembra, pa se je zaradi preloženih tekem zavleklo do pozne jeseni. Delno je temu kriva neresnost ali delovne obveznosti igralcev nekaterih ekip, na koncu pa tudi problem terminov popoldanskih tekem, ki so se začenjale vse bolj zgodaj zaradi teme. Organizator upa, da bodo neresnosti ekip in organizacijske pomanjkljivosti v spomladanskem delu odpravljene. Za ta namen so predvidene nekatere spremembe v organizaciji tekmovanja. Tako bodo tekme 2. lige ob ponedeljkih in torkih, tekme 1. lige pa ob četrtkih in petkih. Vsaka ekipa bo lahko dopolnjena z neomejenim številom novih igralcev terz igralci drugih ekip, ki bodo lahko prestopili v predvidenem roku in v skladu s pravilnikom. O vseh spremembah bodo ekipe še obveščene. V prehodnem času do začetka spomladanskega dela pa bodo lahko uredile svoje vrste in se pripravile na zimskih dvoranskih tekmovanjih, če jih bo mogoče izpeljati. Na koncu bi želel poudariti, da je zanimanje za tekmovanje proti koncu popuščalo tako med igralci kot med gledalci. Na začetku si je tekme v Ilirski Bistrici ogledalo tudi do 200 obiskovalcev, kasneje pa, predvsem zaradi odlaganja in spreminjanja terminov, vse manj. Najresnejše in najboljše ekipe, ki so tekmovanje vzele resno, pa seveda krojijo jesenski vrh razpredelnice v obeh ligah. Vodilno ekipo 1. lige Podgora predstavljamo tudi na sliki P. Nikoliča, razpredelnica pa prikazuje stanje ob zaključku prvega dela prvenstva. Zdravko Debevc NOGOMET Jesenski rezultati mladih ekip NK Transport v okviru pričakovani V nedeljo, 19. novembra, se je z zadnjo tekmo jesenskega dela prvenstva mlajših dečkov končal 1. del tekmovalne sezone 1995/96 za vse ekipe. Mlajši dečki bodo po porazu proti Izoli prezimili na začetku drugega dela razpredelnice enajstih ekip. Starejši dečki so jesenski prvaki kraško-notranjske skupine petih ekip in se bodo spomladi potegovali za nastop v finalni tekmi proti zmagovalcu obalne skupine, v kateri tekmuje deset ekip, na vrhu razpredelnice pa je ekipa NK Koper “A". Kadeti so v osmih nastopih le enkrat slavili in so pristali na predzadnjem mestu ligaške razpredelnice. Mladinci so uspešno odigrali zadnji dve tekmi v 2. ligi - zahod. V Novem mestu so iztržili točko, doma proti Komendi pa zmagali ter tako zaključili jesenski del prvenstva na solidnem 7. mestu med dvanajstimi ekipami. Trenerji mladih so lahko bolj ali manj zadovoljni z rezultati svojih ekip glede na pogoje, ki so jih imeli med tekmovanjem. Igralskega kadra je dovolj za vse štiri selekcije. Dela se tudi z najmlajšimi od 1. do 4. razreda. Dejstvo pa je, da stroški presegajo zmožnosti kluba. Tudi pri delu z mladimi se je nabralo kar precej neporavnanih računov. Vodstvo kluba se bo moralo zamisliti kako naprej, če si hoče ustvariti svoj igralski kader za prihodnost in ohraniti "elitno" člansko moštvo v tretjeligaškem tekmovanju. Malo več dela bo moralo posvetiti zagotavljanju pogojev za dejavnost mladih, ne samo v finančnem in organizacijskem pogledu, ampak tudi s primernim pomožnim igriščem, saj je “Kampo", po uspešni preselitvi članskega moštva na začasno lokacijo v Trnovem, docela zapuščen. Zdravko Debevc PREJELI SMO Silvestrovanje na Plaču? NE! Kolesarsko društvo Bistre se je odločilo izpeljati več kultumo-zabavnih prireditev v božično-no-voletnem času (23. 12 1995 do I. 1. 1996). Na Titovem trgu - Plaču naj bi v montažnem šotoru organizirali prireditve po programu, ki bi vseboval zabavno-glasbene večere (koncerti znanih ansamblov), v času božiča revijo pevskih zborov, predstavitve raznih kantavtorjev, možnost organizacije dedka Mraza in silvestrovanje odprtega tipa, vendar se je kljub našemu velikemu zagonu in trudu zakompliciralo. Krajevna skupnost Ilirska Bistrica je na svoji 51. redni seji v ponedeljek, 13. novembra 1995, sprejela sklep, da za to prireditev ne izda soglasja. V društvu smo se za to prireditev odločili zaradi velikih finančnih težav, s katerimi se ukvarjajo vsa športna društva in klubi v naši občini. Z nizom prireditev, ki bi zahtevale ogromno truda vseh naših članov, smo hoteli v prazničnih dnevih popestriti življenje v našem mestu in si z zaslužkom izboljšati pogoje za delo z mladimi. Še enkrat se je pokazalo veliko nerazumevanje do razvoja športa v občini - do izraza je prišlo dejstvo, da so interesi posameznikov pomembnejši in močnejši od razvoja športa v občini. Kolesarsko društvo Bistre želi občinskemu svetu in Krajevni skupnosti Ilirska Bistrica srečno in mirno (brez negativnih vplivov in hrupa) praznovanje božičnih in novoletnih praznikov. Milan Kolih, trener ©LMNi sS ILIRSKA BISTRICaJ|IM3 hvalna dri LESTVICA 1. OLMN (7. krog) 1. PODGORA 2. EURO MB 3. KHM 4. ACTUAL IIP 5. DELIZIA 6. CARINA 7. VOJAŠNICA 8. KOSEZE 7 601 46:22 1 7 421 25:13 7 412 27:25 7 403 34:29 1 6 303 18:22 7 214 15:27 | 6 204 19:28 7 007 20:39 1. BRKINI 2. BOTEGA 3 O K S 4!jOHNNY bar 5. KOLAR 6.0K BAŠA 7.0KZEM. VAGA LESTVICA 2. OLMN (7. krog) 6 321 17:1'!' 6 321 21:1 6 312 20:2 6 312 25:2 1 6 231 21:1 ( 6 204 31:3 6 015 20:37 KOŠARKA Zanimanje za košarkarsko Ii9( nad pričakovani ii( Na razpis Športne zveze Ilirska Bistri^3 ležbo v občinski košarkarski ligi se je 8°50 18. novembra, načeloma prijavilo 11e po udeležbi pa so izrazili tudi rekreativk in kombinirana srednješolska ekipa Bis in Postojnčanov. . Sestanek z vsemi zainteresiranimi ek'P predvidoma v soboto, 25. novembra-13 J dorečena okvirna pravila in potek tek Glede na predvidenih 10 do 12 ekip se vanje odvijalo enokrožno vsak z vsakim1 j offom" dveh ekip iz vsake skupine. ga kroga pa bodo predvidoma po triv 50 ^ bomo lahko zagotovili termine, in tn ^^ v j Druga varianta predvideva vseh šest te del jo. Poudarjam, da bo organizacija te ja, zaradi višje cene dvorane od p,e0 ^ obsežnejšega tekmovanja, precej dražja- ( zator zato predvideva tudi višjo pnia ju predhodno objavljene v oktobrski števl žnika. nc|)f Zdravk0 D LOKOSTRELSTVA Mladi rod lokostrel^ nadaljuje z uspeš1’'1" nastopi ob«10' Lokostrelski klub Ilirska Bistrica je v sl novembra, nastopil v Škofji Loki na (jii venskega pokala - Indoor 18 m in z 'c! ^ličj katerih tekmovalcev ponovno dokaz delo kluba. oVal