Edini slovenski dnevnik | v Zedinjenih državah.
Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian dany
-: in the United States ■ ■ ■
Issued every day except -: Sundays and Holidays
TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT,
NO. 129. — ŠTEV. 129.
NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 2, 1915. — SREDA, 2. JUNIJA, 1915.
VOLUME XXIII. — LETNIK XXITL
PRODIRANJE ITALIJANOV V TRENTINU
JE KAJ POČASNO. AVSTRIJSKI ZRAKOPLOVC!
Z zapadnih bojiš. Francozi napredujejo.
SO ZOPET OBSTRELJEVALI ITALIJANSKA MESTA. ^SŽŽŠZSSTr
Souchez.
I
VSLED BOMB, KATERE SO VRGLI ZRAKOPLOVCI, JE BIL UBIT V BARI EN DEČEK, V BRINDISI PA STA BILI RANJENI DVE OSEBI. — ČETE, PRIHAJAJOČE S SEVERNE STRANI SO ZASEDLE VASI V OKOLICI CORTINA.
DUŠILNE BOMBE.
VIŠINE
Z U G N A.
DRUGA ITALIJANSKA KOLONA PRODIRA V DOLINI REK E ADIŽE. — AVSTRIJCI SO DOBRO UTRJENI IN NJIH POZICIJE JE TEŽKO ZAVZETI. — TRŽIČ JE OGROŽEN. — AVSTRIJCI SO PREMESTILI IZ TRIDENTA VSE URADE.
Rim, Italija. 1. junija. — Italijansko čete. pro<lirajo<V v Tivn-lo z iztočne strani, so zasedle '17 vnsi v okolici Cortine, 00 milj se-. eroiztočno od Tridenta. Druge italijanski* čete, ki prodirajo od iu^ji. n<> zavzele z naskokom višine Zn«rno. ki obvbitbijejo iztočni breg reke Adiže t<-r želrznicrt v smeri proti Tridentn.
Iz vseh por or i!, ki so ilošla danes. jo razvidno, da si infanlerija po<"asi dela pot. V. zavzetjem višin Zujrno j«' izvršila italijanska in-fanterija preeej t.*žko nalogo. Vee polkov jo prodiralo od Alt*, štiri miljo južno <kI ^or«- t«-r pričelo uaskakovati pozicijo na prri«"ih, posojali«' z avstrijsko artilorijo. Vsled zavzotja »roro Zn^no so s«- u-Tiiaktiili Avstrijci na drugo olirainlino črto, ki loži južno od Tri-ilenta.
Avstrijci so videti dobro preskrbljeni z artilorijo. Lepili gozd-liatih višin Madonna dol Monte. ki so vlečejo v doline Acližo tor so-gnjo prav «lo Rovoretta. ni mogoče več spoznati, kor so jo gozdove razdejalo, da se pripravi artileriji prost izgled.
Italijani so sioor zavzeli z naskokom Monto Belvedere, a fort, ki stoji na toni hribu, jo šo vodno v rokah Avstrijcev. Padec tega jNbrta pa jo vprašanje, najkrajšepa časa. kor je večina baterij že razdejanih ter odgovarjajo ostale le slabo na ogenj italijanskih batorij.
V	Karnskih Alpah, severno od Benetk, so se razvili zelo ostri boj i. Pri Monte Oroee di Oarnia, prelazu, ki je visok .">00 č revi je v na<l morsko gladino. so napadli Italijani Avstrijci, ki pa vstrajajo v njih pozieijah. Hoji so še nadaljujejo. Ta prelaz loži kakih 17 milj severoiztoono od Cortina v kateri okolici so zavzeli Italjani 37 vasi. —
Roko ob celi fronti so narasle vsled neprestanega deževja ter jih jo težko prekoračiti. Ta okoliščina je nekoliko zavlekla gibanja
čet. —
Tržič (Mon falconet. ki leži severozapadno od Trsta, je popolnoma obkoljen od čet. ki prodirajo v smeri proti (Vrvinjanu. do čim ga ogrožajo z morske strani torpedni ruši le i. Mesto leži le dve milji od morja.
Oficijolno poročilo italijanskega vojnega ministrstva navaja mod drugim: — Prod i ran j o naših čet ob tirolski fronti napreduje in zasedli smo važno višino Zugno. severno od Ale. ki obvladuje Roveretto.
Avstrijsko vojno ministrstvo je objavilo danes sledeče glede bojev na italijanski fronti:
Vršili so so artilerijski spopadi na višinah Folgaria in La Varonno tor manjši boji ob koroški fronti ter v okolici Kobarida.
Premeščen je avstrijskih uradov.
Videm, Italija. 1. junija. — Avstrijske oblasti se očividno zavedajo nevarnosti, ki preti Trident u. Odredilo so namreč od stranj en j" vseh oseb in uradov, katere so smatra za sedaj kot nepotrebne. V to kategorijo se šteje tudi sodnike in sodišča, katera so je premestilo v Me/zolombardo. ki leži deset milj proti severu.
<dasi so, da je prevzel avstrijski nadvojvoda Evgen"vrhovno poveljstvo nad avtsrijskimi četami, ki branijo Trident. Nadvojvodu Evgeii pozna dobro teren v južni Tirolski, ker je bil dolgo vrsto let zborni poveljnik v Inomostu.
Avstrijski zrakoplovci napadli italijanska pristanišča.
Rim, Italija. 1. junija. — Avstrijski zrakoplovci so vrgli bombe na Pari in Brindisi. (ilasom ofieijolnega poročila je bil / Bari ubit neki loletni deček. \ Brindisi pa sta bili ranjeni dve osebi.
V	Kimu vlada veliko navdušenje vsled italijanskega zračnega napada na Pulj. ki je največje avstrijsko vojno pristanišče ter trdnjava prvega reda. Dejstvo, da se je posrečilo obstreljevati arze-nal. železniško postajo ter druga poslopja kaže. da ni avstrijsko b rodov je. skrito v tem pristanišču, popolnoma varno nre.l napadi iz zraka.
Iz Cetinj se poroča, da je dospelo v Medna neko italijansko bro-dovje, ki ima nalogo pospremiti domov italijanske trgovske ladije. ki se nahajajo sedaj v albanskih pristaniščih.
plovbo skozi morsko ožino Messi-lio in sicer od solnčnega zahoda pa do so luč ne ga vzhoda.
Grof Delia Torre, italijanski prostovoljec. Benetke, J talija. 1. junija. — f»ri»f Delia Torre. kateremu je poveril papež Benedikt nadzorstvo nad vsemi katoliškimi orga-nizaeijami v Italiji, je stopil kot prostovoljec v italijansko armado ter je odšel danes na fronto.
Republika San Marino ostane nevtralna.
Rim, Italija. 1. junija. — Repu-bi i ka San Marino, ki meri v okrožju celih 22 milj je popolnoma neodvisna država, dasiravuo je od vseh strani obdana od Italije. Vlada te republike razmišlja sedaj za resno, če hoče ostati nevtralna ali ne.
Republika leži visoko v gorovju nad Kiinini ob Jadranskem morju. Ako ostane nevtralna, bodo avstrijski aeroplani lahko pristali ali pribežali na njeno ozemlje. To bi pa ne bilo mogoče, če se San Marino priklopi Italiji.
Razočaranje t Rimu radi nastopa Romanske.
Rim, Italija, 1. junija. — Italijanski listi se pečajo v prvi vrsti e vprašanjem, č-e bo Kumunska
stopila v vojno ali ne. Prej je vladalo trdno prepričanje, da bo vzgledu Italije še isti dan sledila Rumunska. Sedaj pa je potekel že eeli teden, a Rumunska še prav nič ne kaže, da hoče opustiti nevtralnost.
Proti demonstrantom v Milanu.
Milan, Italija, 1. junija. — General Sapelli. mestni poveljnik na podlagi proglasitve vojnega stanja, je izdal manifest, v katerem se glasi, da bo z vso strogostjo zadušil nemire, ki so se pojavili. Ljudstvo se svari, naj sledi poveljem oblasti. O^te imajo baje nalog streljati v množico in nikdar v zrak kot se je zgodilo dosedaj.
Omejitev parobrodstva v ožini Messina.
Washington, D. O.. 1. junija. — Italijanska vlada je prepovedala
Napetost med Nemčijo in Združenimi državami. Washington, D. C., 1. junija. — Ako bo prišlo do vojne med Združenimi državami in Nemčijo, bo moral prevzeti' vso odgovornost za to nemški cesar, ne pa predsednik Wilson.
Predsednik bo uporabil vsa dopustna in častna sredstva, da prepreči sovražnosti. Ako pa želi nemški cesar potegniti Združene države v sedanji konflikt, naj stori to s tem. da ubije še več A-merikancev.
To je bila izjava večine kabineta predsednika Wilson a v kabinetni seji. ki se je vršila danes j zvečer.
Na seji se je sklenilo, da bo poslal predsednik Wilson v petek ostro poslanico v Nemčijo, v kateri se bo zahtevalo, naj Nemčija takoj preneha * vojevanjem s podmorskimi čolni proti nekom-batantom.
V slučaju, da bi Nemčija ne hotela ug-oditi tej zahtevi, se bo od-p c klical o poslanika Gerarda iz Berlina v znamenje, kakšno razpoloženje vlada v Združenih državah napram Nemčiji. V današnji seji kabineta se je resno razpravljalo o korakih, katere bi bilo treba storiti po prekinjenju di-plomatienih zvez z Nemčijo.
Atl&ntisko brodovje bi se bpo-rabilo v tem slučaju, da se zavaruje ameriško trgovino pred napadi in proti omejevanju. 1 Armada kot taka bi ne mogla 'igrati nobene uloge.
Danes bo sprejel predsednik Wilson v posebni avdijenci nemškega poslanika Bemstorffa ter upajo merodajni krogi, da bo ta avdijenca veliko pripomogla k razjasnjenju zamotane situacije.
Utis poslanice v Rimu.
Rim, Italija. 1. junija. — Nemški odgovor na ameriško poslanico jo vzbudil tukaj veliko zanimanja. Splošno se domneva, da je nezadovoljiv.
Grožnje črnogorskega konzula v Skadru.
Črnogorski konzul v Skadru. Martinovič, je zagrozil skadrski občini, da bodo Črnogorci zasedli Skader. če bodo še naprej ovirali Skadrčani prevoz živil skozi Skader. Ruski in francoski konzul sta podpirala Martinoviča. italijanski konzul ni glasoval, avstrijski konzul je pa odločno protestiral. — , Končno je črnogorski konzul odnehal.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH.
Nemška cficijelna poročila pravijo, da imajo Francozi v zadnjem času velike izgube.
Predsednik Wilson in mehiške razmere.
Predsednik Wilson je predložil noto glede razmer v Mehiki članom kabineta.
POMOŽNA AKCIJA.
London, Anglija, 1. junija. — Francozi še vodno potiskajo Nemce nazaj na fronti krog Souchez in Neuville. severno od Arras ter se neprestano vrše naskoki z bajoneti. Cukrama v Souchez, sedaj zavzeta, sedaj zopet izgubljena, s«* nahaja sed«j definitivno v ro-kah Francozov glasom današnjega oficijelnega francoskega porodila. Nemce, ki so se nahajali v ]w>zicijah južnoiztočno od Neuville. se je polagoma, potisnilo i/, vseh za kopov in pozieij.
Nemci v gozdu Le Pretre sr> zopet osvojili pozicije, katere so bili izgubili v nedeljo. V francoskem poročilu se potrjuje nemške navedbe. V poročilih obeli strank se priznava, tla so bih' izgube v bojih krog Arras lia obeh straneh ogromne.
Nadaljni dokaz, kako strašno delujejo nemške bombe z dušečimi plini, nudi današnji angleški seznam izgub. V enem polku se pripisuje smrt štirih častnikov in 71 mož ediuole učinku dušečih plinov iz nemških bomb.
Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes zvečer sledeče poročilo :
"Zelo ostri boji so se vršili v soktorj u severno od A.rras ter imamo zaznamovati precejšne u-spehe.
Kljub številnim ostrim proti-naskokom nas ni mogel sovražnik pregnati iz za kopov, katere smo osvojili v gozdovih v bližini ceste iz Aix Noulette v Souchez." Vstrajali smo v svojih novodob-Ijenih pozicijah severnoiztočno od Lorette.
Veliki boji, kojih središče je bila zadnja dva "dni cukrarna v Souchez. so se končali z našo zmago in zasedli smo to cukrar-no. Tekom noči nam jo je sovražnik zopet iztrgal, a zjutraj smo ga zopet prepodili ter ostali v posesti cukrame/'
Nemško armadno vodstvo je objavilo sledeče:
"Francozi so včeraj skušali prodreti nemško bojno črto v smeri proti severu. Ataka na fronti dveh in pol kilometra, katero se je vprizorilo med Souchez-Bethune cesto, se je izjalovila ter so imeli nasprotniki velike izgube. Edina točka, na kateri je prišlo do bajonetnih spopadov, se je nahajala zapadno od Souchez in talm smo ostali mi zmagovalci.
V gozdu I^e Pretre smo zopet dobili nazaj večji del pozicij, katere smo preje izgubili. Tudi na tem mestu je imel sovražnik veliko i/.gube.
Pognalo se je v zrak neko mu-nicijsko skladišče sovražnika, ki se je nahajalo na neki točki severno od -Menehould/'
Povoden j.
St. Louis, Mo., 1. junija. — Reka Mississippi je začela naraščati. Danes je bila voda že precej nad normalo.
Little, Rock, Ark., 1. junija. — Arkansas River je prodrla danes močan okop, ki ščiti državno kaznilnico v Cummings. Več kot tisoč kaznjencev dela pomožne o-kope. Pri tukajšnjemu mestu je reka narasla že 24 čevljev nad normalo.
Potres.
New Haven, Conn.. 1. junija. — Seizmograf Peabody muzeja je registriral danes več precej močnih potresnih sunkov. Snki so se pojavili med 9. uro 55 minut in med 10. uro 45 minut. Ob četrt na enajst so bili najmočnejši. Središče potresa je bilo najbrze nekje v Al ask i.
Carranza taji, da so zaplenili njegovi vojaki zaloge žita. — Konference v državnem departmentu.
Washington, D. C'.. 1. junija. — Predsednik je izdelal noto, ki se tiče mehiških razmer iu jo je predložil članom kabineta, ki so bili popolnoma zadovoljni ž njo. Besedilo note bo jutri razglašeno. Poslal jo bo načelnikom raznih vlad v Mehiki in poveljujočim genera-ralom. Nota baje prepoveduje izvoz orožja iz Združenih držav in obsega več zelo važnih točk. Živila. ki jih bodo poslali Ameri-kanei v .Mehiko, se bo moralo razdeliti le med revno prebivalstvo, nikakor pa ne med vojaštvo. V noti ni ničesar omenjenega o in-torveneiji Združenih držav.
Demokrat Kern je rekel v senatu. da bi bilo dobro, če bi se vršilo posebno zasedanje senata, toda odgovorili so mu. »la predsednik tega zaenkrat še ne smatra za absolutno potrebo.
Baltimore, Md.. 1. junija. — Duval West, ki se je mudil dalj časa v Mehiki kot osebni zastopnik predsednika Wilsona, se nahaja v neki tukajšni bolnišnici. Zdrav-stevno stanje se mu je zadnji čas precej poslabšalo. — West boleha na želodcu.
Washington, D. C., 1. junija. — Eliseo Arredondom, načelnik tukajšnje Oarranzove agenture, je izjavil, da Oarranzovi vojaki niso zaplenili 1)00 ton importirane pše-niee. V tem slučaju je Carranzo donunciral braziljski poslanik v Mexico City. KonstitucionalistiČ-na vlada je obvestila državni department. da so vsa poročila o lakoti v Mehiki zelo pretirana in da je glavno mesto Mehike pod kontrolo Za pat isto v.
Washington, D. C., 1. junija. — Generalni major J. Franklin Bell, ki poveljuje 2. diviziji v Texas City. Tex., je dospel danes v Washington. Posvetoval se bo z vojnim tajnikom Garrisonom in z drugimi višjimi uradniki.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDUE in SKANDINAVIJE. Dogoditi se zna, da avstrijska pošta ne bode delovala ob italijanski meji, to je za Goriško in mali del Primorja, a za notranje dežele kakor Kranjsko, Spodnjo Štajersko itd., pa bode promet o-stal neoviran. Ako se pa pripeti, da v kakem kraju denar ne bode izplačan, ga pošiljatelj dobi povrnjenega.
Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se posije sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati.
K		K	9
5 ...	.90	130 ...	19 81-
10 ...	1.7»	130 ...	31.46
16 ...	3.60	140,...	33 U
20 ...	3 40	150.___	34 76
36 ...	4.25	160 ...	26 41
30 ...	6.05	170....	38 Cč
36...	590	180 ..	2y 71
40 ...	6.70	190....	31 3£
46....	7.65	2U0...	33 00
60 ...	8.35	350...	41.36
»....	9.10	300 ..	49. H
60 ...	9.90	360	67 76
66....	10.75	400 ..	66.0t
70,...	11.55	460 ...	74.36
76....	13.40	B00.___	83.5t
80....	13.30	600 ...	99 0C
85 ...	14 (Mi	700....	116.64
90....	14.86	800____	132.0C
100 ...	16.60	W0 ...	148.61
110 .	18.15	1000....	163.01
Ker	se cene sedaj jako		spremi-
igajd, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas.
TVRDKA FRANK BAKB1EE, 83 Oortlandt St, Hew York, H. V.
TRI PRZEMYSELSKE UTRDBE UNIČENE.
NEMCI USPEŠNI NA VZHODNEM BOJIŠČU.
PRED PRZEMYSLOM IN V SEVEROZAPADNEM DELU RUSIJE SE VRŠE IZVANREDNO VROČI BOJI. — RUSI SO ZAPUSTILI RADOM. — SRBI SO RAZKROPILI NEKI AVSTRIJSKI BATALJON. — SOVRAŽNOSTI OB ALBANSKI MEJI. — ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLN JE DOSPEL V NEPOSREDNO BLIŽINO CARIGRADA IN TORPEDIRAL DVE TURŠKI TRANSPORTNI LADIJI. — POTOP RUSKE LADIJE.
Nemci pred Przemyslom.
Berlin, Nemčija. 1. junija. — Nemci s»> že zavzeli tri obrambne okope trdnjave Przeinysl in sicer forte 10-A, 11-A in 12, ki leže zapadno otl Dunkowiezki. Zavzele so jib bavarske eete z naskokom. Vojaki so zaplenili osemnajst težkih in ]iet lahkih topov.
Vzhodno od Jaroslava je sovražnik z vso silo navalil na naše postojanke. toda mi smo uspešno odbili vse napade. Neinei zinajruje-jo tudi v severno-zapadnem delu Rusije. Nemška kavalerija, ki prodira ob gorenjem teku reke Yin-dove. je porazila 4. sovražniški kavalerijski polk. Ob vzhodnem krilu so zaustavili Nenn-i rusko prodiranje proti Sliawli.
Rusi so zapustili Radom. Berlin, Nemčija, 1. junija. — Poluradno poročilo iz Petrikova naznanja, da so Rusi zapustili mesto Radom, ki leži jnžno od Varšave. Radom je bila važna ruska postojanka med Jaroslavom in Kiel-ce.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 1. junija. — Avstrijsko vojno ministrstvo poroča :
Vzhodno od reke San so napadle naše čete v pondeljek zvečer nekaj močnih ruskih oddelkov v okolici Lubacouke. Vnela se j'* silno vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci. Ob dolenjem teku reke San smo odbili vse ruske napade. Severno od Przemvsla so bavarske čete zavzele tri ruske okope in zaplenile 28 težkih topov. Južno od Dnjestra smo zaustavili rusko ofenzivno prodiranje. Sovražnik se je umaknil v smeri proti Dnjestru. Mi smo vjeli 53 ruskih častnikov iu 9000 mož. Zaplenili smo osem topov in petnajst strojnih pušk.
Ob reki Prut in na Rusko Poljskem je položaj neizpremenjen.
Srbi.
Niš, Srbija, 1. junija. — Danes je bilo izdano uradno poročilo, iz katerega je razvidno, tla so začeli Srbi z novimi vojnimi operacijami. Srbska artilerija je razkropila neki avstrijski bataljon, ki je stražil mejo. Srbi so tudi ob albanski meji začeli s sovražnostmi.
Zavzetje Strija.
Berlin, Nemčija, 1. junija. — Bavarske čete so pod poveljstvom bavarskega generala Mothmera zavzele ruski utrdbi ob Strij in prodrle rusko fronto severno od te reke.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija, 1. junija. — Položaj na gališki in na ostalih frontah je za Ruse zelo ugoden. Nemcem se je popolnoma izjalovil načrt, da bi obkolili trdnjavo Pr-zemysl in zavzeli glavno gališko mesto Lvov. Armada generala Ma-ekensena se nahaja v naravnost obupnem položaju.
Nemške in avstrijske čete so v veliki zagati. Vojaki so popolnoma demoralizirani in se nam v o-gromnem številu udajajo. Maeken-sen je bil začel seeverno od Pr-zemysla prodirati v obliki klina, pa ni ničesar dpsegel.
Situacija na Galipolisu.
Carigrad, Turčija. 1. junija. — Uradno poročilo, ki je bilo danes izdano, se glasi:
Sovražnik je napadel v ponedeljek naše levo krilo pri Avi Bur-nu, toda mi smo z lahkoto odbili napad. Zaveznika imata precejšnje izgube. Na fronti pri Sed-il-Bahra se vrše obupni artilerijski spopadi.
Francosko poročilo.
Pariz, Francija, 1. junija. —Na Galipolisu se vrše vsak dan vroči boji, ki se ponavadi končajo z zmago našega orožja. Pri Kereves I)ere so naši prostovoljci zavzeli z naskokom neko višino in zaplenili turško baterijo, ki je «ib«;tre-Ijevala naše strelne jarke.
Vsi častniki so bili rešeni.
London, Anglija, 1. junija. — Tajnik angleške admiralitete je izjavil, da so se rešili vsi častniki z bojne ladije Majestic", ki se je potopila 27. maja. Polovica posadke je utonila.
"Goeben".
Atene, Cirško, 1. junija. — Zadnja poročila pravijo, da so zavezniki tako poškodovali bivšo nemško križarko "Goeben", da si je morala poiskati zavetja v nekem turškem pristanišču.
Obstreljevanje Haife.
Pariz, Francija. 1. junija. — Francosko mornariško ministrstvo naznanja:
Mornariškemu ministrstvu so sporočili, da je nemški konzul v Iluiii, Palestina, pregovoril turške vojake, da so streljali na neko francosko transportno ladijo. Poveljstvo francoske mornarice je nato poslalo pred mesto neko križa rko in ji naročilo, naj ga začne obstreljevati.
Turki so obkolili zaveznike.
London, Anglija. 1. junija. — Turške čete so že na nekaterih mestih obkolile zaveznike in so začele sedaj prodirati proti jugu. Ker so pa prodirale skoraj neposredno ob obali.' so otvorile zavezniške bojne ladije nanje strašen ogenj. Velik tlel teh turških vojakov je padel.
Podmorski čoln pred Carigradom.
London, Anglija, 1. junija. — Tukajšnja Reuterjeva agentura je dobila iz Aten brzojavko, ki se glasi:
V Marmarskem morju, nekaj milj južno od Carigrada, se je pojavil neki zavezniški podmorski čoln in torpediral dve turški transportni ladiji. Neka druga brzojavka pravi, da je priplul podmorski čoln čisto do Carigrada in da je križaril v bližini Zlatega roga.
Potop ruske ladije.
Londoil, Anglija, 1. junija. — V Baltiškem morju se je včeraj potopila ruska ladija 'Montrosa Skoraj gotovo je naletela na mino. Posadko je rešil neki norveški paru i k.
Rumunska.
Rim, Italija. 1. junija. — Vse tukajšnje časopisje razpravlja o stališču, ki sta ga zavzeli zadnji čas Bolgarska in Rumunska. V začetku so bili vsi krogi t nI no prepričani, da bo v najkrajšem času udarila Rumunska na Avstrijo, sedaj je pa pre'teklo že več kot teden dni, odkar je napovedala Italija Avstriji vojno, toda Rumunska se ni dosedaj še čisto nič ganila. Nekateri so mnenja, da še niso končana pogajanja med Angleško, Rumunsko, Francosko in Rusijo. Rusija baje noče dati Rumunski nikakih koncesij.
Maščevanje.
Sapula, Okla.. 1. junija. — V poslopju, kjer izhaja in se tiska '"Herald", je nastala nocoj velika eksplozija, kateri je sledil požar. Poklicana požarna bramba je ogenj kmalo pogasila. Atentat je bil najbrže delo raznih zločincev, proti katerim je list odločno nastopat
'GLAS NARODA"
GLAS NARODA, 2. JUNIJA, 1915.
Dvtj.) Omami and published by tŽM
Movenic Publishing Co.
(a corporation.) r*J> rs K SAKSER, President. • LOUIS BEXED1K, Treasurer. C
of Bosineas of the corporation and addresses of above officers : CS OortJandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
ta cek> leto velja list ta Ameriko in
Canado ........................93.00
.. 1.60 .. 4.00 .. 2.00 .. 4.50
__ 3. 255 _trt leta............ 1-70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan ir vzemi i nedelj in praznikov.
-glas naroda"
( 'Voice of the People") is»oad every day except Sundays and Holidays.	<
Subscription yearly $8.00. ^oo:si bret podpiaa in oeobnoeti se ne
pnobčujejo. —
rJaoa»- aaj se blagovoli poAiljati pc —
Money Order. "*rl •pmnwnbi kraja naročnikov pro-
•iisa, dn »e nam tudi prejinj« alvsliiče naznani, da hitre j s najdemo naslovnika.
Dopisom in poftiljatvam naredite ta naslov;
"GLAS NARODA"
r«;rt?»ndt St., New York City.
of the
I P u
u4 leta...... .............
leto za mesto New York.....
1 * p »i leta za mesto New York
** tvrivpo ta vse leto........
" "pol leta..........
M	.. «
Teleta® 4687 Cortltndt

ril!«
ffim;
Ob belokranjski železnici.
vlade lahko dovede do spora, ki bi nas potegnil v vojno. To bi pa bilo najhujše, kar bi se moglo pripetiti obema narodoma.	,	, ,	- , r ,r ... , Ker se bo po sklenjenem miru Masa ameriškega naroda si go- . . , . . . , . . , . „ ... - , . , . ». tujski i>roniet na belokranjski zetovo ne zeli vojne, t elo vladajoči ..... . . . . .
, - . .i i	lezniei. ki se je pred vojno jedva
razredi ne kažejo nikake volje, da bi prišlo radi
nije" do spora med Nemčijo in,. ,. .... , ..	. .
„j . . . , „ . .	crtiee služile potnikom v pouk i
Združenimi državami. Ameriško .... *	1
'nrnijntironio
delavstvo pa je kot en mož proti vojni ter povdarja to svoje stali-
šče v neštetih resolucijah.
Velika slovanska manifestacija v New Yorku.
Še enkrat odgovor Nemčije
Nobenega dvoma ni, da je odgovor nemške vlade na poslanico Združenih držav vse preje kot zadovoljiv za Združene države.
Res je, da je odgovor le začasni. Stališče, katero bo konečno zavzela Nemčija, ni še določeno in upati je, da se bo dalo doseči sporazum med obema velesilama.
Nemčija hoče pridobiti časa ter je to jasno na prvi pogled. Dvomljivo pa je, če je z nemške strani pametno vspričo razpoloženja, ki vlada v tej deželi. Istotako je precej nespametno, ako se izjavlja, da se Nemčija ne čuti več vezane od določb mednarodnega prava, kar tiče zaplenjenja ladij. Od ke luj pa ima kak vdeleženec pri mednarodni pogodbi pravico razveljaviti eno določbo pogodbe in to v trenutku, ko naj postane pra-voiuočna ?
Nemčija trdi. da je bila "Lusi-tania" oborožena, da je bila pomožna križarka angleške mornarice, da je imela razventega na krovu eksplozivne snovi, kar bi tvorilo za potniško ladijo celo kršenje ameriške postave.
Po naziranju Združenih držav pa je napačna trditev, da je bila "Lusitania " oborožena. Pristaniški nadzornik v New Yorku objavlja. da se je pamik pred od-dom inspiciralo in da se je ugotovilo, da ni bilo na krovu parnika nobenega topa.
Nemčija hoče svoje naziranje najbrž utrditi s tem, da se je v resnici našlo na " Lusitaniji" dva topa, ki sta bila skrita nekje pod kr ovom. Vsi smo slišali, da te je pripravljalo v New Yorku zaprisežene izjave, s katerimi naj bi se podkrepilo to trditev. Temu nasproti pa se bo trdilo z ameriške strani, da bi kaj takega še ne iz-premenilo parnika v pomožno kri-žarko. Sele če so topovi montirani in postavljeni za uporabo, dajejo paruiku značaj armirane križa rke. Ce pa*je nemška vlada v resnici vedela, da je "Lusitania" oborožena križarka: zakaj pa ni dvigla pri vladi Združenih držav protesta ter pustila pamik na podlagi mednarodnega prava internirati v ameriškem pristanišču ?
Glede trditve, da se je nahajalo na parniku 5400 zabojev municije in da se je s tem kršilo ameriško postavo, se izjavlja, da je ta trditev napačna. Mala municija, za ročno orožje, ne spada pod določbe te postave, pae pa snovi, ki same eksplodirajo, kot naprimer ni-tro-glicerin, bombe, dinamit itd.
Naj je že tako ali tako. Gotovo je, da bo lahko najti tla, na katerem so bo nadaljevalo s pogajanji med obema državama, ne da bi bilo treba poseči vmes z oboroženo pestjo.
Situacija, ki je nastala vsled začasnega odgovora Nemčije, je gotovo opasoa in Yean*. Absolut-1 bo odklanjajoč odgovor ameriške'
Luska	gotovo poživil, naj bi sle-
'deče zgodovinske in ortografične
v in
orijentiranje.
Ko zdrčiš iz metliškega kolodvora mimo Križevske vasi poleg Kulpe (Valvazor jo imenuje Schuldstrom, vendar pa pravi, da pride ime najbrž od ''Collapsis". kakor se nahaja pri Strabonu in se je pozneje prevrglo v Kulpo) proti postajališču na Dobravieah, odtod po dobravškem polju mimo vražjih kameno v, zablesti se naenkrat pred teboj s kositarjem krita, majhna, a znamenita cerkvica, imenovana M. B. v Klo-štru. Stoji le nekaj korakov proč od železniškega mostu ob robu strmine, pod katero se strni potok Krupa z Lah in j o, ki priteče od Črnomlja. Lega sama že priča, da mora ta cerkvica imeti starodavno zgodovino. Isto dokazuje tudi pravljica:
Že v davnem času se je zdela ta lega za cerkev nepripravna, zato so mislili soseščanje, da bi cerkev porušili, pa jo sezidali na bolj priročnem kraju, tako na Kučer-<-u. tik ceste med KI ostro m in Gradaeom, ali na Tineniei, seno-žeti ob cesti na Vranoviče, ali na nasprotnem. Hribu. Hog sam jim te nakane prepreči. Ko pridejo namreč zidarji cerkev podirat, bilo je na ponedeljek, zagledajo rkve trrozno veliko kač.
Dopisi,
—o—
Prihodnji teden bo priredila ( eška Narodna Zveza v New Yorku velik manifestaeijski shod, ki se bo vršil v Narodni Budovi na vzhodni 73. cesti med 1. in 2. Ave. Vse podrobnosti bodo pravočasno objavljene. Za danes omenjamo le toliko, da se bo na shodu razpravljalo v prvi vrsti o Cehih in Slovakih ter tudi o Jugoslovanih. Poskušalo se bode ameriški javnosti dopovedati, v kakšnih razmerah žive ti narodi v Avstriji, po čem stremijo in na kakšen način nameravajo doseči svoj cilj. Govorniki bodo govorili v angleškem jeziku. Navzoči bodo zastopniki vseh večjih ameriških časopisov. Kot glavni govornik bo nastopil Slovenec rojak dr. .Josip Ooričar, bivši avstrijski konzul v Odesi, Konštanci, Ucl-gradu, Denvt-ru, San Franciscu
itd. Govoril bo o razmerah v Av-|okro£ cerkve grozno striji. Govoril bo tudi tajnik Ce-!Vsi zbeže. Gredo k župniku in mu ške Zveze v Londonu, František to povedo. Župnik veli počakati Kopeck*. Upati je, da se bodo , do četrtka. Toda. groza, kač je še Slovenci v muogobrojnem številu' več. Kaj storiti? •• Božji prst je udeležili te manifestacije. Pridite^o", pravi duhovnik. "Pustimo vsi in se pobliže seznanite z osta-|to. Gotovo je Materi Božji ta limi Slovani v greaternewvorski kraj ljubši, kakor oni, ki smo ga naselbini.	ni i izbrali.*' Ko pridejo nekoliko
dni pozneje cerkve le popravljat, ni bilo nobene kače več.
Valvazor pripoveduje, da so to cerkev sezidali črnomeljski gospodje Hohenwarti. (Rodovina Hohenwartov je jako stara. Schonleben misli v svojih '"Anna les Camioliu'", da je bil tudi škof Gebhard. naslednik škofa Wolfganga leta 9!<4., iz te rodo-vine. Hohenwarti so imeli dedno vrhovno točajstvo. ameli mnogo posestev, večje pravice in prostosti. Andrej Hohemvart se je udeležil leta 1461». z Miroslavom Wolfgangom Galenberškiiu in Viljemom Auerspergom vojne proti Turkom, katere je paša poslal na Kranjsko ropat.) Rodovina Ho hemvartov — pravi Valvazor — je izumrla pred 32 leti, torej pred dobrimi 200 leti. Nameravali so leta 1467. poleg cerkve pozidati tudi samostan, a so to preprečili turški pohodi. Ustanovno pismo pa je še ohranjeno. Pisano v srednjeveški nemščini se glasi v prevodu približno:
*'V imenu svete nerazdružljivt Trojice in Marije vse hvale vredne Kraljice spoznavamo jaz Jurij (Leta 1449. je bil deželni glavar na Kranjskem, leta 14;">0. pa deželni oskrbnik ali sodnik; on in Kaspar sta bila pohvaljena od cesarja Friderika V. radi svojega junaštva v pretečih, nevarnostih, kakor kaže cesarski diplom iz leta 1463.) in Kaspar. brata Crno-meljska. nadtočajnika v Kranjski marki, in jaz Andrej Ilohen-wartski. poglavar grofije Metliške, zase in vse svoje dediče, naznanjamo, kakor spričuje to pismo vsem. ki ga vidijo, slišijo in berejo, ki sedaj žive. ali pa še bodo živeli, da smo preudarili. premislili in pred očmi imeli, da je ta solzna dolina minljiva in da "i nič gotovejšega, kakor smrt, in nič negotovejšega, kakor čas smrti. da tudi vse časno imetje minljivega sveta izgine in da nima potem človek ničesar, kot dobra dela. ki si jih je pridobil s pomoi" jo svetega Duha, in da z minlji-
Chicag-O, m. — v Ceško-ameri-ski dvorani smo imeli pred krat-I kim prav lepo zabavo. Slovenski sokol in atlet Anton Vencel je bil izbran. da premaga Young Gotcha, občeznanega ameriškega championa. Borba se je pričela ob osmi uri zvečer. Rojak Vencel se je tako spretno sukal, da je nasprotnika v nekaj več kakor v petnajstih minutah prij»el k tlom. Vencel je sedaj že v šestič javno nastopil in še vselej premagal svojega nasprotnika. Še celo championa Young Sandova je vrgel. Za zmago je dobil $200 nagrade. V dvorani ni hotelo biti ploskanju ne konca ne kraja. Slovenec Anton Gregorič je tudi pokazal, kaj zmore slovenska kri. Premagal je Jac-ka White-a. kije veliko težje in močnejši od njega. — V kratkem bosta obhajala v Cliieagi v cerkvi sv. Štefana Martin Kremesec in Marija Kreni esec srebrno poroko. Bog Vaju živi! Še veliko let! — Delavske razmere so še vedno jako slabe. Ljudje hodijo v trumah od tovarne do tovarne, pa največkrat brez uspeha. Nekdo ne ve, kdaj se bo v tem oziru kaj izpremenilo. Veliko rojakov se je že izselilo v druge naselbine. Pozdrav! — Franjo Omerza.
Minneapolis, Minn. — Tukaj je malo Slovencev in še ti smo raztreseni. Kljub temu se je pa pri nekaterih pojavila misel, da si ustanovimo slovensko društvo. — Z delom je* za novodošle bolj slabo, ker se težko najde. Povsod je dosti ' štaparjev", ki iščejo zaslužek. Ce za stalno tu postavim svoj šotor, se prihodnjič še oglasim. Pozdrav! — Ivo Težak.
Ženski regiment.
Vojni korespondent dunajske "Nove Presse'', Roda Rod«, poro-j vim blagom čisto srce in zvesta ča s severnega bojišča, namreč iz j volja po Kristusu kupi krono več-Bartfa, da je tam videl 400 duš nega življenja, zato smo mi po broječ ženski regiment. Spredaj je dobrem prevdarku, z resno voljo ~	u	sklenili in začeli samostan pri
Gradacu. Metliške gospoščine, po
šel črnovojnik s puško in bajonetom, za njim pa je v vrstah po štiri in štiri korakalo 400 slovaških žena in deklet, na hrbtih so
redu sv. Frančiška, kakor to predpisuje papeževo pismo, zidati in
imele v belih prtih svoje potreb-: ustanoviti Bogu vsemogočnemu v seme, na desni rami pa je vsaka slavo in -ast Njegove ljube Mate-
nesla lopato. Te ženske porabljajo za kopanje strelskih jarkov.
Srbski profesorji kot agitatorji v inozemstvu.
re Marije, nebeške kraljice, da bi se v tem (samostanu) za nas, za naše prednike in potomce in za vse druge žive kristjane nedolžno j&guje in p res v. Telo našega G. J.
Sofijska "Kambana" poroča: K. Bogu Očetu, ki ima nad njim
narjev v dobro pretehtanih ogrskih duhatih dati, tako da vsak izmed nas sam ali njegovi dediči vsako leto 20 goldinarjev vsakte-reinu oskrbniku tega samostana za zidanje ali druge potrebe te božje hiše da, da smo dati primo-rani in da hočemo dati zdaj v bližnjem božičnem času začenši in potem vsako leto omenjeno svoto 20 goldinarjev vsak sam ali njegovi dediči o božičnem prazniku dotič-nenm oskrbniku, in zato prejmemo od njega pobotnico, tako dolgo, da ali mi, ali naši dediči odločeno svoto 12<H) goldinarjev vsak od svoje strani poplačamo. Ako bi pa kdo nas ali naših dedi čev dotieno svoto denarja poprej plačal in pobotnico prejel, kakor je zgoraj določeno, ta je svoje dolžnosti tem prej prost in odve zan.
Vsak oskrbnik omenjenega samostana je dolžan enemu izmed nas, ali kogar mi za to postavimo, vsako leto dati račun o dohodkih in stroških. Da se ta denar Bogu vsemogočnemu v čast in in omenjeni božji hiši na korist obrestuje. zato naj bratje tega samostana za nas, naše prednike in naš^> potomce na veke vsak dan Boga prosijo in nas ustanovitelje v večnem spominu ohranijo, mi pa in naši dediči naj pa kot ustanovitelji omenjeni božji hiši zvesto v pomoč in podporo ostanemo in jo zvesto varujemo po vseh močeh, kadar nas kliče in kadar je potreba. zvesto in brez obotavljanja.
Ako bi se pa zgodilo, da bi mi ali naši dediči omenjene svote denarja od dneva, ko se to pisni«) spiše, v 20ih letih drug za drugim ob določenem roku ali pa prej ne izplačali, tedaj naj deželni knez kranjski in metliški ali njegove milosti glavni namestnik dotične-mu oskrbniku iz našega posestva toliko izplača, da je vse popolnoma poravnano. Zvesti hočemo ostati in ne protiviti se, kadar nas on prosi; to je naša prošnja, naša želja in dobra volja.
V	zagotovilo tega damo to odprto pismo s svojim bratom .Jurijem in Kasparjem Crnomeljskim in Andrejem Hohenwartskim, s pečatom vseh treh in radi večje varnosti in »pričevanja te pogodbe smo nalašč za to prosili tudi veleč. gosp. Egidija, opata kosta-njeviskega. da tudi on svoj pečat na pismo pritrdi, njemu in vsem njegovim naslednikom brez kva-ra. — Slednjič s«* mi zgoraj imenovani Jurij in Kaspar Črnomeljski in Andrej Hohenwartski zase in za vse svoje dediče za vežemo vse to v resnici in vedno držati in popolnoma spolnovati, kakor je v pismu zapisano.
Pismo dano po Kristovem rojstvu leta 1467 na petek pred vne-bohodom naše ljube Gospe.*'
Sporočilo trdi, da je samostan pri cerkvi tudi res stal in da so ga Turki le oropali in razdejali. Odtod tudi ime bližnje vasi "Klo-šter", in pri prvi hiši od cerkve se še dandanes pravi 44 pri Vard-janu*' (gvardijan). V cerkveni shrambi je pa bil tudi star mašni plašč, ki ga je ljudstvo imenovalo " gvardijanov plašč". Nedavno se je oddal v knezoškofijski muzej. Tudi ostanki zidovja so se baje pred več desetletji še videli. Klo-šter potemtakem bi bila druga naselbina frančičkanov na Dolenjskem; prva za templarji pri Treh farah in tretja sedanja v Novem mestu. Do leta 1828. je bila klo-šterska cerkev manjša in brez o-boka. Zvonik, z majhnimi zvonovi, je stal do tega časa vrhu pročelja nad korom. Tega let-a pa so cerkev skoraj za polovico povečali, obokali in zvonik prizidali.
Leta 1876. je dobila nove orgle, ki je je postavil stari Maudlin iz Trebnjega za 10OO goldinarjev. Sovseska je za postavljanja dajala delavcem hrano.
V	cerkvi so bili 3 oltarji, 2 lepi banderi, ličen lestenec — sploh bila je prva podružnica lepe Podzemeljske fare.
Preti kakimi 40 leti še je bila v KI oštru za Tremi f a rami največja božja pot v Belokrajini.
takih prilikah ljudstvo -krepilo z; Posl'ano harmoniko sem sprejel, bistro belokranjsko kiipljico. Do- Ni mi žal za denar, ker harmoni-bilo se je tudi za pod zobe, kar je ka je res izvrstna in glasna, tako kdo hotel, saj so po tratini ob ga-|da sem jako zadovoljen ž njo. v ' razpostavili poleg kramar-j	p Triller,
brili
skill stojnic tudi mesarji svojo ro-.p q bo; napravili so peči, štedilnike, da se je kurilo, kuhalo, cvrlo in pt klo, dokler je bilo kaj. Pridne Semičarke pa so nanesle vse polno procajn z raznim najokusnej-šim sadjem.
Vmes so se oglašali brez pre-stanka od ranega jutra razni berači in prosjaki. ki so prišli večinoma iz bližnje Hrvatske, ter ali proseč ali pojoč mehčali srca. Slepi Marko Srbotič ni zamudil nobeno leto. Bil je posebno gla-san:
Dajte, dajte, darovajte, Siromaku podavajte, Similujte se. milovajte, Siromaku podavajte, Similujte se, prijatelji, Prijatelji, roditelji!
Petje je spremljal z gosli na 2 struni.
Žal. da tuintam ni bilo brez izgredov.
(Pride še.)
Sartell, Minil.
Dvanajstkrat ranjen.
'•Wiedenski Kurjer Polski" poroča iz K aštel Last ve:
Profesor dr. duri j knez l)mv-mont < iiedroyc Vilenskv. ki je šel kot bivši rezervni častnik po izbruhu vojne kot prostovoljee v Mostar, je bil v bojih proti Srbom dvanajstkrat ranjen, vendar pa se je vsakokrat kmalu vrnil k svojemu polku. Za svojo hrabrost je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem, z viteškim križcem Franc Jožefovega reda in končno z železnim kronskim redom. Imenovan je bil za stotnika. V bitki pri Višegradu so ga Srbi vjeli ter pri peljal v Bitolj. Oil tam pa je pobegnil skozi Albanijo v Valono, od koder se j«1 odpeljal z ladijo v Kotor. Knez. ki od začetka vojne ne ve ničesar o svoji rodbini, je napravil oporoko o svojih pose
Poslano harmoniko sprejel. Zahvaljujem se Vam za tako pošteno postrežbo, ker s harmoniko sem tako zadovoljen, da me z nobeno drugo ne bi mogli tako zadovoljiti, zato Vas bom vedno priporočal.
Joe Moli ar, P. O. Box 93, East Helena, Mont.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, Wisconsinu in Minnesoti sporočamo, da jih l>o v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik,
Mr. OTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Upravništvo "Glas Naroda".
NEKAJ, KAR NAJ VSAK UPOŠTEVA.
Vsakega posameznika dolžnost
jf\ kdor želi sam sebi dobro, da se vsestransko informira in po vpraša, predno kaj ukrene in se za to odloči. Posebno priporočljivo pa je še za one, ki se zanimajo za farme in zemljo ter namerava jo postati farmarji. Ni dovolj, da se zanesete samo na prepričeval ne besede agentov ali prodajalcev zemlje, lepe slike ter vabljive popise kraja in na male muštre zemlje, ker na to ni za iti. Glavna stvar pri nakupu zemlje je, da je ista v resnici rodovitna, no glede na barvo zemlje. Da ni predaleč od mesta in trga, kamor lahko svoje pridelke prodate ter od železniške postaje. Šole, kjer se za-morejo vaši otroci izobraziti, trgovin in drugih podjetij, da imate vse v bližini. Na vse to mora kupce gledati, ko se odloči za nakup zemlje. Najpoglavitneje, na kar pa večina rojakov ne misli, je podnebje in vremenske spremembe in kako dolgo je ugodno vreme, da pridelki rastejo in tudi
dišču.
Blagoslov dualizma.
Sopronski komitatski odsek j«1 sklenil, pozvati vlado, naj prepove izvoz živil z Ogrskega v Avstrijo. Zivio madžarsko-avstrijski dualizem !
naznanilo7~
Cenjenim naročnikom v Penn-svlvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
pade, da se mi bolj ne more. Uver Sem so prihajali o veliki maši, ko Jen sem, da se harmoniko ne more je bil glavni shod, romarji ne sa-
mo iz Belokrajine, ampak tudi izza onkraj Gorjancev, s Hrvatskega, celo iz Zagreba. Že na preddan so topiči naznanjali praznLške slovesnosti, na praznik zopet na vse zgodaj. V cerkvi je bilo navadno dvojno opravilo, ob desetih, če je bilo le mogoče, slovesna sv. maša z leviti in popoldne pete litanije. Seveda ni mogla
majhna cerkvica sprejeti vase pregledal, predno sem jo prevzel, včasih ni petine ljudstva, ki je Veliko harmonik sem že imel, to-
Srbska vlada je poslala skoraj svoje veselje, vsak dan darovalo, prišlo ta dan počastit žal. M. B. vse Brbske vseučiliške profesorje j Ustanovimo in uredimo tudi s v KI oštru.
na Angleško in Francosko, da pismenim potrdilom, da smo od-j Poleg cerkve se je nahajal pri-agitirajo za Srbijo.	ločili vsak izmed nas 400 goldi- jaaea gabrov gaj, kjer se je ob R. F. D. 4,
stvih v Bosni in na Litavskem. Oporoko je izročil graškemu so-) nopolnoma dozorijo, da se jih za-
more pospraviti, predno jih morebiti prezgodnji mraz uniči. Takih vprašanj se prodajalci zemljišč in agent je najraje izognejo ali pa pravilno ne povejo.
Ako Želite tozadevno izvedeti resničen odgovor za kraj, v katerem nameravate zemljo kupiti, lahko pišete na UNITED STATES DEPARTMENT OF AGRICULTURE, WASHINGTON. D. C., in prosite za knjigo BULLETIN No. 5, KATERO DOBITE ZASTONJ. Iz omenjene knjige bodete lahko (iznašli, da imamo v novi naselbini v DELTA in SCHOOL CRAFT CO., kakor tudi v naši slovenski naselbini v MARINETTE CO.; WISCONSIN, kjer je že precejšnje število rojakov naseljenih. OD 30 DO 40 DNI, to je skoro EN MESEC IN POL daljše poletje kot v drugih krajih države Wisconsin, kjer se tudi rojakom zemlja v nakup ponuja. Iz tega lahko torej sami presojate, kje v katerem kraju in katerem Coun-tyju bode boljše za vas, da si zemljo kupite in kje zamorete boljši in povoljnejši uspeh doseči.
V novi naselbini DELTA in SCHOOL CRAFT CO., ki obstoji iz približno 50 tisoč akrov jako rodovitne zemlje, ki je SAMA LEPA RAVNINA, kakor daleč oko seže in leži ob glavni železniški progi z izvrstno zvezo z vsemi večjimi mesti in trgi ter je blizu mesta, kjer so dobre šole, cerkve, trgovine, mlekarne, banke in drugih sličnih podjetij, za morete sedaj kupiti jako dobro in rodovitno zemljo po jako nizkih cenah z malim naplačilom in na lahka letna odplačila, tako da si zamore vsak z malimi prihranki opomoči do dobre in dobičkanosne farme ter v kratkih letih postati samostojen in neodvisen gospodar.
Upoštevajte to: Tu kupite NARAVNOST OD LASTNIKOV in ne agentov, svet v tej naselbini je jako rodoviten, prijazen in najpripravnejši za uspešno far-marijo, živinorejo in sadjerejo ter da imamo v teh krajih skoro en mesec in pol daljše poletje kot v drugih delih države Wisconsin, KAR JE DRŽAVNO DOKAZA NO in se lahko sami prepričate, ter da se vam v teh krajih nudi najboljša prilika doseči popolen uspeh in zadovoljnost na farmi.
Daljše informacije in pojasnila glede zemlje in drugih podrobnosti vam bode drage volje dala, ako pišete na:
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naroč nino in izdajati tozadevna potr dila.
Sedaj se mudi v Johnstown, Pa., in okolici.
Upravništvo "Glas Naroda".
ZAHVALA IN PRIPOROČILO.
Mr. ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York City.
Cenjeni: — Poslano harmoniko z veseljem sprejel. Tako se mi do-
boljše narediti kakor je ta.
John Kanduč, R. R. No. 1, Eddyville, Iowa.
Poslano harmoniko sem sprejel in sem kar najbolj zadovoljen; zelo ste mi ustregli z njo.
Frank Perkaus, 115 E. 4. St., Ed wards ville, 111.
Poslano harmoniko sem prej
da nobena mi ni bila še tako všeč GRIMMER LAND CO., in po moji volji kot ravno ta. j	by A. Mantel,
Frank Troha,	11286 Milwaukee Ave., Room 311^
Cochran, Ga.	Chicago, I1L 1
Slovenskim pevskim dri štvom sirom Amerike:
pozor:
Med večletnim delovanjem v tujilj pevskih društvih sem zadel ob pesmi ki so pravi biseri na umetno-pevskem polju. In čemu ne bi presadil tujih c\ etk na domači vrt V Danes so presajene in v Greater New Yorku se pojejo ter postajajo — narodne!
A čujte predgovor v oni knjigi: Pevci Evo Vam cvetk s tujega vrta I Tuje so, a zato nič manj prijetno di5e-če. Duh časa nas sili. <la spoznavamo druj; «lruLre'j:a tudi — v fiesmi. V dvajsetem veku pretiravati z tzlupim Šovinizmom. ijmorirati duševne proizvode narodnosti je — absurdno in ker je |>e-sem jiovor srea, molitev duše. a srce enako do zadnjega atoma drugemu sr-<"U. je potemtakem i>esem mednarodna, skupna last — i»evčeva! Seveda ne smemo kot Slovenci prezirati ter zanemarjati svojih jK-siui: j*-stre so. ker so divne in — naše! Žal. da je tako malo teli cvetk:
Se^el sem v tuji vrt. natriral tvr oble kel v domače krilce kito "tujih1" nem-Sko-anjrleških ]>e»uii, in. sodeč po dosedanjih posrečenih poiskusih, sem prepričal, da pojejo greaternewyor^ki slovenski j>evci z veseljem tudi "tujo"
pesem. V originalu sem j.usiil edir<>-ie klasično-lepo ".Mv old Keutm-kv ii> 4' ker to i>esein i»ojejo i Uru^e nari tliirsij
le v izvirnem angleškem jeziku.
Zbirka začenja s pe<mijo l.t "Ko j«>-nosen orel ]ieseui dviira se" ; za njo prihaja veličastna > "SvolMMla" - jelej, zdaj ori klic po zemlji: Ura t je smo enaki vsi; 4. t Pomladna pesem: * Hi pri <r<-e. cvetoč j<- dan ; ) Ili^ii-a očetova,
/. bariton solo: Jinmov, domov sn-e me žene; «».» Samotarjeva turna jresem : Noč, tiha n«ič, čuj moj iHiz«lrav Vražji bas z vodilno arijo za bas; S. i i »ra^a. lahko noč. z haritoii-solo; Zapri neln-ško ti oko: !♦. i Stara nizozemska I«'*em: Ko zaori |»esein moja. prvi Im* votli; 1«».» Iteklica in metulj, nabirala je <"Vetja v Kozdu. pa "a buterfley flew toward her and kissed her lips so fair" ; 11. > Večerna; 32.» O plavooki devi; Dekle, jrlej na tem-le mestu, pravim ti. prisež« m ti; l.*i.) Slovo junakovo: Divjaj«. konjiči in poka strel, junak pa zadet umirajoč l>ere še zadnjikrat mate-rno pismo in se poslavlja od drmrili... 14.» I^.včevo slovo; 15.» My old Kentucky home: HI. i Solza: — solza lie zahira ti nikdar, ki tekle so za me; 17.» Kajiela : Kaj <e l»!esti-]e — na ;roro tam zr«*" — in zvonček mali kliče romarju v božji liram; Iv i Zdraviea: nazdravlja Stvarniku, ki nam v vinu tolažbe da. pozdravlja domovino, materno oko, napija vrli Slovenki in navsezadne pravici. ki obsoja zlo... I
Opevajo se najslajši pesniški predmeti v zbranih akordih. — Pesmi so pravi biseri t»-r ne pretežke. Slu^al.^. jih ne nasiti, slušal 1 >i jih veno v/r. Knjiga obsesa f»o strani: poedine par-titure si pisane na finem, trjtežnem p:» pirju in vezava je tudi ukusna. Društva. sezite i«> knjigi, po tej redki zbirki t Cena ni pretirana, društvom popust, pevovodji en izv«»d — gratis! V zalogi
IVAN M. ADAMIČ, pevovodja slov. pevsk. društva "Slavec" 1336 Lincoln IMare. Brooklyn. N. Y.
Rad bi izvedel za naslov prijatelja JOŽEFA SAVO REN. Doma je iz vasi Jugovje, fara Sulior na Dolenjskem. Prosim, če kdo ve, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi prijatelju: J. M. Logan, Kox 7. Grand Forks, li. (/., Canada.	(1-2—G)
NEGUJTE
SVOJE LASE!
Uspešno znanstveno zdravljenje popolnoma zastonj za možke in ženske.
X""	Ali vam izpadajo
4 1 lasje? JBg^^flL	Ah se vam priče-
V^VflV/ njajo lasje predčasno V^F/ redčiti?
Ali so vaši lasiesu-hi in lepljivi? ^^^^^^^^^^ Ali	luskina
vas
Ali ste plešasti, pričenjate dobivati -	plešo?
Pred lečenjt-m	Ako trpite na ka-
teri gorinavedenih bolezni, ne čakajte, ampak se pričnite takoj zdraviti, kajti vsako zavlačevanje je nevarno. Pišite takoj po našo ilustrovano knjižico s naslovom:
"RESNICA O LASEH"
(»pitana od »lavneica evroDskejri fipeeijaliata) Knjižica Tjebuje sledeča poglavja:
Pouk o laseh; U-stroj las in temena; Vzroki izpadanja las in pleše; Kako ohraniti zdrave in dobre lase; Zdravljenje, vsled katerega zrastejo lasje v šeftih tednih; Osivelost; Brada in brke; Pri- t*trtiu*rn. znanja m zahvale ozdravljenih ljudi. Brezplačen poskUa zdravljenja. Želimo vas prepričati na svoje lastne stroške, da bo zdravilo "CaDacura" u-b ta vilo izDadanje las, odstranilo luskine
*in srbečico ter pospešilo rast las. Pošljemo vam $1 vredno steklenico ' CaWacu-re" št. 1. obenem z gorinavedeno knjižico "Resnica o laseh", ako nam podljete svoje ime in 10 centov v srebru ali znamkah, da se pokrije poštne stroške.
S«»ti teden.	Izreiite kupon spo-
daj ter ga pošljite še danes na: UNION LABORATORY. Box 667, Union, N. Y.
UNION LABORATORY.
Box 667. Union. N. Y.
Priloženo vam pošiljam 10 centov za pofctnioo ter vu prosim da mi pošljete ti vredno steklcnico "Calvacure" št. I ter vašo knjižico z na*lovom "Resnica o laseh" (Ta kupon priložite pismu.)
Kje se nahaja FLORIJAN KOM:-PARE? Biva že 26 let v Združenih državah. Prosim cenjeno rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se sam javi na naslov: Max Florjančič, Box 175, Moon Ran, Pa.
G L A* NARODA. 2. JI NIJA. 1!»1.».
Moč in velikost Rusije je bodočnost Slovanov.
Piše dr. JOSIP GORIČAR.
(Nadaljevanje.)
Za Rusijo so veliko večjega pomena njena azijska posestva, kj-*r s«* lahko nnvija na tvojih tleli. — Ravno zategadelj se pa hoče dali Poljakom avtonomijo in m s t--m zasigurati na vzhodu dobrega zaveznika. Ti zavezniki naj bi ve pod vodstvom eara navdušeno borili za svoje laMiie interese in za interese li u -i je satne. Dandanašnji ni nobenega večjega navduše nja kakor je narodno navdušenje. Najboljša maksima za bodočnost Poljakov so besede velikega Xa-|K>leotiM. ki je rekel: 1'usameuio korakati in skupno udariti. — Povdarjam pa. da j«- treba Poljakom in Rusom enotnega voditelja in ta voditelj naj bi bil ru>ki ear.
Rešitev tako zapletenega j »oljskega vprašanja leži v avtonomiji Poljske. jhhI vlado ru>k»»a earja /. ruskim uradnim jezikom. Rudija si mora v ImxIixV osnovati na zapadu fronto, ki bo lahko vzdr/ala v>e sovražniške napade. — C V bi bilo to vprašanje že pred leti rešeno, bi bila ltu*ija lahko zmagoslavno nastopila v boju proti Japoncem. — Toda. kar je zamuj«»nega. s.- da še lahko vse popraviti. Poljakov s,- ne sine vet* slepiti s praznimi obljubam L
( V bo Rusija začela napram Poljakom s tako politiko, bo iz-i Nemčiji in v Avstriji vihar ogorčenja. IV se bo to zgodilo, bosta /iu-e!a Berlin in Dunaj strahu tresti. Avstrijski in nemški gospodje bodo izprevideli. »la se Rusije na tem mestu ne da Več raniti. da so jo male koncesije, ki jih je dala. napravile brezmejno mo.no in nepremagljivo. (V Poljaki t«*ga ne prevdarijo. morajo biti res sh pi. — Ko pridejo pod Nemčijo, jih ln> Nemčija začela izstrebljavati. če pridejo po«l Avstrijo, se bodo morali drug i. ker nimajo nobene možnosti, da bi razširili svo-■»<- ne vrnejo pre vee >klic«-»;iii na preteklost. —
eremu je pri sreu njegov narod. naj skrbi za l»o-.1 bilo. naj pozabi. - Poljaki in Rusi pa tie smejo • •daj napo. il trenutek, ko lahko m i/ vsega srea 1 puste. Samo v slo^-i je njihova rešitev in njihova jim. če zamudijo la trenutek! Nemčija ne i»o mi-š.- <iikrat napade, s,- bo njihova nesloga strašno
J«e »
1»
za drugim izs* je mej,.. Polj« Vsak Poljak. I dočnost, kar j« pocahiti. da je drug drugemu «i bodočnost, ft or j« rovala. In če jd maščevala.
Nemci so s«-se je Avstrija v pol it i k a Avstrij« Drugega ne znaj«» Največji triumf za
v - dno izkoriščali / neslogo Slovanov. V tem oziru liko naučila «n1 N« inčije. Vsled tega je tudi cela Nem-»je in < >grske naperjen« proti Slovanom. — ti «»os|mn I je. kakor delati razdor med Slovani. Neinee in Mad/are v Avstriji je bil dosežen te-
daj,
u
ko so se začeli Slovani cepiti.
Avstrija iu Nemčija pa nista gledali samo na Rusko-Poljsko. pa<" pa tudi na 1'krajino. Varšava in Kijev sta bila že daij časa najslajše sanje Habsbur/aiiov. Zahr«-p«-nili no tudi po Solunu, ključu Carigrada, Berlinu. ki je v iej in pri vsaki priliki smatral za dediča Avstrije, se je to seveda dopadlo. IV ima enkrat v rokah v Mezopotamijo v■ -č daleč. Avstrija je sieer dolgo olitiko. ker se je bala jeze Poljakov, naščuvati narod proti narodu, mora najprej «lo-vojo stran, kar je le na ta način kolikor toli-
ftarigrsnl. ni tudi časa skrivala to po
Oni, ki hoče n biti oba naroda na
.siguren u*|»elia. Avstrija je vsled tega omejevala svojo [»olitiko *uiuo na zatiranje ruskega književnega jezika, hoteč napraviti ma-loruski idiou za neodvisen ruski jezik. Na vse načine je prigovarjala Maiorusom. da so i/stopali iz pravoslavne vere v katoliško.
Avstrija ni ostala samo pri tem. Hotela je dati Maiorusom večje pravice, par zastopnikov v deželnem in državnem zboru in jim dovoliti nekaj šol. V tem oziru pa j«* naletela na odpor Poljakov, ker so izprevideli, da je začela pretiti velika nevarnost njihovim lastnim inspiracijam. V isiein hipu je pa že Dunaj naslikal Poljakom veliko rusko nevarnost m tako se je zgodilo, da so postali Poljaki bolj popustljivi. Malorusi. v avstrijski službi stoječi politiki, so zahtevali malorusko univerzo v ftaliciji. kar se jim je slednjič — pred dvemi leti — ugintilo. To je bil velik triumf dunajske politike iii gospodje so /e mislili, da jim je pot v Kijev odprta, še nikdar ni vladalo na Dunaju tako veselje, kot tisti dan. ko so 1'oljaki dovolili, da se sme zgraditi v Lvovu malorusko univerzo.
Rusija bi že tedaj lahko vedela, da je to prvi povod vojni, da se je s tem začelo prodiranje nemštva proti Varšavi iu Kijevu.
Berlin je že smatral Varšavo kot glavno mesto vazalne države, Moječe pod nemško suvereiiiteto. Prebivalstvo bo kmalo ponetnče-no, ker je nnHl njim velika večina Židov, govorečih židovski idiom. Nemški cesar je bil prepričan, da ni več daleč čas, ko bo zavladal v Kijevu llohenzollerec. mogoče eden njegovih sinov. — Zakaj bi ne! — Nemški princi so ustanovili že veliko držav, posebno pa v jugovzhodnem delu Evrope. Zakaj bi ne bila tudi ( krajina nemška, zakaj bi ne bilo njeno glavno mesto Kijev?
Nasprotno j«- pa Avstrija hotela postaviti na novoosnovani
poljski prestol ilahsburžana. ki bi imel svoj sedež v Varšavi. _
Ta poljska država bi bila seveda čisto pod uplivom Dunaja iu bi lila v vseh ozirih odvisna od Avstrije. Iz malih sanj so postale večje sanje in slednjič so že segale preko mogočne rek«* Volge.
Za bodočega kralja Poljske je bil že preti vojno, oziroma v začetku vojne formalno proklamirau nadvojvoda Štefan, ki biva v ftaliciji na gradu Lavbusch.
Nekateri lahkomišljeni Poljaki, posebno pa avstrijski Nemci so si bili tako s v est i zmage, da so ga že v začetku vojne pozdravljali kakor poljskega kralja, tilede Malorusov je bil pa Dunaj, kar se tiče vladarja, precej v zadregi. Tukaj so se križale poljske in maloruske aspiracije, v splošnem pa tudi niso avstrijski gospod je! še izgotovili svojega dela. Ker so Malorusi v verskih ozirih precej rahločutni, se je zdelo Dunaju najboljše, uvesti najprej jezikovno' propagando. Vsak, kdor je govoril gališki dialekt ruskega jezika.! je bil dobro došel, na vsemogoče načine so pa preganjali one. ki so' govorili velikoruski jezik. Nobena oblast ni odobrila listine, ki je bila pisana v velikoruskem jeziku.
Najvažnejši kriterij narodnosti je jezik. Žnjim živi iu umrje narod. Že najmanjša razlika jezika lahko napravi med dvema narodoma nepremostljiv prepad. To se dogaja tudi pri narodih, ki so si najbolj sorodni.
Tega pa nikdo boljše ne ve, kakor dunajska in budiinpestan-ska vlada. Zategadelj sta si Dupnaj in Budimpešta vedno prizadevala napraviti iz posameznostnili dialektov književnega jezika nov književni jezik. Z drugimi besedami rečeno: — Dunaj in Budimpešta se le t »Mlaj smatrata varnim, če se njuni narodi medseboj sovražijo in inrzijo. Če bi bili narodi, v prvi vrsti seveda Slovani, v Avstro-Ogrski prijatelji med seboj, bi se lahko že zdavnaj osvobodili Dunaja in Budimpešte.
Oglejmo si najprej razmere na Ogrskem. V severozapadnem delu je najprej tri miljone Slovakov, ki se glede jezika in pokolenja lahko smatrajo za prave brate Čehov. Idiom, ki ga govore, je le dialekt češkega jezika. Da bi jih separirali in jih prej ali slej po-madžarili. jim ne dovole, da bi se posluževali v pisavi češkega jezika, ampak morajo pisati samo v dialektu. Tako je tudi z Malorusi, ki prebivajo v severnem delu Ogrske. Njim se pravzaprav še slabše godi, ker nimajo nikakih pravic.
(Nadaljuje se).
Esperanto mu je pomagal. j lišču v Montpellierju. To se je Goriški profesor Lorenzoni se zgodilo, ker se bavi profesor Lo-je nahajal v francoskem vojnem renzoni z umetnim jezikom "espe-
S o č i.
Krasna si. histra hči tilauiii. Itrdka t prirodni si lepoti. Km ti prozornih cloliorin Nevihte temne srd ne moti. Krasna si. hči planiti! Tvoj tek je živ in je le^ak. Ko li«»d deklet s planine; ln javita >1 ko gorski zrak. In glasna si, kot spev krepak Planinske je mladine. — Krasna si. Etri planin! Kad gledam ti v valove lx»dre. Valove te zeleuo-modre: Trama 7el«n planinskih trav In vedra višnjevost višav I^epo se v njih je zlila; , Na rosah sinjeca neha. Na ro-ah zelenih gora l,epo'<» (o si pila. — Krasna si. hči planin! Ti meni si predraga znanka! Ko z gorskih prištimiš dobrav. Od doma se mi zdiš poslanka. Nesoča anios mi ljub pozdrav. —
"the ioonzo valle
Bog sprimi te tu sred planjav! Kako glasno, ljubo šnmljaš. Kako rvrsto. krepko skakljas. Ko sred gora še pot imaš! A ko pridereš na ravnine. Zakaj te živa radost mine? Kaj trudno ležeš in počasi. Zakaj so tožni tvoji glasi? Težko se ločiš od iiriiH>v, Ziln lke tvojega vah.vja? Mar veš. da trrfš tik gr»M»:»v. (•robov slovenskega domovja? Obojno bo i pač tu Lrpiš! V tej boli tožna in počasna. (k'Mnina sol/a se mi zdiš. A še kot sol/a — krasita! Krasna si, bistra he: planin, lirdka v pri roditi si lepoti. Ko ti prozornih glohočin Nevihte divje srd ne moti! Ta. oh. sir«-2i tebi žuga Viiiar grozan. vihar strašan; Prllirumel z gorkega im> jusa. Divjal eei plodno b«» ravan.
Ki t« t»j« jo napaja struga — fiorje. da daleč ni ta dan! Nad tabo jasen bo oblok. Kro; tel»e pa svinčena toča. I:t d« ž krvav in solz potok. In blisk in grom, — oh. bitva vroča! Ted sekia bridka bodo jekla. In !i mi i »oš krvava tekla: Kri naša te pojila bo. Sovražna te kalila Ih»! Takrat se sponmi. bistra Stiča, Kar gorko ti srce nar.»ča: Kar bode shranjenih v oda V obL-kih tvojega neba. Kar vode v tvojih bo planinah. Kar h;»de v rvetnih je ravninah. Tačas prodni \ -e na dan. Narasti, vskipi v tok strašan! Ne stiskaj v mej«* se bregov. Srdita rez branove stopi. Ter tnjre. /emije-lačne. v topi Na dno ra? peti jenih valov!
Simon Gregorčič.
Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki.
(Iz seznanika izgrub št. 175. z dne Brljavee -Turi. ^ . pešj».. 4. st«.t..
6. maja 1915).	; ranjen.
v , . ,	, I Hrvč Fran. Si. pešp.. S. stot.,
Abersek Alojz. 4. <l;»m. na«l. Nt -' r-,n j,.n
IZ	vj4,t v 1luk'.VanoVU" j ' Bučar Jožef. >7. pešp.. 5. stot..
j iz Konjie. mrtev.
Cafuta Jakob. >7. p<*šp.. (». st<»t.. ranjen.
Cargo Ivan. >7. pešp.. (I. stot.. iz Kanala, mrtev.
gub. Ni/nijnovgorod. Rusija.
Ačinovee Martin. .^7. pešp.. •"». stot.. ranjen.
Ajtlnik Viktor. >7. pešp., ."». st.. ranjen.
Ajdovnik Fran. m. pešp.. ... st..j Cj^rlar J((?t,f ,s7 pe5p	r, ranjen. 'mrtev.
An zel a k \ iktor. 4. dom. p.. ,»., (Viktor. 87. pešp.. 2. stot.. »t., iz Podgorja, vjet v X'ladi-1^ pavla. mrtev.
vjetništvu v Villafranehe. Francoski general Sebert mu je pomagal na svobodo in mu izposloval da se je smel vpisati na vseuči-
ranto m ga je vodstvo italijanskih esperantistov priporočilo i-menovanemu generalu, kateri se sam peča s tem jezikom.
stot
miru. Kusija.
A]»el Jožef. 4. dom. p.. 7. stot.. i/. Slov. (iorie. vjet v Atšinsku.
Augustinovič Ivan, 87. pešp.. 2. stot.. ranjen.
Bevc Anton, 87. j>ešp.. 3. stot.. ranjen.
Blagovič Alojz. 87. pešp.. 6. st.. iz Ptuja, mrtev.
Blagovič Frane, 3. črnovoj. p.. 12. stot.. ranjen.
Blatnik Frane. s7. pešp.. 8. stran jen.
Bobek Anton. S7. črnovoj. p.. 1. stot., iz Stranie. mrtev.
Bohince Martin, 87. pešp.. 4. st. iz Veličan. mrtev.
Božič Feliks. 87. pešp., 3. stot.. rojen lišitO. mrtev.
Bračič Jožef, 26. dom. p. 2. st.. od Sv. Barbare, vjet v Serdobsku. Rusija.
Bračun Anton. 87. pešp.. 6. st., ranjen.
Brajkovič Anton. 87. pešp., 3. stot., ranjen.
Brajkovič Frane, 87. pešp., 4. stot., ranjen.
Bratina Franc, 87. pešp., 4. st.. iz Ajdovščine, mrtev.
Bratuša Tomaž, t>7. pešp.. 1. st.. ranjen.
Cupin Jožef. 87. pešp.. 3. stot.. ranjen.
< venk Sebastijan. s7. pešp.. 7. st<.t„ Zgornje Lože, mrtev.
Demšič Jožef. 87. pešp.. 4. stot.. ranjen.
Deželak Edvard, S7. pešp.. 7. st. ranjen.
I)obič Alojz. 87. pešp., 3. stot.. ranjen.
Dobovišek Mihael, 87. pešp., 6. stot.. ranjen.
Dobrauc Fran, 87. pešp., f». st.. ranjen.
Dobrina Anton. 87. pešp.. 5. st.. ranjen.
Dolar Jakob, 87. pešp.. 2. stot.. ranjen.
Farkaš Jakob. S7. pešp., 3. st.. ranjen..
Faršnik Ivan, 87. pešp.. O", st.. ranjen.	r ^ ^
Ferenc Ferdinand, S7. pešp.. 7. stot., ranjen.
Ferme Nikolaj. 87. pešp.. 6. st.. ranjen.
Filipič Fran, 87. pešp., 7. stot. iz Radene. mrtev.
Florian Severin, 87. ]>ešp., 3. st. ranjen .
Frankeš Mirko, 87. pešp.. 6. st. iz Cirkovecv, mrtev.
Fuk Kari. >7. pešp.. 7. stot., r. Furlan Peter. s7. pešp.. S. st.. ran j t n.
Ualtif Anton. s7. črnovoj. p.. 1. stot.. ranjen.
(ialun Anton. pešp.. G. st.. j iz Crmožišča. mrtev.
(Jenu Mihael. -7. p< šp.. 2. stot., ! ranjen.
Iz seznami:« izgub št. 173. z dne
(i. maja lfH~>>. flhtvič Stefan. 3. saperski bat.. I st * it.. i/. Domžal. 1>>^3. mrtev.
tilusič Anton. >7. pešp.. 5. st.. ranjen.
tiubee J;tk<ib. s7. jtršp.. ."». stot.. ranjen.
tiogola F rune. 7. lov. bat.. 7. nad. stot.. iz M osen j.	vjet v
Bel go rodu. Rusija.
iiolčman Frane, >7. pešp.. 7. st.. ranjen. ~
(iolob Ivan, 87. pešp.. 2. stot.. ranjen.
Gorjane Anton. 87. pešp.. 3. st.. ranjen.
Gorjup Frane. 87. pešp.. 5. st.. iz Št. Ileronma. l^iU. mrtev.
(irdina Anton. .>7. pešp.. 8. st.. iz Buzeta, 1893. mrtev.
Guček Josij), '2(k domobr. pp.. 3. luni. stot.. iz Dobja, 1885, vjet v Glazovu. gub. Vjatka.
(iulič Alojzij. 87. pešp.. 3. stot., ranjen.
Ilebar Ivan, 87. pešp., 2. stot.. ranjen.
lioelikraut Anton, 87. pešp., 6. stot., iz Sevniee. ranjen.
Hole Frane, .S7. pešj).. 3. stot.. ranjen.
Ilorvatin Ignacij. S7. pešp.. 5. stot.. ranjen.
Hrastnik Frane. 87. pešp., 8. st.. ranjen.
Ifšek Luka. 87. pešp.. 8. stot., ranjen.
Jakulin Josip. 87. pešp., 7. st., iz Materije, 1892, mrtev.
O bojih v Karpatih.
Poročevalec "Berliner Tage-blatta*" poroča iz avstro-ogrskega poročevalskega stana to-le :
Kjer prodre železniška proga Zagorcz-Horaonna v mnogih ovinkih, predoriii in premostitvah prelaz. se odpira na široko dolina La-iboreze. Tam se odcepi bolj ozka j dolina Vilsave. Južnovzliotlno od i ogrske vasi Laborezev. :500 m nad I železnico, se razteza (i4:i m viso-jka gora Kobila, ki so jo Uusi po j neprestanih žilavih in žrtev polnih bojih zasedli. Z ozirom na vai osr te železnice in cesto obvladajočih vrhov so zahtevale nemške čete <>-jačenje. Velikonočno nedeljo se je uvedel napad z artilerijo in čete so začele, spretno izabljajoč jio-ki •ajinske posebn«»sti. prodirati. Te priprave so se nadaljevale tudi pod zaščito teme. čete so razdirale ovire, varale so z navideznimi manevri sovražne patrulje in prednje straže ter s strani prodirale proti- glavnim ruskim pozicijam. Tekom velikonočnega poiie deljka so čete zasedle po večkratnem naskoku goro Kobilo, pri čemer so bile izgube v primeri z doseženim uspehom malenkostne. Izrabljajoč to zmago so čete zasledovale umikajoče se Ruse, ter vje-le še nekaj Kusov in zaplenile več topov iu strojnih pušk ter zavarovale zavzeto pozicijo proti protinapadom.	*
Kak pomen ima uspeh ravno na tej točki, je razvidno iz razmo-trivanja položaja, kakršen je danes: Sedanja velika bitka v Karpatih sega \ svojih začetkih noter v zadnje dni januarja. Takrat so zasedli Rusi pri prelazih Dukla. I žok in Wyszkow južno pobočje Karpatih ter so blokirali tudi prehode preko vzhodnega dela gorovja. V silnem boju se je posrečilo četam zopet zavzeti prelaz Wyskow in stranske prelaz«', ar-mniiun skupina fiult. Szurmarva je vzela prelaz	armada ge-
nerala Bo roe v i ča pa Lupkovsko sedlo in zahodnje prehode depresije pri Dukli. Samo prelaz Duklu in z njim trikot ogrskih tal «lo Felsovizkoza so mogli Rusi obdržati. Ov i ran a od protisunkov in neugodnega vremena je jirodrla avstro-ogrska ofenziva na desnem krilu v južnovzhodno Galicijo in Bukovino. Nemške čete so prodirale na severnem predgorju pri Wyskowu od gore do gore. Srednja skupina avstrijskih čet je zavzela med prelazom Užok in Lup-kovskim sedlom več gorskih gr«»-henov ter prodrla v svojem sunku proti Lisku <lo Baligroda. S tem uspešnim sunkom se je odprl iz gled na pravočasno osvoboditev Przemvsla. Zal pa so potem ovirale nadčloveške ptežkoče zimske vojne v gorah, nadaljno prodiranje. tako da so mogli Rusi med tem zbrati in poslati ti:i izredno močne čete.
Sredi marca so j »reši i Rusi v o-fenzivo. Posebno močno so pritiskali na fronto pri Dukli, kjer so dosegli s silnimi človeškimi žrtvami nekaj uspehov ter dosegli, tla so se avstrijske čete nekoliko u-maknile. Zopet pa se je ustavila njih ofenziva v splošnem na črti grebena pri Oiulavi. Kmalu po o-fenzivi pri Dukli so napadli Rusi tnd: čete. ki so st^le v dolini Opor in blizu tam. Po ljuti borbi se je napad tako popolnoma ponesrečil, da vlada od takrat na tem delu fronte razmeroma mir. V zvezi s tem se je ustavila ofenziva v jugovzhodni Galiciji, dočim so se doslej izjalovili ruski poskusi zopet se vrniti v prostor meti Dnjc-strom in Prutom.Rusi so se zagnali sedaj z vso silo proti sredini av-stro-ogrske fronte Karpatih, ki je bila daleč prodrla. Ta se je kljub vsem težkočam držala še 14 dni, predno so jo prisilili ruski delni uspehi in ogrožanje njenega boka, da se je polagoma umaknila iz svojih pozicij.
Od takrat so Rusi zopet silnej-še pritiskali na nove pozicije ob Lupkovskem sedlu in ob toku reke Laborcze, zlasti ker so Rusi postavili sem večji del oblegovalne armade izpred Przemvsla. Tu so se jim postavila na višinah vzhodno od doline te reke nasproti ona nemška ojačenja, ki so se z zavzetjem gore Kobile postavile proti temu pritisku. To je trenot-ni položaj v Karpatih.
Na obeh krilih celotne fronte na vzhodu se kaže v krajevnih razmerah nekaka paralelnost vojaškega položaja. Dočim sega na severu milje daleč močvirski pas nižine ob Bobru in Narevi med nas in rusko trdnjavsko črto. tvorijo na jugu Karpati drugačno, toda ne manj težavno oviro za hitro odločitev. Raztrgano gorovje z mnogo sto gozdovi, gorskimi skupinami, strmim skalovjem, v najraz-
ličnejših smereh zarezanimi soteskami, dolinami, rek. odpirajoči-mi se proti severu ali [»roti jugu, razdeljuje bitko v neštevilne posamezne boje, pogosto z nasprotujočim si uspehom. Gora stoji pri gori kakor trdnjave pri trdnjavi; kakor dolgo mogoče branimo vsako pogorje ter zapiramo povprečno ceste in prostore v enakih, nepretrganih črtah. Ravno v okolici Dukle iu Lupkova pa je bila ta idealna črta večkrat prelomljena in prebita, južno od prelaza Dukle s strani Kusov . .severno od Lupknvskega sedla s strani zaveznikov. kai* nas je prisililo, da smo izravnali črto na ta način, da smo umaknili čete, ki so stale v pozicijah vzhodno od Lupkovskega sedla. Se vedno pa se dogaja, da zasede ali obkoli v lastni črti ležeče vrhove nasprotna stranka. Taka izolirana gorska pozieija je enaka otoku v morju. V sedmih, desetih, celo petnajstih zaporednih črtah se vale Rusi proti tem posameznim pozicijam, zavarovanim z minami, zaprekami, bodečimi žicami iu strojnimi puškami ter žrtvujejo vrsto za vrsto svojih vojakov, pred bajonete zaveznikov. Istočasno skušata oba nasprotnika s celimi bataljoni ali stotnijami obiti sovražnika. Pogost«« zad«*ncj<» pri tem na sovražne čete, ki skušajo tudi obiti pozicijo, ali pa pridejo nenadno v ogenj «»d vseh strani. Tako obkoljene naše čet e se morajo na življenje iu smrt prebiti, »ločim vidijo Rusi v enakem položaju <iolno«lošlo priliko, da se mlajo. Na la način vjameta zaveznika na tisoče sovražnikov.
Se mnogo več presenetljivih momentov nudi ta vojna v gorah. Smukači švigajo v doline, z lovskih stojišč na orjaških drevesih pokajo stroju«' puške, preko gorskih grebenov tipajo granate po nevidnem sovražniku. Za vodstvo velja tu položaj pravočasno spoznati. izogniti se nevarnosti ter izrabili trenotni položaj. Posamezne pozicije se neprestano izpreminja-jo. čete se premikajo z dvojnim namenom: da se omajane zveze s sosednimi četami zopet utrde in da poskusijo izrabiti omajane pozicije sovražnika, tla predro iu razbijejo njegovo fronto.
Važen faktor, ki ga ne smemo pozabiti, je seveda pri vsem tem vreme. Na severnopoljski fronti je bil močvirski pas, ko sem bil tam kljub deževju še zasnežen in deloma zamrzel. Tudi vrhove v Karpatih še krije sneg dolge druge zime. iu meti solnčnimi in «le-ževnimi dnevi pada vedno še sneg; na rodovitno ogrsko ravnino pa sije že gorko solnce. Počasi leze solnee na južno pobočje Karpatov iu njene dovozne ceste se izpre-mene v blato. Kakor je vojakom dobrodošel konec to v vojni zgo-dovini brezprimerne zime. prinaša vendar pomlad s poplavami iu močvirji prijatelju in sovražniku natlaljne težkoče. katere pa bo trdna volja naših čet. «la zmagajo. tudi premagala.
Za najbednejše med bednimi,
Sprejeli smo še sledeča potrdila :
Gornjigrad, 20. aprila.
P. N.
Potrjujem poslane svote (sto-sctlennlesetosem kron). Ob priliki jo bom po potrebi razdelil. — Srčna hvala! Vam udani
Frank Dovnik, dekan.
Leskove«'. 4. maja. Hvala lepa za poslanih 178 K. Bog plačaj !
L. Schweiger, dekan.
Kozje. 5. maja.
Marko Tomažin, »lekan v Kozjem. Štajersko, p«»trdi s hvaležnost ja sprejem K 178 za najbednejše med bed n imi. Bog povrni!
Z vsem spoštovanjem
M. T.
Moravče, .*». maja.
Poslani znesek 178 K sem sprejel potom e. k. poštne hranilnice. Razdelilo se bo po naročilu potoni župnih uradov. Bog obilo povrni vsem darovalcem. Izreeite jim naj prisrčne jšo zahvalo.
S spoštovanjem
Janez Bizjan, dekan.
Stara Loka. ."». maja.
P. N.
Hvaležno sprejel K 178 kot podporo revežem tukajšnje dekan i je.
Mat. lV?rak, dekan.
Kamnik. 5. maja. Potrjuje se sprejem K 178 z zahvalo darovalcem.
J. Lovrenčič, dekan.

m




OLAS NARODA, 2. JUNIJA', 1915.
mMwmmmmmmm
^■a'i.tijMiaviuiwiia'jfiti^j^in'u.'^iiiiirtiiKaEaEaEa
r iOHf
IZVRŠEVALNI ODBOR:
Frank Sakser. predsednik, 82 Cortlandt St.. New York. N. T.
Tajniki:
Edward fialish. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Rudolf Trust, W. Central Park, New York, N. X.
Jarer. blagajnik. 5241 Upton Ave. So.. Minneapolis. Minn.
— Kaj si neumen? Vse pohištvo je že na potu in dolga vožnja, misliš, tla je zastonj? In pa otroei morajo vendar v šolo! Starejša dva fanta hodita že zadnje leto v gimnazijo. starejša liri v 'pripravnico, drugi drugam. V | Ljubljano nisem šla. ker si me ti <»•'111 vabil. No. in zdaj . . . takole si 7. menoj!
j — Ce je tako. pa le glej. kako i bo!
j — Lepo me tolažiš! — je vzdih-iiiila Skočirka in pojokala. — Ti moj bog, kam sem zdaj zašla!
Tor če ni bil za šolo. Petnajst let je bil star: šola je bila muka Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. zanj. Skočirka se je tolažila, da
John Jagru. Vsaka vplačana sveta bode potrjena po blagajniku in razglašena ]i0 • osfal - rokodelstvu _
po slovenskin listih.	| ^ \ ^ __ je (]r.ja]a _ (]a bj
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! _ jdn. Jgn."taj' je^iostT.'1 da°sem vse
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, ,iruge pripravila tako daleč. _
da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča po- Podpirali so jo nekaj starši, do-
rcK-ila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika i seveda ne. Ko so bili z doma.
in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.	Pozahil« kako hudo je bilo živ-
tV, ' ■ •» ' j - •	-j	i	j ; Jjenjc tam. Pa mati p* bila vesela
Blagajnike podružnic pa prosnu, da o poslanem de- ,la ni bilo tro});i vsaj skrhotl
narju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in nje _
pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. I Večer je lii!. Torče je prišel do-tajnika, da tem potom laliko vedno izkažemo natančen jmov- ves prevzet od čudeža", račun in stanje Slov. Lige.	i? katrrf'm Pravil
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj sej^V* Y T^V m "iat<r ™ fr
. , . . . 1 , . .	0.1	" ' ''	skrbelo, kaj bo z njim. Rekli
ceni. rojaki obrnejo na glav. tajnika blov. Lige.	jso. (la mn «malo ina„jka^ tilko
EDWARD KALISH, glavni tajnik. j nenavadne misli ill želje je imel. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, mi™ nikjer. Sredi noči je včasi
j planil s postelje in vpil na pomoč. Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku r<*koe. da ga lovijo; a «"ez nekaj Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland,	i«' mirno legel. kakor bi ne
O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse po-1 bilo ničesar. Visok je bil in sink trebne informacije daje glavni tajnik.	n* vedel prav. kaj bi z dolgim
Uredništvo G. N.
La Saile,
m- bo vrši
4 >1
n pa
t. — Tel
prihodnj
i. ob po >o razde! tudi
P
P
ivom
Torče Skočir,
M arija K m
rokami in nogami. Lasje so mu štrleli naravnost navzgor, da j< l»i!o videti, kakor bi imel trdo. Slovenske Lipe v nede-, šč.-tinasto krtačo na glavi. Knjig M. Kompovili prostorih. . ni ljubi! in čitanje mu je Lilo zn
prno. A imel je zelo eiivstv. no kateri niso še pristopili k dušo jn je bil dober fant. Najraj •lani naše najpomembnejše ši je delal lesene vozičke za naj-
(mlajšo Anico in lepil i7. papirja 1 senčnike za svetilko, ali izrezaval [vojake, punčke in druge igračke [jih postavljal na leseno palčieo in Prvikrat s,« j,« učil pri mojstru j jih z vidnim veseljem in zanima-in sam -i je izbral ta poklic. A že j 11 jem občudoval. Take stvari bi
»toni uljudno naznanjam, vsem članom •ja podružnic« uri zvečer. v
uiei 1 elalie Pravila Slovenske Lige. ipeliram na on« stanejo čimprej
Ivan Jerič, tajnik.
Zamolkl	o		I II	dar j	al stro	j. ki
	du		•11	o p	ritiskavi	ti iu
spet izpili*			al	•ika\	' iu suh	knji-ja in ovc k lo v
L'O vez • šel dl>alo Je	1*	teli » li in	;ltl	o Vi- lil. 4	iti papir la je čl je drega	
IlOS bodeč			/.<	»prito. Velik		a je
bila dela vi			at	zde]	la s«' je	maj-
h na. Vsepi	»In	IO	le	bilo	i na kopi« •_ i \ . Ill KI	"•ene-
ga papirji				bar		njige
so ležale	že	v t	'Z			•zane!
lepo po vr	st i	111!		lolg	i deski i	n pa
v neredu	na	V<	i' 1	ikem	i kupu :	sredi
sobe. Sko!	*o	tel		no j	e bilo. !	samo
eno okno in še to j.	j»	» r Min	as r	>brn	Ijevalo jerio na	sobo dvo-i
rišče. Zal k	)tc		ra	.k pi	pomij«!	ih in
raznih od[		lkil		z d v 1 sk<	orišča j<	p ■>-
časi in leni	O |	[W>ll			izi okno	. De-j
lave i. poni						
	Oe]	u ik	i	iu v	■jcMi s«	> do.
lali pomit	ič	ali	1	v	eč skup; in prita	•j i" j jen o j
se potihnil	ia		le	jati		
šepetali.	Z-					
		ila j	P«	izda isok	j je z; človek ;	aklel i c de-
mojster su	h	in	vi			
belimi na<	>č|	liki		na izbuljeni		li o-
čeh, in je	pi	"isol 1		I ka	kemti li«	»rod- j
nemn vaj«	•tu	•II	1	[*ar	gorkih	krog |
Slabotni, majhni fantiči so bili vajenci. Z nekako spoštljivostjo so ari i na ošabne pomočnike, a za hrbtom so jim kazali jezike in se smejali če je mojster oatei katerega izmed teh ošalmežev. v dnu *rea pa si ni »o mogli misliti nič lepšega iu vzornejšega. kakor jk»-stati kdaj pomočnik. Večkrat so vajenci šteli na prste, koliko let ali mesecev bodo še kot "učenci" in ti-ti. ki je imel že dve leti za seboj, je s pomilovanjem kakega novima, češ: — Kaj slabotne/, kdaj boš šeb
takoj prvi teden mu ni šel posel 1 prav nič k srcu. A v šolo? — Ne v šolo spet ni hotel. — Saj je bil poskusil tudi sam. pa ni šlo. — Kdo bo v šoli. ko je tako tesno in dolgočasno! — si je mislil: mati pa ga je tudi rada vzela iz šole. ker je bila že vita večnih učiteljevih pritožb.
Tor'.* pa je že mislil, kam bi jo sp«-t popihal, tu mu ni prav nič ugajalo. Tako temno je bilo v delavnici. dišalo je po liniu, vsak čas ga je mojster ali pomočnik stresel 7.a rame in poskusil trdnost njegovih las. in poleg tega so se še tako norčevali iz njega. — Ne bo šlo. — je dejal sam sebi. — kar pustil bom. Samo mati? E kaj • — jokam se. pa bo —. Iz teh misli ara je vzbudil Lojze, vajence, ki , imel še celo leto učenja za seboj. in ga je vprašal:
—	Torče, si videl v stolni cerkvi podobo matere božje —?
—	Kjet
—	I tam. v stranskem oltarju.
—	O da. videl, vsak dan jo lahko vidim.
—	Ali si videl, kakšna je —?
—	Videl; črna je —.
Tedaj v,- j,. Lojze hdoumšno nasmehnil in dejal.
—	Ali veš. zakaj je črna?
Torče ga je začudeno pogledal:
— Ne. ali morda ti veš?
—	Vem. vem. To je bilo tako: Pred leti j.- maše val ondi škof in ko so nied povzdigovanjem vsi ljudje gledali dol in se trkali na prsi. je naenkrat nekaj zahrešča-
in ko so ljudje pogledali, je (bila mati božja v oltarju črna. — , Tako je bilo.
Torče je od začude
/r] ] "",r j'" "•» Micuuenja bulil oči i ti V ^OJzeTa 111 mogel ničesar re-ti pri- j
Lojze se je komaj zdržal sme-
pl. zal tako visoko kot sen že ja_.
Največkrat so se prepirali med a drugi, ki so to slišali, so se seboj in s naskrivuo suvali, ali1zasmejal i, da je mojster pristopi so prilepili tovarišu kos pa- V'1 in "Pornko zavpil: — Mir, svo-pirja 11a hrbet in se smejali do;ja*' —
solz, če j,- oni. nič hudega slu- Skočirka. Torčetova mati. je teč. vst.il in š. I po opravkih k veliko prestala 11a svetu. Njen mojstru. Vselej je nastal šum in mož. učitelj na Krtini, je bil pi-grohot, dokler ni mojster jezno | jauee in dobrovoljček. zapravljal zavpil in oštel fante.	je denar; a devet otrok je hotelo
naj- .i^ti ... ko je bila najstarejša
sadu:
fan I
cm mese
'U so se
večkrat norčevali iz f;nta, ki j. j hči stara dvaindvajset let in naj pris. I s, le pred par tedni. Ril j, mlajša tri mesece, je umrl njei Torče Skočir. s Krtine doma. i mož. Morali so vsi s Krtine, pri učiteljeve vdove, ki je zdaj je nov učitelj in ker je imeli
to Torče Sko sin
živela 7. otroci v mestu. Pravkar j ^kočirks brata v mestu in jo je je stopil mojster k Torčetu in mu Ta povabil, jo odšla z vsemi otro-dcjal:	ki v mesto. Mislila je. da ji bo
Fant. za božjo voljo, kako j brat pomagal, a ta jo je vpraša-pa šivaš! Ali ne vidiš, da vkrijo'joe pogledal in dejal: listi kar vsaksebi in še število j — Po kaj si prišla Marjana? strani ni vredu? Pazi, če ne ... - Ali misliš, da jaz zlato kopljem in zamahnil je z roko. da je Tor- ali da je v mestu tako življenje če odskočil daleč v stran in pre- kot na Krtini?
vrnil kup knjig. Tedaj pa je za-1 fckoČirka ga je vsa solzna povijalo od Kmeha po delavnici, da gledala in dejala:
je TorPe boječe sedel na svoj stolček, in solze so mu stopile v o
T saj si me vendar vabil! — Sem mislil, da ne boš tako neumna, da bi prišla. Vrni se!
bil nemara delal vse žive dni. in ne bilo bi mu dolgočasno. Rad se je smejal in pripovedoval razne norčije. Ril je velik otrok!
Zunaj mesta so stanovali Sko-čirjevi in krog hiše so bila lepa polja in zeleni travniki. Lepo ji dišalo poleti po senu in zgodaj zjutraj so se slišali kosci, ki so klepali koso. -Jeseni je dala koruza in repa marsikaj opravit" Torčetu. in nekoč je dobil prav gorke po hrbtu, ko ga je zasačil gospodar polja. Od tedaj je stra homa stopal k debelim, rumenim storžem iu hitro stekel, ko je i-mel plen pod suknjičem. Repo pr je olupil šele sredi mesta . . .
Pozimi se je kepal, kakor bi šb za premijo, in dostikrat je prišel vse moker in ves premrl od mra za domov. Tedaj se je široko zasmejal. vrgel moker klobuk v kot
in dejal v smehu: — IIo — ho__
pa sem jih le. vse sem prepodil te šeme! — Vneto je poslušal, če mu je kdo pravil o vojskah, čude žih ali roparjih. Pa v najresnej šem trenotku. ko je človek mislil da je ves prestrašen in pre wet se je naenkrat zagrohotal in osme šil besedo, »la so se slednjič vsi zasmejal i Tak je bil. ("asih pa je sedel v kot in je jokal, da b> se ga bil usmili! kamen. In zelo strahopeten je bil. Rog varuj, da bi bil ponoči sam in brez luči v so bi. —
Ko je prišel Torče ta dan do too v. je sedela mati kakor navpj-na ob zeleni pečici in pletla noga vico. Soba je bila precej prostor na in svetla. Tez dan je stala velika miza sredi sobe, ob zimskih večerih pa so jo prestavili k pe čici. —
—	Dober večer! — je dejal Tor ce. ko je vstopil, in precej z ne ko naglico nadaljeval.
—	Ko bi vedela, kaj sem izvedel ?
—	No. kaj pa. kaj? —'so se o-glasili sestri in brat in prenehali z učenjem.
—	Tista črna mati božja v stolni cerkvi je postala šele pred krat kim časom črna in sicer med povzdigovanjem.
—	Ilo-ho-ho — so se zasmejali oni trije. Mati je dejala: — I kdo te je pa spet tako navil?
—	Kaj se pa smejete? — je dejal začudeno Torče in je bil užaljen v dno duše. — Saj mi je po vedal naš vajence Lojze.
—	O to te je! Pa da verjameš! — je dejal Stanko.
—	Kar molči. veš. Ti pa kaj več veš. kaj ne? Lojze bo čez eno letr že pomočnik, veš. pa bi on ne vedel, misliš? Ti pa ti. ti kaj več veš menda — in ves solzan. je šel Torče v kot in vrgel klobuk po omari.
— Tiho, tiho, — je mirila mati- — Saj se ne izplača, da bi se
prepirala. Ampak Torče. da še tega ne veš. da so zamorci črni?
Sedaj se je nekaj razjasnilo v Torčetu in široko je odprl oč. Bolelo ga je. da je verjel in se osmešil doma in v delavnici. Spomnil se je, da so se takrat vsi zasmejali.
—	Zatorej so se tako smejali. —
je dejal.
—	Kaj se ne bodo! — je dejal Stanko.
—	Kar tiho bodi. veš! Pokažem mu! — In v duhu je delal načrte, kako bi se maščeval, pa mu ni prišlo nič pravega na misel, sicer pa — bal se je izvršiti načrta. — Zato se je spomnil, da mu sploh ne ugaja tam. in bo najboljše, če pojde proč. Tako je bil danes ves v teh mislih, da je še večerjati pozabil. četudi je bila drugače njegova prva beseda pri prihodu: — Večerja!
Se nekaj dni je hodil Torče h knjigovezu, a potiliem je vedno mislil, kako bi odšel od tam. Ral se je matere, to je bilo največ.
Rilo je neko nedeljo popoldne, ko sla bila Torče 111 mati sama doma. Solnce je sijalo v sobo in s ceste so se slišali otroci, ki so se prekopicavali sredi ceste in metali kamenje v bližnji potok. Mati je sedela pri oknu in brala časopis. Torče pa je bil' v kuhinji, kjer je lomil trske In jih obrezoval. da bi si napravil palčiee za igrače. A njegove misli niso bile t.opot prav nič pri delu. ves čas je izbiral na tihem besede, kako bi materi povedal, da pojde pr od knjigoveza. Ker jasno mn je f»ilo. tla tam ne more ostati več. Seveda, kako to materi povedati? — to ga je mučilo. To popoldne je nalašč ostal doma. četudi ga je zelo mikalo, da bi šel tja na travnik, kjer so se tako živo igrali '"vojsko". — <V danes ne povem. pa ne bom nikoli, si je dejal in ostal doma iu iskal besede. Mislil je še. da bo najbolje. če se priplazi tiho do matere in jo zastraši — in potem bi ji v smehu povedal, da pojde. — Pa to spet 111 nič. — je dejal. — nazadnje bi me še prav pošteno o-štela. — Kaj pa če bi ji kaj naredil? Drva znosil v kuhinjo? — Pa je spet zavrgel to misel, ker se mu ni ljubilo iti v klet v drvarnico. — Jokal bom. — je sklenil slednjič in začel je kar tebi nič meni nič jokati, da je mati prenehala čitati in je vprašala: — ši ti. Torče? Kaj pa jokaš, za božjo voljo vendar! — in odložila je časopis in šla v kuhinjo.
—	Kaj pa ti jg. si se urezal zbodel ali kaj? — je kakor v eni sapi povpraševala vsa prestrašena. Torče je slonel na mizi in jo kal in jokal glasno, in ni odgovo ril. Mati ga je prijela za rame ir ga tiho vprašala:
—	No, Torče, govori vendar' Kaj ti je?
—	Tako se norčujejo, pa misli jo, da sem neumen, je jecljaje ir strahoma izpregovoril Torče. Ma ti ga ni razumela izpočetka. po tem pa se je spomnila, kam mer: Torče. Zasmejala se je in dejala:
—	Naj se norčujejo, kar tihe bodi; to nič ne de — zato se vendar ne boš jokal, tak velik fant poglej ga 110!
Torče pa se ni pomiril. Zda; mn je šlo resnično na jok in debele solze so mu polzele izza pr sto v.
—	Pa veste. — je spet dejal joka je, — jaz ne trpim, več tega veste, mama, tudi pljuvajo vame.
—	Kdaj je kdo v te pljunil? — je dejala mati ogorčeno.
Se ni dolgo; tisti pomočnik, tisti dolgin. Pa tudi ščipljejo me Oh, mama. lepo vas prosim. — j t naenkrat dejal glasneje in obje! mater krog vratu. — pustite me. da grem proč, pustite me! — Mati ga je vsa osupla gledala.
—	Kaj pa vendar govoriš? Potrpi. le potrpi! Vsakemu vajencu se godi tako. Ali misliš, da se kruh kar takole zasluži? Le potrpi, pa smejaj se in ne maraj nič za njihove norčije. Saj to so le šale, v resnici te imajo pa radi.
—	Ne, ne. mama, jaz ne ostanem več!
—	Ne nori vendar! Kaj misliš, da bom spet hodila od mojstra do mojstra in te ponujala vsakemu? Misliš, da je to prijetno? — Kar molči o tem, veš! To ti povem enkrat za vselej! — In odločno je zamahnila z roko in se obrnila.
—	Mama, mama! — je zavpil ves obupan, — pustite me! Ne morem tega, da bi mi pljuvali v obraz in me imeli za norca!
—	Molči! — je zavpila mati. sedla k oknu in spet vzela časopis v roke. Čitati pa ni mogla, ker jo je zelo skrbelo, kaj bo s Torčetom. Vedela je, da se najbrž res nor-
čujejo iz njega in ga to boli in smilil se ji je. Sklenila je. da pojde jutri k mojstru, in če ga pohvali, bo ostal tam. če pa vidi, da je res proti njemu in mu fant ni
po volji, ga vzame proč. — Pa kam spet z njim! — je zavzdihnila in poklicala Torčeta. ki je bil ves obupan ostal sredi sobe. —
Kam misliš, da pojdeš. če odideš od tam? — Tedaj se je Torčetu razjasnilo lice in brž je uganil, da utegne uslišati njegovo prošnjo. Ves vesel pristopi k oknu in pravi:
—	O. že vem kam! Tam v delikatesni trgovini, veste, vsak dan grem mimo, rabijo učenca. Tja pojdem. gotovo me vzame. Pa kako bi šel rad tja! Tako lepo diši. veste, pa kaj vse imajo tam. veste, tam bi bilo zame. o da, tam bi pač ostal! Dajte, dajte, pustite me mama. ljuba mama! — je kar v eni sapi govoril Torče in v duhu požiral vse one stvari iz delikatesne trgovine.
—	No. no, nehaj vendar! — ga je ustavila mati. — Kaj misliš, da je to zato v trgovini, da boš ti jedel ? Prodajati boš moral, pa po mi vat i tam. — to te bo zeblo pozimi! .Jesti pa ne boš smel tistih jedil!
—	No, to se bo že naredilo; bi rad vedel, če t upat am ne dobirr kak kos šunke ali klobase, — jt mislil tiho Torče, rekel pa ni nič
— No. jutri pojdem k mojstru, da vidim, — je dejala mati. i? Torče je ves potolažen odšel nr cesto in metal kamenje kakor za stavo preko treh streh. —
m
(Pride še.)
Razpis častne nagrade u igro iz našega življenja v Ameriki.
cenik knjig
katere Ima v zalogi
EEOVENIC PURLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T. ft
Uvažujoč dejestva. da ima dramatična umetnost po vseh večjih slovenskih naselbinah v Združenih držav vse polno prijateljev in negovateljev. vsled splošne želje slovenskega ljudstva po lepih gle-ialiških predstavah in uvažujoč nadalje dejstvo, da se povsod u-prizarjajo samo starokrajske igre ker nimamo še nobenega dobrega igrokaza iz našega ameriškega živ ljeuja, je Marijina Dekliška Dru <ba v Jolietu, 111., sklenila razpi sati teinpotom častno nagrado \ znesku ^100.00 reci: sto dolarjev za najboljšo izvirno slovenskr igro iz našega življenja v Ameri Ki ter povabiti vse znane in ne mane pisatelje in pisateljice, da >e udeležijo tega natečaja.
Igra naj ima zanimivo vsebino z nravstveno čistim, iz našega živ ljenja vzetim dejanjem, tako da se bo občinstvo zabavalo, pa obenem tudi vzgojevalo in blažilo. Nadalje bodi igra primerna za nase male odre, tako da ne bo dela ia pri uprizarjanju prevelikih te-žav. Obseg igre odgovarjaj oil 70 lo 320 stranem male osmerke v znani obliki ljubljanske "Zbirke ljudskih iger". Ploge so lahko samo ženske, ali pa ženske in moške.
V presojo doposlanih iger in v določitev, kateri pisatelj ali pisa-teliica sprejme razpisano nagrado ($100.00), je Marijina Dekliška Družba v Jolietu izbrala naslednji odbor:
Gdč. Elizabeta Gravhaek. na-čelnica M. D. D.; č. sestra Ferdinanda. voditeljica M. D. D.; č. sestra Scbastijana. prednica šolskih sester; g. Filip Gorup, začasni 11-rednik A. S.; g. Josip Dunda; g. Franjo Skole in g. Ivan Andrcje-več Plevnik.
Nagrada se prisodi oni igri, ki jo odbor spozna za vredno in najboljšo med doposlanimi, in dotie-11a igra preide v last Marijine Dekliške Družbe v Jolietu. Ostali rokopisi se vrnejo dopošiljateljem in najboljši izmed njih javno priporočijo v nakup.
Rokopisi z izmišljenim pisateljskim inienom je doposlati do dne 1. septembra 1915 na naslov: Filip Gorup. c. o. Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
Prava pisateljska imena z izmišljenimi vred je pa doposlati v zapečatenih zavitkih (kuvertah) na naslov: John Gravhaek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111.
Mr. John Graj-hack ima že v rokah denar ($100.00) in ga izplača dne 1. oktobra 1915, ko se razpečatijo zavitki in najde pravo ime pisatelja ali pisateljice, ki dobi nagrado.
Na delo za prvo častno nagrado v prospeh slovenske dramatike v Ameriki!
Odbor.
MOLITVENIH;
Duhovni boj	—,C0
Evangeljska zakladnica —.50 Gospod usliši mojo molitev
z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat	—.50
Jezus in Marija	;—.40
Marija Varliinja	—.60
Marija Kraljica	—,G0
Marija Kraljica, elegantno
vezana	$1.20
Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.20 Rajski Glasovi	—.50
Rajski Glasovi, elegantno vezano	—.90
Rajski Glasovi, v slonovo
kost vezano	$1.20
Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. Cra, v slonovo kost vezano	$.1.20 Skrbi za dušo —.(JO Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Xebesa naš dom, elegantno
vezano	$1.20
Vrtec nebeški	—.40
POUČNE KN7I»Z:
Vbecedaik slovenski, t .»tan —.25 Vhnov nemško-angleški tolmač, vezan	,—.50 Vngleško-slovenski in slo-
vensko-angieški slovar —.40 berilo prvo, vezano	—.30
berilo drugo, vezano	.40
berilo tretje, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70
Oobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij	—.50
Fizika 1. in 2. del	—.45
litri računar, vezano —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem	—.70 ^eiaščina brez učitejja, 1. ta 2. del po —.50 emšeina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 ">bčna zgodovina $4.00 'esmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 ^opolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Jouk zaročencem, vezan —.70 °rva nemška vadnica —.35 -adjereja v pogovorih —.25 ■^chimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
^ehimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
slovenski pravnik	$2.00
^•lovar slovensko - nemški
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 slovenska kuharica, vez. $3.00 slovenska Slovnica, vez. $1.2r slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—
slovensko- angleška Blovni-
ca. vez.	$1.00
spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 rrtna uš in trtoreja	—.40
,Tmna živinoreja	—.50
Pmni kmetovalec	—.50
Zgodbe sv. pisma. vez.	—.50
^irovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po —^.50
NABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Avstrijska ekspedicija ^aron Trenk Relgrajski biser Beneška vedeževalka Bitka pri Visu Bodi svoje sreče kovač Boj za pravico Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Cerkvica na skali Cesar Jožef II. Cigan ova osveta Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke Don Kižot
Dobrota in hvaležnost Evstahija dobra hči Fabiola
George Stephenson, oče železnic Grizelda Grof Radecky Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda,	—.20
Hildegarda	—.20
Hlapec J erne j	—.60
Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20
Tlustrovani vodnik po Gorenjskem	■—J20 Izlet ▼ Carigrad —.20
—.20 —.20 —.20 —.20 —.30 —.30 —.40 —.15 —.15 —.25 —.15 — 20 —.20
—.20 —.20 —.60 —.20 —.35
—.20 —.10 —.20
Ivan Resnicoljub lzanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrušo Jaromil
Jeruzalemski romar Kristusovo življenje in smrt
vezano Krištof Kolumb Križana umiljenost Kaj se je Makaru sanjalo? Lažnjivi Kljukec Leban. 100 beril Lepa Vida (Cankar) Maksimilijan 1. Marija, hči polkova Mati, socijalen roman. Malomestne tradicije Mir Božji Miklova Zala Mirko Poštenjakovii "^a divjem zapadu, vex. Na indijskih otokih ! Najdcnček Va jutrovem Na krivih potih NTa različnih potih i Narodne pripovestl, I.f 1.
in 3. zvezek po Naseljenci
Na valovih južnega morja Nesrečnica
Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki
Odkritje Amerike, voz. Pasjeglavci Prihajae
Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Prst božji Pariški zlatar Randevouz
Revolucija na Portugalskem Senila
Simon Gregorčiča poezije •Stanley v Afriki ^trahovalci dveh kron, 2
zvezka Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po •sveta noč SreČolovec
•^trah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov Strelec
Sanjska knjiga, velika Slovenski šaljivec Štiri povesti Tegetthof
fnrki pred Dunajem Trije rodovi
Vojna na Balkanu, 13 zvez. ^ate jagode, vez. življenjepis Simon Gregorčiča
življenja trnjeva pot Znamenje štirih 'a kruhom
7 ognjem in mečem 7 zvez. življenje na avstr. dvoru ali Smrt eesarjeviča Rudolfa —.71
SPILMANOVE POVESTI
zv. Ljubite bvoje sovražnike
2. zv. lfaron, knfčanski deček
4.	zv. Praški judek
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza
7.	zv. Sultanovi sužnji
5.	zv. Tri indijanske povesti
9. zv. Kraljičin nečak
10.	zv. Zvesti sin
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica
12.	zv. Korejska brata
13.	zv. Boj in zmaga
14.	zv. Prisega huronskega glavarja
15.	z v. An gel j sužnjev
16.	zv. Zlat okopi
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev 19. zv. Mlada mornarja ■
TALIJA:
Zbirka gred ali ških iger.
f—.20
—sto t—.20 —.20 ;—.20 —.45
$3.00 i—.20 —.40 —.50
i—.20 —.80 i—.20 —.20| $3.00 —J25 —.76 —.35 —.20 —.60 t—.30 —.26 —.39 —.30 —.26
—.20 —.26 —.15 t—J58 —.20 i—.26 f—.15 —.80 $1.00 —.30 —.25 —.20 —.26 —.2« —.23 —.20 —.15 —.45
$1.66
—.80 —.20 —.26
$5.06 —.20 —.30 —.33 —.26 —.28 —.30 —.56 $1.85 —.30
—.56 —.36 -.30 —.26
$2.00
—.2$
—.24
—.26
—JS —.2*
—.36 —.36 —.30
—.36 —.30 —.36
—.36 —.30 —.36
—.36
—.28 —.36
Brat Bokol Cigani Dobro dosli Doktor Hribar Dve tašči Pri pušcavnika Pntifarka Raztresenca Starinarica i V medenih dneh Županova Micka
-.28 -.46
.20 -J6 -.26 -.20 -.26 -.36 -.26 -M -.86
Opomba: NaroČilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi ▼ go to vini, poštni nakaznici, ali poitnih znamkah. Poštnina je pri vseh eenah S* nafiauai	_	- - _



GLAS NARODA. 2. JCN'T.TA. 1915.
HE
Jugaslovanska

s
Katoi. Jadnota
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
•LAVNI URADNIC:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 17, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ADOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaapnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, EL NADZORNIKI:
MIKE ZT'NTCH, 421—7th St., Calumet, Mich.
PETER ft PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kane.
JOHN YOG RICH, 444—6th St., La Salle, 111.
JOHN A I'SEC, 5427 Horuer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio
JOHN KR2IŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6. St., Rock Spring«, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva rr. Cirila in Metoda, Itv. I
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva §v. Srca Jeruia, Itv. I, Ely
Minn.
IOHN GRAHEK. it., od društva Slovenec, »tv. 114, Ely
Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli *rve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe iu prerfKerlnika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode
< riralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRTJ ŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi * brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno
priobčeno.
Uredništvo O. N.
VOVICF IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	'dobili: štabni narednik Alojzij
Iz ruskega ujetništva j«- pisal < Vnar. poddesetnik Josip Kerein. u iv»Mii Jane/. Slfjkovec infanteristi Ivan Cadej, Josip Sri-i/ llniNire pri Stop i«'a h >t. 33, da har. Anton Jakončie, Peter Nar-je bil 27. avgusta ranjen in uj«-t. din. Fran Borisek, Josip Korošec : j<- /•• ozdravel. Pisal je /e par- in Fran Golob. — Nemški cesar k rit, a v sii k a "poetovaja kartoc- Viljem je odlikoval z železnim k.i" ni (l<»spela. Nahaja v Or- križem ljubljanskega rojaka ma-1'• vu, gubernija Vjatka. evropska' jorja Milana viteza Bleiweisa Tr-Rusija. — Josip Kastelie is Pri- StenHkeffa, g«'neralštabn« ga na->'a\i' j.- pisal svojemu oeetu \ Ra- »"'elnika pr/.enivslske. domobranske v.»vinku >t. 7 i/, liiska. gubernija divizije. Vitez Bleiweis se je bori Tomsk v Sibiriji, da je bil ujet in sedaj v Karpatih, da s«- dobro poeuti. ker je sdrav.j Z bojišča. Od Karpatov piše Nj» lto\ brat Fran Kastelie ]>a je Martin Zoran i/. Praprot", bratra-v yui»«'r-niji Tobolsk, kraj Tau- ii'»e vojnega kurata dr. Kulovca, "i' u. 1/. Prt i-uie j»oroeajo, da k: >!u/.i pri 17. pešpolku svojim je i/. rusk«-ga ujetništva ogla- starišem med drugim: Najprvo s ! Josip R«*«l«'k i/ Dol. Kamnie. Vas in vse znance lepo pozdrav-' i je služil pri 7. lovskem bata- ljam ter Vam voščim in želim ve-ljonu. Donmei s.» pa jK>gr«šali že st-i,. binkoštne praznike; pri nas od za«'*f*tka dei-einbra. Z«laj piše, bmlo ravno taki kakor božični in <l i je bil ujet '2H. decembra, ko je velikonočni. Minulo je že nad 8 s»l na patruljo. Sedaj se nahaja mese<-ev, odkar s«* nahajam na \ Sk .belevu v Turkestauu. — iz bojnem polju, pa ves ta čas nisem luvv.^i ujetništva se j,* oglasil slišal zvona peti. Oh. vavtovški F?;: i Meglič, jiodeastnik / Broda.1 zvon, ko bi še enkrat slišal, to bi V Karpatih je bil ranjen tri tedne bilo veselje! Upam. da se še en-pt <1 Veliko nočjo in so t»a Rusi krat vidimo, toda ne vem, ker na-ujeli na obvezovališču Pisal je 6. še življenje je kakor dim. sedaj a [»rila in so domači pismo sprejeli se pokaže Ln ni ga več, v eni uri aprila, v katerem piše. da j*1 j«' človek, pa tudi pokopan. Koli-/ njimi kot ranjenee marširal ri kor jih že spi večno spanje... — ilni in da s«- s.-daj že 14 dni vozi. Ivan Krašovee, posestnikov sin iz ■ I i pa š,> no ve, kj»* da se borfe Bušinje vasi št. 17, prideljen Re-u- a\il. I>oma<-i se bali. da je gimentsstabu 7. poljsko-topničar-/e umrl. dokler niso karte od nje- skega polka. piše 10. aprila, da je '-m j« !i. Nekateri ujetniki isti dan prejel cigarete iz Semif-a -'"jo. da v ra/.uih ruskih in si- od gasilnega društva, toda obža-bi-skih nt«-tih bivajo velike sku- luje, <la ne pozna podpisaneev, a I' ne slovanskih ujetnikov. V tembolj je zadovoljen, ker so se T" tisku v Sibiriji so se slovanski belokranjski rojaki spomnili svo-ujetniki lotili raznih strok; služi- jih fantov. Isti vojak tudi poroča. j » kot stražniki, brivci, izdelujejo da je tam v Karpatih z začude-k'avirje. drugi zopet so rokodelei njem prejel po vuzran tudi dolenj-in trgovci. Skupina čeških ujet- sko grozdje prav v času, ko se na nikov v T o muk n je organizirala Dolenjskem novo rodi. orkester, inteligentnejši dajejo Admiral Haus kranjski deželi, b-kcije kot domači n-itelji. V Vo- Deželni glavar dr. Susteršič je logdi podpira ujetnike t a mošnje imenom kranjske dežele brzojav-dobrodelno društvo. V Vjatki jih no čestital vrhovnemu poveljniku podpira odbor, ki urnduje v gu- avstrijske vojne mornarice admi-bernatorjevi pisarni.	j ralu Hausu k junaškemu činu av-
Odlikovanje. Pri 27. domobran- strijskega podmorskega čolna, ki skem pešpolku: Srebrno hrabrost- je potopil veliko francosko oklop-no svetinjo L vrste so dobili: no križarko "Leon Gambetta".— asp i ran t Hubert Novak, štabni Admiral je odgovoril v sloven-narednik Alojzij Cenar in deset- skem jeziku sledeče: Dr. Šuster-nik Josip Barlie. — Srebrno ( šič, deželni glavar Kranjske,
brabrostno svetinjo IL vrste so'Ljubljana. Ljubeznjive čestitke
• . ~ 'II ill BI lil III' i i
dežele Kranjske so me odkrito-	njen v februarju Karol Paštinder
srčno razveselile. Sprejmite, go-	v Zablatah. Dobil je kroglo v tre-
spod deželni glavar, za iste mojo	buh. Po preteku dveh mesecev pa
naj pri srčne jšo zahvalo. Bog živi	je podlegel težki rani. Umrl je v
deželo Kranjsko! Admiral Haus.	Celju 1. maja in tudi tam poko-
— Admiral Anton Haus, ki pove-	Pan- Star je bil 21 let. — Iz Med-
ljuje celi bojni mornarici, je bil	PorJa- Vsled bolezni, nakopane si
rojen v Tolminu 13. junija 1851	»a bojišču, je umrl že 24. septem-
in se je šolal najprej v Novem	b"» v Olomucu na Moravsketn Va-
mestu. Leta 1862. je vstopil v I.	lentiri Bošnjak, podomače Ilumi-
razred novomeške gimnazije, kjer	lVv v Običali. Cel čas nihče ni ve-
d o vršil od leta 1662. do 1S67.	°	šele je pri-
tako' »l adno poročilo. Rajni je bil 'veselega značaja in povsod priljubljen ; po poklicu je bil godec. Bil je rojen leta 1880. Zapušča mlado ženo in dvoje ljubkih poldrugo leto starih deklic (dvojčk).

prvih pet razredov. Učil se j vrlo, da je bil po lokaciji vedno prvi med součenei. Ze na novomeški gimnaziji se je tudi pridno učil italijanskega jezika.
Obisk. Dne 1. maja so se z avtomobilom pripeljali v Toplice baron in baronica Schwarz ter e. kr. dvorni svetnik in sanitetni referent dr. Zupane. Gostje so bili sprejeti o<l gozdarskega mojstra pl. Zhuberja in zdravnika dr. Konvalinke; povabljen je bil tudi novomeški prošt dr. Elbert. Ogledali so vojaško bolnišnico in zdravstveno hišo kneza Auersper-pra. kjer zdravijo častniki in vojaki na knezove stroške; postrežba je jako dobra. Baronica je vojake obdarovala s smodka-mi. Popoludne se je peljalo v Novo mesto, kjer je dvorni svetnik nadzoroval bolnišnico cesarice E-lizabete. kamor je poslala baronica tudi smodke za vojake. Obiskali so še e. kr. vladnega svetnika. njegovo soprogo ter prošta in ob (t. zvečer so se vrnili popolnoma zadovol jni z nadzorovanjem v Ljubljano.
Duhovske vesti. Imenovan je župnik v Boštanju Martin Kerin za župnijo Smlednik pri Kranju in Ivan Lovšin na Sv. Oori za župnijo Planina na Notranjskem: župni upravitelj v Smarjeti je postal Ivan Perko. — Razpisan je kanonikat pri kolegijatnem kapi-teljnu v Novem mestu in Codelli-jev kanonikat v Ljubljani. Razj>i-sane so župnije Osilnica, Boštanj in Sv. Gora.
Javna stranišča v Ljubljani bodo odslej pod strogim nadzorstvom. Kdor ne bo skrbel za čistost stranišč, bo strogo kaznovan.
ŠTAJERSKO.
Odlikovanje. Polkovnik Fride rik Sirca. brat. žalskega župana Josipa Sirca, je odlikovan od cesarja Viljema z železnim križem Sirca se j«' na čelu svojega topni čarskega polka ponovno odlikoval na raznih bojiščih in mu je avstrijski cesar že tekom vojne podelil red železne krone. Polkovnik Sirci je menda prvi slovenski častnik, ki je dobil nemški železni križ. Širea je v slovenskih glasbenih krogih po imenu Risto Snvin na glasu kot izbore« skladatelj.
Smrtna kosa. Na Kropju pri Ljutomeru je umrla vrla slovenska gospodinja Trcza Babic. Rajna je imela pet sinov in enega zeta na bojišču, štirje so že v ruskem ujetništvu. — Pri Kapeli blizu Radgone je umrl vrl Slovenec Iv. Knez. — V Gradcu je pre minul za legarjem mladenič-vojak 20. lovskega bataljona Anton Kot nik. rojak iz Veržeja. — V celjski bolnišnici je umrl vojak 7. peš polka koroški Slovenec Karol Pšunder.
Umrl je v Celju Anton Zupane, korporal 87. pešpolka.
Obsojeni vlomilci. Te ti ni j t stala {»red izjemnim sodiščem v Mariboru večja družba vlomilcev in skrivalcev ukradenega blaga, ki ima na vesti mnogo vlomov in tatvin v Mariboru in okolici ter drugih bližnjih in daljnih krajih. Obsojeni so bili 201etni Alojzij Fras na "> let. 271etni Jožef Frat na 15 mesecev in 20Ietni Rudolt Ilipkler na 5 let težke, poostrene ječe; potem Ivan Fras na 14 dni strogega zapora, Marija Florjan-čič na 15 mesecev ječe, Jožef Kodri«". na HM) kron globe ali 10 dni zapora, Ana Lovrenčič na 5 mesecev težke ječe, 131etna Justina Florjančič se pripre na dobo 6 tednov. Marija Polenšak in Cecilija Fras sta bili oproščeni. Postopanje proti Jožefu Florjančič, ki je sedaj pri vojakih v Puiju, se je izločilo.
Begunsko taborišče pri Lipnici razširijo tako. da bo v njem prostora za 45—50,000 ljudi. V taborišče napravijo z Upniškega kolodvora železnico.
PRIMORSKO.
Osebne izpremembe v vojaki. V
položaj 4*izven službe" je prestavljen Josip Rapoe, poročnik 1»7. pešpolka. Cesar je dovolil linijskemu ladijskemu zdravniku dr. Rudolfu Kobal, da sme nositi kraljevi pruski kronski red III. vrste. V položaj "izven službe" so prestavljeni poročnik 26. dom. pešpolka Pasko Vizin, stotnik Al. Poljanee in nadporočuik A vrel i j Metlikovič.
Smrtna kosa. Nagle smrti je preminul Josip Tomažič, vpokoje-ni sluga c. kr. gozdnega in domen-skega ravnateljstva v Gorici. Sel je v lekarno Pontonijevo v Ra"te-iu. lilizu lekarne mu je prišlo slabo. padel j.* na tla, prenesli so ga v lekarno, kjer je izdihnil. Srčna kap mu je skončala življenji«. Tomažič je imel f»l let. Pokojnik je bil vedno zvest Slovenec in je vzgojil svoje otroke slovensko, nahajajoč s.- v službi, v kateri bi bil marsikedo drugi se odtujil svojemu rodu. Tomažič je bil zvest naročnik naših listov, mož je obilo <'-itai iu s srčnim zanimanjem sledil napredku goriških Slovencev.. Mnogo let je bil odbornik Slov. bralnega in podpornega društva. Pokojni Tomažič je pa tudi mnogo pretrpel zadnje čase. Pogreba vrlega Briea se je udeležilo tudi nekaj uradnikov gozdnega ravnateljstva. — V goriško bolnišnico usmiljenih bratov je šel umret, duševno in telesno potrt. Karol Mlekuž. bivši učitelj. Pokojnik je iz znane Nadaleeve hiše iz Bovca. Dolgo vrsto let je služboval v Brdih, nesrečen slučaj ga je spravil pred porotnike, bil je oproščen, nato pa odpuščen iz službe, nakar se je nastanil s svojo številno družino v Gorici. Pri njegovi nesreči je igralo veliko ulojro strupeno strankarstvo z iz-vestne strani. — Umrl je v Gorici Pavel Obersil. slaščičanarski delavec v znani Baumannovi slaščičarni v Gosposki ulici. Bil je Nemec. Nekaj časa je imel svojo slaščičarno v Šolski ulici.
Izpite za učno usposobljenost na ljudskih šolah so napravili pred izpraševalno komisijo v Gorici ti-le kandidat je in kandidati-nje: Carcovich Nikoliua. Ilerzog Antonija, Jerman Štefanija, Jud-uič Marija, Kancler Teodora, Ko-lelja Ivanka, Komel Fran. Kraše-vee Slaviea, Markič Roža, Mese-snel Ema, Mužulin Kristina, Per-tot Srečka, Plohi Mila (z odliko), Rutar Slaviea, Selič Marija, Stres Milena, Šček Miroslava, Trk ar Julija, Turk Anton Urh Cvetka (z odliko), Vrezec Stanko in Vr tačič Katarina. — Izpit za učno usposobljenost na meščanskih šolah je napravil pred izpraševalno komisijo v Gorici Fran Kos. učitelj na Ciril-Metodovi šoli v Trstu.
Volilna pravica cerkvenih posestev v goriški veleposestniški kit-riji. Državno sodišče je razglasilo razsodbo glede tako perečega vprašanja, ali imajo cerkvena zemljišča, ki plačujejo dotični po zakonu predpisani davčni znesek, volilno pravico v veleposestvu ali ne. Sodišče priznava inštaliranim župnikom in beneficijatom volilno pravico v veleposestvu za cerkvena zemljišča, njim v upravo izročena, za katera se plačuje predpisani davek, ne priznava pa volilne pravice vikarjem, kuratoni in upraviteljem, ki niso inštalirani.
Kopališča v Lovrani so že odprta. Lepi dnevi zadnjega časa so morje toliko ogreli, da se nekateri gostje že pridno kopljejo.
I še eni svoje sorodnike in prijatelje po Širni Ameriki. — K. Bo-netta. bivši podčastnik avstrijske mornarice, sedaj na naslovu: 82 < "ortlandt St.. New York Citv.	(/2-5—6
SLOVENCI IN HRVATI, POZOR!
Samo 107 dolarjev vas napravi samostojne na 160 ali 320 akrov proste government (vladne) zemlja v južni Coloradi. Prvi državljanski papir zadostuje. Najboljša. ravna, čista zemlja, kjer raste vse. Oddaljena 1 do 3 miljo od železniške postaje. Natančneje za znamko.
Frank Chancher, Gen. Del.	Omaha, Neb.
j Varujte svoje zdravje. [
1 Kadar str boini in pntrrbu-	1
j jete pomoči, takrat s« zaupno	I
i obrnite do nas. da tam parna-	-
i gano t dobrimi evropskimi ptd.	1
j zdravili. Ako vam niso druga	l
? zdravila pomagata, zato ur	t
1 obupajtr, rvropska zdravila ro-	? t jaki hvalijo kot izvrstna za vse l
* bolezni. Na sto in sto zahval	T
I
*	nih pisem smo prrjrli, ko sr ljud
i	je ozdraveli od dolgoletnih bo-
j	lesni. Zdravnik specialist za j
i	spolne in kronične bolezni ura •
t	dnje od 4—C pop. v M Macufac l
j	ture Bldg ."ti Zdravniški svet ?
I	vsakemu zastonj
1>0>1. I.F.RARNA.
P O. Box Milwaukee. Wis t
<£»dar je kako draStvo asmenjeno topiti btodero, zmiato, regilj« irodbenr instrumente, kape itd.. aH p» kadar potrebujete uro, rariEico, prirast* pritan itd., n« kupite prej nikjer, da tndi men? tacenf vprašstr. Upralan e Vat etano le 2c. pa si bodeta prihranili dolarje.
Cenike, »ec vr*t poeiijam fcraiplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS VKC.TI TN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
NARODxV", NAJ-
KOROŠKO.
Žrtve vojne. Iz Grabštanja. Za nesljiva zasebna vest poroča, da ;je bil v Karpatih 15. febr. ranjen i Henrik Astaj, podomače Habner-jjev v Grabštanju, in je eez noe umrl. Bil je star 20 let, priden in prikupljiv deeko. Tudi je bil ra-
IZUČENA BABICA
osebna poslanica
bolezni. Želim, da me poznajo vsi kot prijatelja—da vedo kdo sem jaz kaj sem storil v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko »pričuje, da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim že dolgo vrsto let; moji lasje so danes snežo-beli po dolgih letih študirania, rariskavanja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, ki se tako teško zdravijo in o katerih ima m novo drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vsak bolan moški in vsaka bolna ženska zaupa svoje teškoče in tajnosti; vsakemu bom dal poiten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pišite po brezplačno knji-iico. katero vam nudim, in čitajte mojo poslanico nadc.
ŽELODČNE BOLEZNI
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcionalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški.
Želimo tudi. da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
Pišite še danes po lo knjižico in u njej boste našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaioga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska; posobno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč. pišite takoj po to brezplačno knitžieo in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trošite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico. kat»ra je kažipot k zdravju, in čipajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite ia kako se more vaša teškoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico.
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izreiite in pošljite nam š« Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
danes.
Dr. J. Russell Price Co.,
S. 1100, 206 N. 5th Ave., Chicago, II!.. Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravniško Knjižico popolnoma zasloni in poštnine prosto.
Ime in priimek________________..........____________ ___________________
Š(ev. in olica ali Box______________________________________________________________________________________
Mesto---------------------------------------Država_________________________
Največ denarja iz Amerike se nalaga v
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 milijonov kl°On«
Rezervnega zaklada nad
1,330.000 kron.
4'
se priporoča slovenskim in hrvatskim ženam. Rojakinje v okolici North Chicago in Waukegan, m., kadar potrebujete babico, me pokličite na telefon 1544 R.
Katarin« Terlep, 643 Cummings Avenue, (27-5—2-6)	Waukegan, HL
Hranilnih vlog nad
44*5 milijonov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
O
_ j2 O
brez odbitka.
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po
c. kr. deželni vladi
Izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven In občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
82 CorUancflt St, HEW YOU.
6104 St. Clair Ave-, N. CLEVELAND, 0.



GLAS NARODA. 2. JUNIJA. ir»l">
2»i
(Nadaljevanje .
*
Mojsti-p Arfoll j»* sklonil glavo kot »la molee prizna. Njegove o«"-i ^ s-'daj iskale Rohanov obraz v novem začudenju, kajti videl je tu dušo v javnem uporu proti okrutosti človeka. V tem trenutku pa s«- j«- tudi Npornnil kot s.- j«* že večkrat preje, da Rohan Gwenfem lii navaden e'ov. k, temveč da je čisto posebnega kova.
!>a. spominjat«* s«-. — je nadaljeval Roban. — Res. vaš nasvet ni bil primeren, kajti r«-kli ste mi. naj prelomim prisego. Re-k<l s.m. tia ne bom nik<lar postal vojak; «ia ne bom nikdar. dokier bodo dihala ta jdjuča. povzroril smrt kakega drugega bitja: da me lahko ubijejo. <la f»a in* bom nikdar sam ubijal, las j» prišel iu pre>ku>uja >e je pričela. Vs pravite, da ni nobenega izhoda: jaz pa pravim, kot sera rekel /.<• pr«-j. da lahko umreni!
divjost \<- izginila in govoril je sedaj s tihim glasom. Pomena njegovih bests I in njegovih pogledov ni bilo mogoče napačno razumeti. Izražale mogoeiio voljo in sklep. Seme. ki ga je sejal mojster Arfoll. j«- v resnici obrodilo sad. Bil je Koda j učenec, ki je učil in svaril učitelja.
Sol/«- so prikapale na lie«* učitelja in Rohan jih je videl. — Yid'-l jih je ter se stresel, dasiravno j«' bilo njegovo lastno oko suho. Sla sta počasi naprej, dokler nista prišla do roba pečin ter videla pred m boj morje v lahnih valovih. Tam je sedel liohan na s-kalo prav ob morju ter pričel strmeti v daljavo. Naenkrat je rekel povsem mirilo, kot ribič, ki opazuje nebo: — Danes ponoči bo dež iu vihar. < dejte na stiMio oblakov, ki se dviga na jugozapadu.
Mojster Arfoll ni odgovoril. Nikdar ni bil še videti tako molčeč. |\> mah-m odmoru j«* pričel Rohan zopet govoriti.
• — Mojster Arfoll, mislim, da niste jezili!
•Jezen! S solzami, ki so mu še vedno mračile pogled, z nežnim izra/mii m mira na obrazu! Obrnil se je proti Rohanu ter rekel:
—	Je/en s.-m na samega sebe! Da sem mogel biti tako slaboten! Tako brez moči. Sinko moj, zaslužil sem tvoje očitanje, ker ti si imel prav. dočim sem bil jaz v zmoti. Napačno je u«!ajati se zlemu tudi v slučaju, da se reši s tem življenj«'. Prokleto je potegniti meč za takega moža hi naj je tmii Francija ogrožena. Jokam za teboj kot da si moje lastno det«-. ker te vidim v nesreči, preganjanega. V svojem SIVI, pa pravilu: liog naj «ra blagoslovi! On ima prav! i I r. I»er mož j. in da sem jaz njegov oče. bi bil ponosen nanj!
Se predno so bile izgovorjene te besede, je stopil Rohan na noge. Iztegnil je obe roki ter vzkliknil:
—	Oče. koncčiio ste govorili pravo besedo, po katero sein bil prišel!
Tresel se je po celem životu.
—	Priš« l sem po te besede! Vsi so proti meni. razven matere in vas! Vsi so proti meni. celo ona, katero ljubim najbolj na svetu! Dober oče raj še vidi. da je njegov sin mrtev kot pa brez časti in vi ste moj dobri oče in iti v vojno je nečast. dasiravno pravijo, tla je častno. Storil si me močnega, oče. — močnega in srečnega! Daj mi s«*tlaj svoj blagoslov iu pusti me iti!
Mojster Arfoll se je zganil ter pričel tresti po celem životu.
—	Moj blagoslov?! Roban, nisem vreden, da bi t«' blagoslavljal! Tmli ti bi rekel to, ako hi vedel vse!
Rohan pa je že pokleknil ter dvignil obraz navzgor, proti moj-
rtru Arfollu.
Blagoslovite me. oče! Vi ste edini dobri človek, katerega poznam! Ljudje govore, da sie bili nekoč duhovnik. Vaše besede, vaša ljubezen me j. storila to. kar sem sedaj in vaš blagoslov me bo storil za boljšega in močnejšega. Rekli ste mi, tla imam prav. tla bo liog 7. menoj iu da bom opravičen. Sedaj me blagoslovite in prepustite ostalo Bogu!
Sklonil je glavo. Takrat pa so se dotaknile njegove glave nežne roke in k nebu -m- je dvignil bled obraz. Mojster Arfoll ie blagoslavljal ...	'
Med temi spomeniki davite preteklosti pa je bežal Rohan. Na srečo je imel veter za hrbtom in hoja mu je bila olajšana. Včasih je obstal ter si poiskal zavetja v senci kakega menhirja.
Noč je postajala vedno bolj temna. Dež je lil kot v potokih in vihar je tulil svojo divjo pesen. Na njegovi levi roki je bilo čuti nič manj strašno rohneiije. — 0110 razburkanega, divjega oceana. Nebo in ocean sta se strnila kot v strašni prometejski vihri. Gorje potniku po ravnini v oni noči. ako bi bil kdo drugi kot Rohan G wen fern!
Rohan pa si je «lelal pot p«> nagonu. Bil je že večkrat poprej na tej planjavi in poznal je lego številnih menhirjev. ki so mu kazali pot. Premočen do kože. razoglav in bos. je tekel naprej . . .
Naenkrat je obstal . . .
Prav ob robu oceana je zapazil krvavo-rdečo luč. ki j«? razsvetljevala temo.
Najprvo se ga je polastilo praznoverje in skočil je nazaj, ves prestrašen. A v trenutku se je zopet ojunačil ter natančneje pogledal.
Luč je svetila naprej ter je bila slična oni iz kakekga svetilnika.
Naenkrat, mesto tla bi se obrnil proč. je pričel hiteti naprej, v smeri proti luči. Dež je še vedno padal in vihar je razsajal. — On pa je videl natančno vse: — velik, rdeč plamen, ki je gorel prav na robu pečin ter meta! dolg plamen na razburkano vodovje inorja.
Priplazil se je bližje t<r zagledal krog ognja kakih deset oseb. ki so bile si i čne pošastim iz pekla.
Navaden Bretonec bi se bil pokrižal ter zbežal. Robana pa prizor ni prestrašil, (dedal je in poslušal ter kmalu čul glasove . . .
(Nadaljuje se).
HARMONIKE
ta Msutltrs. T Kpr»r* _
vnklo *>•]£*, kar	m* U
U« takaj v tem »Mta Ir m**j H" lUtBMi <OWL V »G»W*S
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vie bolezni mož k e, ženske in otročje. MlZEa.t Ohio St.. [Alleghany] N. S. Piltabmr*. Pa
'tfiaprati *Ho*«>a Pavline« — Ku itev. 1. «. « In 4 vozijo naravno do moie hib«
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost )e 21 pri 28 palcih. i. j^B Cena 15 centov.
Sedemnajsto poglavje
V VIHARNI NOČI.
Vajene oči Robana Gwenfema se niso motile. Prišlo je slabo vre-1 me. —	i
Po ločitvi od mojstra Arfolla. ki se je vrnil k samotnim fan-mam. je nadaljeval Roban svojo pot ob pečinah. Čim dalje je šel. tem sarsotnejša je postajala okolica. Niti eiie žive duše ni bilo videti v t era samotnem kraju in na poti. ki je vodila v vijugasti črti «'o velikega rta Pointe du <'roix.
Izraz njegovega obraza je bil sedaj mirnejši. Divii izraz v o eel je izginil ter s.- umaknil onemu samozaupanja. Ko je videl pod seboj temne valove, ki so se razbijali ob pečinah, ko je zazrl ^ višiivah krožeče galebe in koze na pečinah, ki so brez strahu križale ujegovo pot. je Z vso silo občuti! tovarišijo narave, srečo in prost«.vt -,i-ii»'te. ki ni bila sam-r.ia. osamelosti, v kateri pa nI !»il sam. V et' u. j<> bil ljul.il . , ■•"»■'jenje. Se,laj pa ga je !j d»:' s sita-t-jo. M-ječo na i. aznost, Ujii l il ,-n sam mož proti jielcmu svetu.
' P"1 se J*- 1"« Ti svojim lastnim sobratom. Ni hotel slediti fantomu, ki je vkoval v spone njegovo generacijo.
Mesto da hi hodil naokrog kot suženj, opravljen v vojaško' obleko ter nosil merilno orodje. — je bil prost ter se je mogel gibati in živeti kot ^e mu je ljubilo. Mogel je tinii umreti. Če bi hotelsko
Blagoslov mojstra Arfolla ga je navdal z velikim pogumom I redno je dobil blagoslov, je bil slab in prestrašen; sedaj pa je bil »rečen in odločen.	,
Seveda, srečen le za trenutek, kajti tudi preganjanje ima svoje' trenutke sreče, ker vzbudi v človeku nepoznane zaklade poguma in samozavesti. Rohan Gwenfern se je vedno čutil vzvišenega nad svojimi tovariši.	- j
Ko je korakal tako naprej, zatopljen v misli, je skoro pozabil na mater in Marcel o. Ko pa se je pričelo mraČiti ter je pričel padati droben dež. se je zopet pričel zavedati svoje zapuščen ost i.
V tem času je bil dospel prav do roba rta Pointe du Croix
Rt je bil zapušen kot smrt. — Medtem je začelo močnejše deževati. Približal se je val ter se pognal preko rta. Razbil Se je v milijone kapljic ter izginil. Šumenje je bilo strašno kot grmenje tisočerih topov. Prav na skrajnem robu je bil varen prostor in tjakaj je sedel Rohan.
1/. žepa je privlekel kos kruha ter pričel jesti. Ozrl se je naokrog za vodo. a ni je bilo. Vjel je par kapljic dežja v roki ter pil-To ga je nekoliko okrepčalo.
Vse to ni bilo zanj ničesar novega. Tisočkrat je bi! storil isto iz aam. ga veselja in ne iz potrebe . . . Tu, na tem mestu, pri rtu Pointe du Croix. je setlaj skoval svoje načrte. Ideje v glavi so dozorele in obrnil se je zopet proti iztoku, proti svoji rojstni vasici
Ko je nastopila noč je korakal v dežju in viharju po barju, imenovanem Vilaine. Nobenega človeškega bivališča ni bilo opa-v.iti in nobenega znaka, da bivajo tod ljudje. Črte menhirjev so po-i kri vale to pokrajino, zastrto v meglo dežja.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena jI je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street	New York, N. V

Najmodernejša,
TISKARNA
"GLAS NARODA"
Izvrfioje vsakovrstne tiskovina po tiskih
D*
Iznivjt
Vsa. naročila poiUits alg
Slovenic Publishing Company,
82 Cortland! Street, New Yerk, K f.
9» <*lt kakoribM ttora krw Himtii wiSu*.
JOHN WENZtL
191? a. IS. IL. Cleveland. OUo
Za slovenske grafofonake plošče, Columbia graf of one, zlatnino in srebrnino obrnite se name.
A. J. TERBOVEC, Prontenae,	Kans.
(7—11 ▼ soh)
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE.
"Glas Naroda"^ izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne vesti iz stare domovine in zanj
mive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thl Bureau of Industries sad Cmmigration" ca državo New York varuje in pomaga priseljen-sem, ki so bili osleparjem, oropani ali s katerimi se je slabo rav-aalo.
Brezplačno se daje nasvete pri eeljencem, kateri so bili oslepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, tr govcev z zemljišči, prodajalce« parobrodnih listkov, spremljeval sev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacij« ▼ natural! zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(Stat« Department of Labor)'
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in
▼ "■•do avefer nd R do IS. vs.
Veliki vojrii atlas
vojskojočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov, sa 20tih straneh in vsaka stran je 10$ pri loi palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega deret raznih zemljo vido r
na 8 straceh, vsaka etran 8 pri 14 palcev.
Cer.a samo 13 centov. ▼«I zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesns države.
Pošljite 25c. ali pa 16c. v znamkah in natančen naslov
In
mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas Pri večjeM odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
POZOR ROJAKI!
Kaj bo! j u- _
ipešno ma- __*
žilo za žen-	'
ske in mo^ke late. kakor tudi za moške brke in l,rado. Ako »e rabi to mazilo, zrastejo v 6 tednih krasni, fronti in dol^i lasje. kakor tudi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatšzem. koetibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture. kraste in grinte. potne nope, kurje oči. bradovice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pilit« takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHClC, 1092 E. 64tb St, Cleveland, Obla.
m

NAJBOLJŠA
® & ® e>
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
..............=3CaS5BaCB
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ▼ platnu vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. č.
gnmpaoDle generale fMiaotip
francoska parobrodna družba.)
Olnktni trta do Havre, Pariza, Siica, Incmosta Id LiobijaDt
MM »Hi JU m
■ <n »itak*
t* SAVO«* ■ i iniMi
"iAUNtU<M>l ■siMfU'ta
'lA'JKAMU
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH
"Chicago", "U Tama*", "Rockamfeaa" k "ffitfara" Glavna a^eadja: 19 STATE STREET, NEW YORK
•orner Pearl COtssebrongh Bafldinf. parniki odpluje jo vedno ob sredah fes
■t, v. m.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobregalsem [se prepričal, daj dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve ▼ sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem t staro domovino."
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino','vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.