mali oglas -
T? 04/201 42 47
vsak petek izide I Gorenjska
■ry       I Banjs
M   W OKNO I
http://www.gbkr.si T
ELEKTRONSKA BANKA
(S©IM1MqJJ©IMGLAS'
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 95 - CENA 180 SIT (16 HRK)
Kranj, torek, 2. decembra 2003
Iz šolskega podstrešja telovadnica
V podružnični šoli na Bohinjski Beli so odprli prenovljene prostore in telovadnico. Prenova je stala 27 milijonov tolarjev.
Bohinjska Bela - Učenci podružnične šole Bohinjska Bela so dobili težko pričakovano telovadnico, brez katere so bili od lani, zato so imeli pouk telesne vzgoje kar v tamkajšnjem kulturnem domu ali v razredu. Minuli petek sta blejski župan Jože Antonič in ravnatelj blejske osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Ludvik Hajdinjak odprla prenovljene podstrešne prostore podružnične šole na Bohinjski Beli, v katerih so uredili tudi telovadnico, v kulturnem programu pa so nastopili otroci iz vrtca, učenci, člani kulturnega društva Bohinjska Bela in godba iz Gorij.
Prenovljene šolske prostore sta odprla blejski župan Jože Antonič in ravnatelj blejske osnovne šole Ludvik Hajdinjak. Foto: Iztok Oražem
Šolsko podstrešje so začeli prenavljati avgusta, na 240 kvadratnih metrih so uredili novo telovadnico, shrambi telovadnega orodja, večnamenski prostor, kabinet in sanitarije. Gradbena dela je opravilo blejsko podjetje OGP Grad Bled, opremo pa je zagotovilo ljubljansko podjetje Lesnina. Prenova je blejsko občino stala 27 milijonov tolarjev, od tega so za opremo odšteli 2 milijona tolarjev, prav toliko so stala tudi nepredvidena dela. Učenci so se najbolj razveselili nove telovadnice, saj so od lani, ko so nekdanjo telovadnico zaradi devetletke preuredili v učilnico, telovadili v nemogočih
Želijo si olimpijskih iger
Naša ženska rokometna reprezentanca je včeraj z Gorenjskega odpotovala na Hrvaško, kjer jo danes
v Čakovcu čaka prva tekma na svetovnem prvenstvu.
Železniki, Cerklje - S prijateljskima tekmama z reprezentanco Francije v Železnikih in v Cerkljah so slovenske rokome-tašice na Gorenjskem konec tedna zaključile priprave na XVI. svetovno prvenstvo v ženskem rokometu, ki se danes začenja v sosednji Hrvaški. Naše rokometašice so v petek v Železnikih Francozinje premagale z 32:28 (18:14), v soboto pa je bila oslabljena ekipa (šest reprezentantk Krima se je udeležilo poroke direktorja kluba Jureta Jankoviča) enakovredna Francozinjam, saj je bil končni rezultat v Cerkljah "prijateljskih" 23:23 (12:12).
Naša reprezentanca, ki bo na svetovnem prvenstvu igrala v skupini D v Čakovcu, se bo danes najprej pomerila s Kitajkami, nato pa jo do konca tedna čakajo še tekme z ekipami Slonokoščene obale, Madžarske, Danske in Nemčije. Prve tri ekipe iz skupine se uvrstijo v nadaljevanje tekmovanja, ki bo na Reki in v Zagrebu.
Kot je pred odhodom na Hrvaško povedala selektorica naše reprezentance dr. Marta Bon, je glavni cilj naše ekipe, ki na Hrvaško odhaja močna kot še nikoli, da osvoji eno od prvih mest, ki vodijo na olimpijske igre. Dekleta pa so obljubila, da se bodo - kljub hudi konkurenci - trudila tudi za katero od kolajn.
Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
Naše rokometašice so zadnjo tekmo pred nastopom na svetovnem prvenstvu odigrale v Cerkljah.
Supernova jutri odpira vrata
Jutri ob 16. uri bo na lokaciji nekdanjega Gorenjskega sejma svečana otvoritev novega trgovskega centra Supernova.
Kranj - Kupcem se bo predstavilo več kot dvajset različnih ponudnikov živil, oblačil, obutve, športne opreme, izdelkov za dom in gradnjo, raznih drugih storitev in gostinske ponudbe, saj je na seznamu lokalov kar 25 uglednih domačih in tujih imen.
Trgovski center Supernova v Kranju bo imel nad 18.000 kvadratnih metrov prodajnih površin, njegova prednost pa bo tudi lahek dostop in številna brezplačna parkirna mesta. Ob tem je potrebno
dodati, da bo v sredo odprta večina trgovin, pri nekaterih pa so odprtje preložili na mesec januar. Med njimi tudi Bofin Mercator. Otvoritev hipermarketa Mercator bo kasnejša zaradi ppe-ureditve prodajnih površin po Mercatorjevih standardih, saj je znano, daje bil ob začetku gradnje načrtovan hipermarket Živil. Center bo v decembru odprt tudi ob nedeljah, sicer pa od 9. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 19. ure.
Štefan Žargi
pogojih in gostovali celo v tamkajšnjem kulturnem domu. Podružnična šola na Bohinjski Beli je lani praznovala svojo stoletnico, zadnje večje prenove pa je bila deležna ob potresu leta 1976. Šolo letos obiskuje 43 otrok, v njenih prostorih je tudi vrtec, v katerem je 16 otrok.
"Novi prostori nam bodo omogočili nemoteno izvajanje programov osemletke, devetletke in telesne vzgoje. V prihodnje naj bi se lotili še prenove šolskih garderob in ureditve varnega dostopa do šole z urejenim obračališčem," je ob odprtju dejala vodja omenjene šole Nataša Klinar. Blejska občina je prenovi šolskih prostorov v matični šoli in podružničnih šolah na Bohinjski Beli in v Ribnem v zadnjih štirih letih namenila dobrih 340 milijonov tolarjev, od tega prenovi ribenske šole 75 milijonov tolarjev, novi telovadnici v Gorjah pa 240 milijonov tolarjev. Renata Škrjanc
Umetniki za Karitas v Cerkljah
Med številnimi prireditvami, ki so se zvrstile ob minulem Tednu Karitas, je tudi odprtje likovne razstave Umetniki za Karitas v Cerkljah.
Cerklje - Sredi minulega tedna smo prisluhnili tradicionalni prireditvi Klic dobrote v Celju, ki nam že vrsto let skuša približati ljudi, ki jih življenje preizkuša na različne načine. Glasbena prireditev ni bila namenjena le zbiranju denarja /a te ljudi, pač pa tudi prebujanju sočutja in solidarnosti do tistih, ki težko živijo. Enak namen ima tudi akcija slovenskih likovnih umetnikov, ki so že deveto leto zapored darovali svoj talent in svoj čas za ljudi v stiski. Na devetih likovnih kolonijah na Sinjem vrhu nad Ajdovščino je 277 umetnikov ustvarilo 508 likovnih del, ki ob razstavah prinašajo med ljudi sporočilo umetnosti in dobrote. 352 likovnih del je že prodanih, ostala so postavljena na razstavah in še vedno na voljo ljubiteljem likovne umetnosti, ki želijo hkrati storiti nekaj dobrega. V petek zvečer so razstavo likovnih del Umetniki za Karitas odprli v župnijski dvorani v Cerkljah, razen ustvarjalcev s Sinjega vrha pa so svoja dela razstavili tudi domači likovniki in jih prav tako darovali v dobrodelne namene. Razstava, ki sta jo pripravili
Župnijska karitas Cerklje in Škofijska karitas Koper, je prodajna in bo odprta še ves teden.
Danica Zavrl Žlebir Foto: Ciorazd Kavčič
<* * O O O
<h « o<
S i
OyfO «J O
9770352666018
POLITIKA / info@g-glas.si
Torek, 2. decembra 2003
Trikrat ne v državnem zboru
Poslanci so zavrnili predlog sprememb volilnega sistema in predlog novih predsednikov vrhovnega in računskega sodišča.
Ljubljana - Za začetek postopka za spremembo zakona o volitvah v državni zbor je pretekli teden glasovalo le 46 poslancev, moralo pa bi jih 60. Izid je bil zaradi predhodnih stališč posameznih strank presenetljiv, saj je napovedoval zadostno večino, ki bi jo zagotovili predvsem poslanci Liberalne demokracije Slovenije, Združene liste socialnih demokratov in Slovenske demokratske stranke, manjše stranke pa so bile proti. Glasovanje je pokazalo, da večini ustreza sedanji sistem. Poslanci zaradi bližajočih se volitev vedno manj upoštevajo stališča svojih strank, saj jih bolj zanima volilni sistem, ki bi jim zagotovil poslansko funkcijo tudi v prihodnjem mandatu. Spremembe volilnega zakona so bile predlagane zaradi odločitve ustavnega sodišča leta 2000, da mora dobiti volivec večji vpliv na izvolitev poslanca. Z njimi naj bi že za parlamentarne volitve prihodnje leto ukinili volilne okraje in uvedli tako imenovani preferenčni glas, s katerim bi volivec na strankarski listi, za
hovnega sodišča Marko Šorli, ki je doma iz Kranja in ima
mandat podpredsednika do leta 2006. Poslanci prav tako niso potrdili predloga predsednika republike dr. Janeza Drnovška, ki je predlagal za novo predsednico računskega sodišča Florja-no Bohi, ki je sedaj svetovalka
na tem sodišču. Sedanji predsednik dr. Vojko Antončič ima
mandat do konca januarja prihodnje leto. Poslanci so za podpredsednika računskega sodišča izvolili Tomaža Vesela, za vice-guvernerja Banke Slovenije pa Darka Bohneca.
Jože Košnjek
Upokojenci so za solidarnost
Na srečanju predsednikov društev upokojencev v Celju so razpravljali o zdravstveni reformi.
CeU,e - 380 predsednikov dru-    koristimo vsi. Poudarjajo, da
katero bi glasoval, še posebej izbral kandidata, ki bi bil po njegovem mnenju primeren za poslanca. Po sedanjem sistemu je mogoče glasovati le za listo. Olajšano naj bi bilo glasovanje po pošti in v tujini ter uvedeno
elektronsko glasovanje. Predlagane spremembe so bile za večino poslancev prehude. Čeprav je za spremembo volilnega sistema še nekaj časa in sta v državnem zboru že dva nova predloga za spremembo, bo naj ver-
Župani ne bodo poslanci
Predlog novega zakona o lokalni samoupravi, ki ga je pretekli teden sprejela vlada, ukinja možnost hkratnega opravljanja županske in poslanske funkcije.
Ljubljana - Vlada je pretekli teden določila besedilo predloga novega zakona o lokalni samoupravi, ki bo v celoti nadomestil sedanji zakon o lokalni samoupravi in zakon o postopku za ustanovitev občin in določitev njihovih območij. Novi zakon bo poudaril pomen samoupravne lokalne skupnosti v sistemu javne uprave in prenesel nekatere pristojnosti s tega področja iz državnega zbora na vlado in na državno upravo. Tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji naj bi imeli na lokalnih volitvah, razen aktivne volilne pravice, kar jim že zagotavlja sedanji zakon, tudi pasivno, kar pa ne bo veljalo za volitve županov. Predlog novega zakona se ne odreka oblikovanju ožjih lokalnih skupnosti znotraj občine, kot so na primer krajevne, vaške ali
četrtne skupnosti, ki pa ne bodo pravne osebe javnega prava.
Predlog novega zakona predvideva največ novosti pri volitvah župana. Tudi v prihodnje naj bi ga volili neposredno. Zupan sedaj lahko le vodi sejo občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. Po novem zakonu bo lahko tudi glasoval in v tem vidiku postal enakopraven z drugimi občinskimi svetniki, večja pa bo tudi njegova odgovornost za sprejete odločitve. Veliko razprave bo zanesljivo povzročil predlog, da funkcije v organih samoupravnih lokalnih skupnosti ne bodo več združljive s funkcijami v zakonodajni in izvršni oblasti, kar pomeni, da funkciji župana in poslanca ne bosta več združljivi. S tem bo uresničeno načelo o delitvi oblasti in o neodvisnosti in samostoj-
KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED
-BREZPLAČNO-
j Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! j Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po i ceniku, s popustim za naročnike (20 %).
I VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
! KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS 3E j OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU!
i
i Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno
j 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na
j razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure.
j Kupon ne velja za pravne osebe (d.o.o. - s.p.)
! Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:			ca
		--	
			
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:			
			
			
-	-		-1-
			
			
			
			
Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku.			
nosti lokalne samouprave. Predvidene so še nekatere druge novosti. Tako bo lahko več občin ustanovilo skupno občinsko upravo, če same zaradi finančnih in kadrovskih razlogov ne bodo sposobne izvrševati z zakoni določenih nalog. Po novem zakonu bo lahko vlada ukrepala, če bo ugotovila nezakonito delovanje organa lokalne skupnosti ali nesposobnost sprejemanja odločitev. Vlada bo odločala tudi o postopkih za spreminjanje območij občin in vodila celoten postopek, s spremembami pa bodo morali soglašati občani. Finančno poslovanje občin bodo v prihodnje opravljale komisije za finančni nadzor, ki bodo obvezno delovno telo občinskega sveta, in nadomestile sesanje nadzorne odbore občin. Občinski svet pa se bo lahko odločil tudi za neodvisno revizijo.
Vlada predvideva, da bo novi zakon uveljavljen po prihodnjih lokalnih volitvah leta 2006.
Jože Košnjek
Podpora
evropskim
projektom
Kranj - Pokrajinski odbor Združene liste socialnih demokratov za Gorenjsko je obravnaval organiziranost stranke in priprave na volitve v evropski parlament in v državni zbor, ki bodo prihodnje leto. Analizirali so uresničevanje sklepov 5. konference, glavni tajnik stranke Dušan Kumer pa je opozoril na nekatere pomanjkljivosti v delovanju stranke. Posebno pozornost so namenili razvoju Gorenjske v razmerah članstva v Evropski uniji. Stranka bo poenotila stališča do razvoja Gorenjske in podprla posamezne projekte gorenjskih občin v uniji, ki bodo koristni za občanke in občane gorenjskih občin. Pokrajinski odbor bo še naprej vodil Tomaž Mencinger, tajnik pa bo tudi v prihodnjih dveh letih Rudi Bi-zovičar. J.K.
jetneje prihodnje leto veljal sedanji sistem, saj spreminjanje sistema tik pred volitvami ne bi bilo dopustno.
Državni zbor je opravil še dve pomembni glasovanji. Najprej so glasovali o kandidatu za predsednika vrhovnega sodišča. Pravosodni minister Ivo Bizjak je predlagal, naj bo to tudi v prihodnjih šestih letih sedanji predsednik Mitja Deisinger. Vendar je zanj glasovalo le 23 poslancev. Izid ni bil presenečenje, saj so njegovi izvolitvi še pred glasovanjem nasprotovali v Liberalni demokraciji in SDS ter deloma v Novi Sloveniji. Ker sedanji predsednik ni bil ponovno izvoljen inje tudi bolan, ga bo nadomeščal podpredsednik vr-
štev iz vse Slovenije je bilo soglasnih, daje reforma nujno potrebna, ne le iz finančnih razlogov, pač pa zlasti zato, da se stvari v sistemu uredijo in da družba da večji poudarek javnemu zdravju. Upokojenci podpirajo združitev dosedanjega obveznega in prostovoljnega zavarovanja, saj je po njihovem nepravično, da nekateri plačujejo nesorazmerno s svojimi prejemki, hkrati pa se nabira in deli dobiček v prostovoljnem zavarovanju. Upokojenci podpirajo solidarnostno zbiranje sredstev, ki naj bo pravično in naj enakomerno obremenijo prejemke upokojencev in zaposlenih, podpirajo zlasti solidarnost, ki je zadnje čase kar zbledela. Upokojenci sicer priznavajo, da potrebujejo več zdravstvenih storitev, kot je povprečje, vendar so tudi ves aktivni čas plačevali prispevke, s samoprispevki pa gradili zdravstvene domove in druge ustanove, ki jih Še sedaj
mora biti sveženj pravic iz zdravstvenega varstva opredeljen v zakonu, da preprečijo pogosto spreminjanje. Upokojenci izražajo nezadovoljstvo, ker številni zasebni zdravniki - konce-sionarji nimajo ustrezne opreme in kadrov, zato so se omejili na pisanje receptov in napotnic za specialiste in sprejem v bolnišnice, namesto da bi sami opravljali manj zahtevne zdravniške posege. Upokojenci tudi ne želijo, da bi se javni zdravstveni zavodi sprempnili v javna podjetja, kjer bi odločujočo vlogo imel kapital in ne skrb za bolnika. Minister za zdravje dr. Dušan Keber je ugotovil, da je utemeljenih večina pripomb z zbora 500 tisoč upokojencev, ki jih je dobil v pisni obliki, češ da odražajo "glas ljudstva", sogovorniki pa so se zavezali, da bodo še naprej aktivni ob razpravi o osnutku zakona, preden bo predložen vladi in bo osnova za zaščito pravic zavarovancev. D.Z.
Aleš Stanovnik in njegov čas
Jesenice - Združenje borcev in udeležencev NOB občin Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica je dan potem (26. novembra), ko je bil izvoren za predsednika slovenske borčevske organizacije, v svoji sredi gostilo Janeza Stanovnika. Predstavil je nedavno izšlo knjigo o živ-Ijenju in delu svojega strica z naslovom Aleš Stanovnik in njegov čas.
Janez Stanovnik: "Še danes se govori: na eni strani so bili partizani, na drugi domobranci. To ne drži. Bili sta slovenska in okupatorjeva stran, ki so se ji nekateri zapisali."
Kot je uvodoma Aleša Stanovnika označil prof. Bratko Skrjj,
predsednik jeseniške borčevske organizacije, je bil med tistimi, ki so nosili idejno zastavo boja za pravice slovenskega delavstva. Po politični usmeritvi krščanski socialist je bil v dobrih desetih letih (1930-1941) službovanja na Jesenicah, kjer je imel odvetniško pisarno, tesno povezan z delavskimi krogi, kar njegovi stranki ni bilo po volji in so ga označili za filokomunista. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil med pobudniki ustanovitve Osvobodilne fronte (Janez Stanovnik pravi, da seje v krogu Aleševih tovarišev rodila prav na Jesenicah), kmalu preganjan od oblasti in zaradi svojega na-rodnobuditeljskcga dela 2. junija 1942 komaj 41-letni kot talec usmrčen v Gramozni jami.
"Moj prvotni namen je bil, da zabeležim in zapustim dokumentirane osebne spomine na osebnost, ki je tako odločilno sooblikovala našo usodo," pravi Janez Stanovnik v uvodu h knjigi. "Čas in izkušnja pa me učita,
da osebni spomini izgubljajo zgodovinsko verodostojnost, še posebej, če gre za sorodnika in za svoja lastna doživetja. Zato sem si zastavil nalogo, da svoja znanja in spomine vzamem samo za podlago in nanjo potem kot kamenčke v mozaiku zlagam dokumente, ki jih potrjujejo in osvetljujejo. Pričujoča monografija ni zgodovinska raziskava, saj mi za kaj takega manjka profesionalno in metodološko znanje. Je pa dokumentirana pripoved, ki v viharju namernega potvarjanja zgodovinskega dogajanja s te in z druge strani želi zanamcem omogočiti, da spoznajo resnico."
Kot je dodal na predstavitvi, je želel z zgodbo o političnih razmerjih v predvojni Jugoslaviji nekoliko zapolniti zgodovinske vrzeli oziroma pokazati na izkrivljene resnice ter prispevati k boljšemu razumevanju današnjega delovanja slovenske politike v samostojni državi. Kot možno obliko narodne identitete jo je Aleš Stanovnik napovedal že davnega leta 1924, uresničila pa se je skoraj 60 let po njegovi smrti.     Mendi Kokot
Svetniki o referendumu o izbrisanih
Ljubljana - Danes, 2. decembra, popoldan bo v Ljubljani 15. seja državnega sveta, na kateri bodo sklepali o pobudi nekaterih svetnikov s prvopodpisanim Marjanom Maučcem za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o tako imenovanem tehničnem zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih. Na zakon je državni svet izglasoval veto, zato je državni zbor o njem ponovno glasoval in ga sprejel. Če svetniki predloga za referendum ne bodo potrdili, ga napovedujeta SDS in Nova Slovenija, ki že zbirata podpise poslancev. Zbrati jih morata 30, kar jima konec preteklega tedna še ni uspelo. Če bo pogoj za vložitev zahteve za referendum izpolnjen, bodo zagovorniki zakona od ustavnega sodišča zahtevali mnenje, če je razpis referenduma o takšnem vprašanju sploh mogoč. J.K.
Reforma reže peruti pediatrom
Predlagana zdravstvena reforma naj bi skrb za zdravje otrok zaupala družinskim zdravnikom. Slovenski pediatri opozarjajo, da bi bile posledice lahko nepopravljive.
Ljubljana, Kranj - V Sloveniji naj bi skrb za zdravje otrok prevzeli družinski zdravniki. Tako predvideva nova zdravstvena reforma, ki je dvignila pritisk pediatrom, saj menijo, da jih je treba ohraniti na osnovni zdravstveni ravni in svoje ogorčenje utemeljujejo tudi s postopnim zmanjševanjem pravic otrok in mladostnikov. Svoje argumente za ohranitev sedanje vloge pedia-trov so predstavniki najvišjih strokovnih forumov v slovenski pediatriji predstavili minuli teden, avtorjem reforme pa v razmislek ponudili parafrazirano medicinsko etično načelo 'pri-mum nil nocere': "Predvsem ne rušiti."
Pediatri ne nasprotujejo krepitvi vloge družinskih zdravnikov, ne strinjajo pa se z njihovim prevzemanjem dela pediatrom in skrbi za zdravje otrok in mladostnikov. Po mnenju razširjenega strokovnega kolegija za pediatri-jo bi s predlagano reformo podrli osnovne temelje preventivnega in javnega zdravja otrok in mladine, sistem napotitev in znižali precepljenost. Pediatri so zaskrbljeni zaradi tihega ukinjanja pediatrije. Če bi prišlo do ukinitve pediatrov na primarni
Slednji je najprej navedel zgodovinski razvoj podjetja vse od ustanovitve gradbenega odbora za izvedbo toplovoda po Železnikih in njene posodobitve. "Do konca leta 2004 je potrebno kupiti nov kotel, ki bo ustrezal naravovarstvenim predpisom. Omenjeni kotel bo služil tudi za pridobivanje elektrike," je izpostavil Janez Ferlan. Prvi nov kotel na lesno biomaso je Toplarna leta 1998 kupila z lastnimi sredstvi. Direktor Ivan Faj-far je povedal, da bo rekonstrukcija kotlovnice stala približno 500 milijonov tolarjev: "Predvidevamo več virov, in sicer nepovratna sredstva z razpisov, subvencije iz Avstrije, lastna sredstva in sredstva lastnikov." Denar naj bi zbrali v treh do štirih letih, saj je potrebno k tej in-
Cerklje - Medtem ko so po dolgi suši povsod komaj čakali na večje deževje, da bi napolnilo izsušena vodna zajetja, pa je v Cerkljah ravno nasprotno. Tam namreč že dolga leta v deževnih obdobjih vodo zapirajo. Tudi tokrat so jo. Razlog je povsem banalen: zaradi deževja postane voda v krvavškem zajetju kalna in zato oporečna za pitje.
Ker se s tem problem ubadajo že vrsto let, je pravzaprav nerazumljivo, da odgovorni še do danes niso odpravili pomanjkljivosti. Še posebej, ker se iz krvavškega zajetja napaja več občin. A težava je prav v tem, da se občine med sabo ne morejo dogovoriti. Župan občine Cerklje Franc Čebulj pravi, da je ostalim občinam uporabnicam krvavškega zajetja že večkrat predlagal, naj vložijo sred-
ravni, bi Slovenija grobo in sistemsko kršila Konvencijo o otrokovih pravicah iz leta 1989, katere podpisnica je bila tudi Slovenija. Pediatri so opozorili tudi na dejstvo, da imajo starši pravico do svobodne izbire osebnega zdravnika za otroke, pri kateri naj bi bilo pomembno merilo strokovna usposobljenost zdravnika. Poleg tega bi z ukinitvijo pediatra Slovenija ravnala v nasprotju s stališči najvišjih evropskih strokovnih organizacij na področju zdravja otrok - Zve-
vesticiji prišteti tudi nadaljnje širjenje toplovoda v Log. Skupaj bo potrebno vložiti kar 700 milijonov tolarjev.
"Pred leti smo se odločili, da bo v Železnikih samo en dimnik. Sedaj že vemo, da smo se odločili pravilno. Sedaj se moramo širiti, misliti moramo tudi na Trnje, Selca in naprej," je povedal Franc Zupane in pozval svetnike, da podprejo dokapitalizacijo podjetja Toplarna. Cirila Tušek, glavna finančnica občine, je povedala, da so do sedaj vložili približno 96 milijonov tolarjev, s tem pa je občina (skupaj z deležem KS Železniki) 41,61-odstotni lastnik Toplarne. Prispevek občine k investiciji glede na lastninski delež se ji zdi velik zalogaj. Župan Mihael Prevc: "Zavedamo se pomena nadaljevanja
stva v sanacijo zajetja, a do dogovora nikakor ne pride.
"Že nekaj let zagovarjam rešitev problema, ki bi vse občine skupaj stala največ deset milijonov tolarjev. Vodne vrtine, iz katerih se voda steka v krvav-ško zajetje, bi lahko direktno priklopili na glavni vodovod, tako da se drenažno zajetje ob večjem deževju ne bi tako hitro polnilo, da bi se voda v njem kalila. Sanirati bi bilo potrebno tudi samo zajetje," razlaga župan.
V zadnjem času se Čebulj zavzema tudi za drugo rešitev: "Zadnje opravljene geološke raziskave so pokazale, da je na območju Krvavca vode več kot dovolj, zato bi bilo smotrno narediti dodatne vrtine. Na ta način bi lahko drenažno zajetje ob zadostni količini vode enostavno izklopili iz sistema, ob po-
ze nacionalnih evropskih pediatričnih sekcij in združenj in Konfederacije evropskih specialistov pediatrije, ki priporočata, naj bi otroka na primarni ravni obravnavala pediater in specialist šolske medicine.
Po njihovem mnenju je neresnična trditev ministrstva za zdravje, da se pediatrija na primarni ravni sama ukinja, ker že sedaj splošni zdravnik obravnava 20 odstotkov otrok in 40 odstotkov mladostnikov, v resnici naj bi splošni zdravniki obravnavali otroke v manj kot 10 odstotkih in to večkrat brez upravičenega razloga. Omenjenemu ministrstvu predlagajo, naj skrb za zdravje otrok še naprej ostane v rokah pediatra, zato naj v novi zdravstveni reformi poleg družinskega zdravnika ohranijo tudi pediatra. Poudarili so, da v marsikateri evropski državi obžalujejo, ker so pediatre zamenjali z
investicije v Toplarni, res pa je, da smo v zadnjih letih več vložili v ceste in manj v toplarno." Marko Lotrič je poudaril, da so bili takratni načrti za širitev toplotnega voda v naselja smeli in danes že dajejo rezultate. "Projekt posega na ves ravninski del Selške doline. Prav smo se odločili takrat, upam, da se bomo tudi vnaprej."
Rudija Bernika so zanimala vlaganja tovarn, k> so večji lastniki. Ta so pred kratkim dala za 130 milijonov poroštev. Svetnike je zanimalo tudi, ali bo cena vedno ugodna za odjemalce ali je dovolj lesne biomase (tudi ko bo veliko več odjemalcev), govorili so tem, da so nekateri odjemalci v Dašnici nezadovoljni z uslugami podjetja in tudi, kaj bodo od ogrevanja imeli hribovci? Na koncu smo slišali še o tem, da predsednik nadzornega sveta Janez Ferlan občini ne poroča o stanju v Toplarni, ta pa je odgovoril, da je na občini nezaželen in tako ne more poročati.
Boštjan Bogataj
manjkanju vode pa bi ga znova priklopili."
Upravljavec krvavškega zajetja je domžalski Prodnik. Vodja vodovoda Aleš Stražar Čebulje-vih navedb ni želel komentirati, pojasnil pa je, da je njegovo podjetje že pred tremi leti predlagalo občinam, naj problem kaljenja vode rešijo s filtracijo, vendar na njihov predlog ni odgovorila nobena občina. "Na žalost stroka in politika ne delata z roko v roki," pravi Stražar.
Nove vrtine po njegovem niso smiselne, saj po njihovih podatkih na območju Krvavca ni zadostnih dodatnih virov vode. "Gre za edinstven primer v Slo-vemp. Čepr av bi vsi pričakovali drugače, ravno ob deževju kr-vavška voda ni dobra. Toda le zaradi kalnosti, sicer gre za kakovostno vodo," je še dejal Stražar. Simon Šubic
družinskimi zdravniki, saj so posledice ponekod katastrofalne. Polona Brcar in Polonca Truden Dobrin z Inštituta za varovanje zdravja sta pojasnili, da v nobeni državi Evropske unije splošni oziroma družinski zdravnik ne opravlja enakega dela kot v Sloveniji pediatri. Nič dobrega v spremembi, ki jo prinaša reforma, ne vidi tudi specialistka pediatrije v kranjskem zdravstvenem domu Neda Giz-davčič, dr. med., ki se nikakor ne strinja s predlogom, da bi delo pediatrov prevzeli družinski zdravniki. Pravi, da se je sedanji sistem v petih desetletjih
Voda iz vrtine je izredno kakovostna, saj je analiza pokazala, da ne vsebuje pesticidov in je mikrobiološko ustrezna, nizke so tudi vrednosti nitratov. Vodo črpajo iz dolomitnega vodonos-nika v globini 106 metrov. "Glede na to, da gre za vodo, ki se že dolgo nahaja v teh kameninah, predvidevamo, da ima mogoče celo izvirske lastnosti," je poudaril župan Tomaž Štebe. Z gradnjo vrtine so začeli v juniju, tehnični pregled so opravili v začetku novembra. Ob tem so zamenjali tudi salonitni cevovod, ki povezuje vrtino z vodnim zbiralnikom Žeček. Vodo iz Žečka ne bodo klorirali, ampak so vgradili UV napravo za dezinfekcijo. Za oskrbo celotne občine Mengeš bi potrebovali še
izkazal za dobrega, kar potrjuje dobro zdravje slovenskih otrok in zelo nizka umrljivost, poleg tega so po njenem mnenju splošni zdravniki že sedaj preobremenjeni, saj ima v kranjskem ZD vsak splošni zdravnik letno od 2000 do 3000 pacientov, vsak pediater pa okoli 1300 obok starih do 7 let in 200 šoloobveznih otrok. "Poleg tega dojenčki in majhni otroci ne spadajo v iste čakalnice kot odrasli pacienti. Vsaka reforma naj bi prinesla nekaj dobrega, ne pa znižala raven sedanjih zdravstvenih storitev. Od leta 1992 imajo otroci v Sloveniji izbranega pediatra, ki
najmanj eno tovrstno vrtino, ki jo načrtujejo v industrijski coni Mengeš Topole. Že lani pa so v okviru zgoraj omenjene študije zgradili črpališče vode iz podtalnice v občini Vodice. Tudi zaradi zajetij na mengeškem polju, pravi Stebe, pa bo treba poskrbeti za vodotesnost greznic v Dobenem in odvoz tekalnih odpadnih voda v centralno čistilno napravo v Studi. "Načrtujemo gradnjo kanalizacije, za kar bo potrebno zagotoviti približno 400 milijonov tolarjev. V obdobju naslednjih desetih do dvajsetih let bo treba ugrizniti tudi v to jabolko, zlasti, ker se naselje širi, v njem je namreč še veliko prostih zazidljivih površin," pravi Štebe.
Mateja Rant
otroka dobro pozna, in tak sistem se mi zdi zelo dober. Poleg tega v ukinjanju pediatrov ne vidim varčevanja, saj bodo tudi družinski zdravniki potrebovali specializacijo. Sicer pa naj mi nekdo pojasni, katere so prednosti novega sistema in kaj bo potem, ko bodo družinski zdravniki prevzeli vlogo pediatrov, boljše. Evropa si prizadeva za otroške zdravnike, mi, ki jih imamo, bi jih pa radi ukinili," je povedala Gizdavčičeva in dodala, da tako menijo tudi ostali štirje pediatri v kranjskem ZD.
Renata Škrjanc, tbto: Gora/d Kavčič
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za četrto trimesečje 2003 znaša 6.040 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.832 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Zbiljski gaj gre naprej
Ljubljana - Po sklepu ljubljanskega višjega sodišča, ki je zavrnilo pritožbo družine Knific, ni več ovir za nadaljevanje in dokončanje naselja varovanih stanovanj in hiš Zbiljski gaj pri Medvodah. Kot je znano, je odločitev o nadaljevanju gradnje z novim investitorjem Gradisom Inženiringom sprejel stečajni senat v soglasju s stečajno upraviteljico propadlega investitorja Meble-sa IMS, na katerega se je zgrnilo kar 22 milijard tolarjev terjatev. V Gradisu Inženiringu so kljub pritožbi v vmesnem Času pripravili vse potrebno za nadaljevanje gradnje in zaščitili nedokončane objekte pred posledicami zime. Prve pogodbe s kupci, ki se bodo morali odreči terjatvam do Meblesa IMS, bo novi investitor sklenil že v tem mesecu, z dokončanjem objektov in izkupička gradnje še dodatnih pa bo poplačana tudi hipotekama terjatev Abanke Vipa, s čimer bodo varovana stanovanja prosta bremen.
M.G.
Bodo otroke v Sloveniji namesto pediatrov po novem zdravili družinski zdravniki?
Velike investicije v Toplarno
Do leta 2007 bodo lastniki Toplarne Železniki vložili kar stotine milijonov tolarjev za nov kotel in razširitev omrežja.
Železniki - Svetniki so se na novembrski seji najprej seznanili z načrtovanimi investicijami na področju daljinskega toplotnega ogrevanja v Železnikih podjetja Toplarna. Poročevalci so bili direktor omenjenega podjetja Ivan Fajfar, Franc Zupane, direktor Alplesa, ki je eden večjih lastnikov Toplarne, in svetnik ter predsednik nadzornega sveta podjetja Janez Ferlan.
Kljub deževju suhe pipe
Odjemalci pitne vode, ki priteka iz krvavškega vodnega zajetja, od zadnjega petka naprej zaman odpirajo pipe. Čeprav je vode več kot dovolj, so ostali brez nje,
ker ni primerna za pitje.
Kakovostna voda iz Zečka
Pri nekdanji opekarni Mengeš so v petek odprli novo globinsko vrtino.
Mengeš - V skladu s študijo povezovanja krvavškega in kamniškega vodooskrbnega sistema so v petek odprli že drugo globinsko vrtino. S pitno vodo iz vrtine Žeček bodo oskrbovali približno tretjino občine Mengeš, in sicer naselja mali Mengeš, Loka in Dobeno, pa tudi tovarno Lek. Pogodbena vrednost vseh del je 17 milijonov tolarjev.
Podžupan na naslednji seji
Železniki - Po znanih zapletih o imenovanju podžupana Občine Železniki na prejšnji seji občinskega sveta je župan Mihael Prevc tokrat pisno predlagal za podžupana Jerneja Beštra.
Taje že ob sprejemanju dnevnega reda predlagal, da točko o imenovanju podžupana svetniki črtajo z dnevnega reda. To seje kasneje res zgodilo, a so svetniki podžupansko mesto obravnavali med sprejemanjem dnevnega reda. Nesojeni podžupan Jernej Bešter je županu povedal, da mu nikoli ni dal ne pisnega ne ustnega pristanka: "Zavračam kandidaturo zaradi preobremenjenosti z delom."
Župan Mihael Prevc je povedal, da je šel na pot kompromisa, a koalicija ni sprejela nobenega njegovega predloga. Še enkrat je ponovil že slišano, namreč, da bo predlagal le podžupana, s katerim bo lahko sodeloval. Janez Ferlan je županu odgovoril, da seje na to temo občinski odbor SLS sestal že štirikrat in prav tolikokrat potrdil isti sklep. "Lahko bi predlagal kateregakoli svetnika iz vrst SLS, vendar ste prav Beštra, ki pa zaradi preobremenjenosti te funkcije ne želi opravljati."
Nato so v vedno bolj vročo razpravo posegli tudi svetniki, ki niso v koaliciji, in zahtevali, da se upošteva dnevni red in se o tem razpravlja kasneje ali pa sploh ne. Pred glasovanjem je Branko Bertoncelj županu še oporekal, da brez Beštrovega soglasja ne bi smel njega niti predlagati za podžupana, župan pa mu je vrnil, da ne potrebuje nobenega soglasja. Točka je bila z izenačenim glasovanjem, 8 proti 8, umaknjena z dnevnega reda. Župan napoveduje nov predlog na naslednji seji. Boštjan Bogataj
Pričakujejo več denarja
V proračunu občine Naklo za leto 2004 načrtujejo 1,25 milijarde tolarjev prihodkov, kar je dvakrat več od letošnjih prilivov.
Naklo - Proračun v prihodnjem letu bodo glede na zapisane cilje v osnutku obogatili zlasti s prodajo zemljišč. Več denarja si obetajo tudi od komunalnih prispevkov. Drugačno bo še plačevanje nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč ter storitev odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda.
Osnutek proračuna Občine Naklo za leto 2004 je bil najpomembnejši del seje občinskega sveta minuli četrtek, čeprav ni bil postavljen na prvo mesto in niti ni terjal največ časa za obravnavo. Pred tem so svetniki sprejeli sklep o tehničnem delu zazidalnega načrta Blagovni terminal Naklo, s katerim bo možna izgradnja dodatnih parkirišč ob poslovnih stavbah podjetja Merkur. Potrdili so osnutek odloka o nado-
mestilu za uporabo stavbnih zemljišč, ki je doživel več predlogov za spremembo. Novost bo plačevanje nadomestila tudi za nezazidana stavbna zemljišča, pred pripravo predloga odloka pa morajo pristojni odbori uskladiti stališča o določitvi območij in razmerjih pri točkovanju zemljišč za posamezne namene. Potrdili so sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč za
Do treh domačij po asfaltu
Pri Belajcu, Benditu in Zabrdniku v Hlavčih Njivah so se urejanja ceste lotili pred petimi leti.
Hlavče Njive - S sobotnim odprtjem ceste, ki vodi v Hlavčih njivah do Belajca, Ben-dita in Zabrdnika, so uredili polovico trase, ki so se je domačini lotili pred petimi leti. Takrat so se odločili, da bodo sami zbrali 40 odstotkov denarja najprej za makadamsko in potem še za asfaltirano cesto. Makadamska je bila končana pred dvema letoma in je veljala dobrih 5 milijonov tolarjev. Potem jim jo je zagodel usad, katerega sanacija je občino Gorenja vas - Poljane iz sredstev za elementarne zadeve veljala 7 milijonov. Po sanaciji in ureditvi pa so tri domačije akcijo za 40-odstotni lastni delež pri asfaltiranju nadaljevale in minulo soboto so 820 metrov urejene in asfaltirane ceste do treh domačij slovesno odprli.
Za uspelo pet let trajajočo akcijo, pri kateri so namenili za urejeno cesto tudi zemljišče in kar precej delovnih ur, jim je ob predsedniku krajevne skupnosti Gorenja vas Mihu Bizjaku čestital tudi župan Jože Bogataj. Posebej je poudaril tudi
izredno prizadevanje Rudija Stržinarja in Marije Rupar.
Tri domačije so namreč zbrale 4,5 milijona tolarjev. Gradbena dela je izvajal Marjan Vehar, s.p. iz Žirovskega Vrha, cesto pa je asfaltiralo podjetje SCT.
Ob odprtju so domačini napovedali, da bodo nadaljevali z ureditvijo tudi druge polovice in izrazili upanje, da bosta pomagala tako občina kot krajevna skupnost oziroma župan in predsednik KS.
Cesto so odprli predsednik KS Miha Bizjak, župan Jože Bogataj in Rudi Stržinar - Belaje. Blagoslovil pa jo je gore-njevaški župnik Alojz Oražem.
Andrej Žalar
V Žirovnici koncert ob jubileju
Oddelek Glasbene šole Jesenice v žirovniški osnovni šoli je 20. obletnico začetka delovanja obeležil s koncertom, na katerem so nastopili nekdanje učenke, študenti in dijaki ter učenci žirovniškega oddelka.
Žirovnica - V Glasbeno šolo Jesenice je letos vpisanih 74 otrok iz Občine Žirovnica in večji del jih pouk instrumenta ter nauka o glasbi obiskuje v domači osnovni šoli, med njimi 19 pianistov, 7 harmonikarjev in 14 flavtistov. Kot pravi ravnateljica Martina Valant, so ob praznovanju okrogle obletnice glasbeno učilnico dodatno opremili z zavesami, ki udušijo zvok, in klavirskim stolom za štiriročno igranje klavirja, denar pa so zagotovili občina in donatorji.
Leta 1983 pa so začeli bolj skromno. Tedanji ravnatelj jeseniške glasbene šole Janko Pribošič je k sodelovanju povabil pianistko Beti Demšar Zupan (pravijo ji kar mala ravnateljica), ki je nekaj let sama poučevala klavir, pri pouku nauka o glasbi in solfeggia pa ji je pomagal tedanji ravnatelj osnovne šole Marjan Jemec. Zanimanje za vpis v žirovniški oddelek glasbene šole se je večalo, začeli so poučevati ki-
taro, harmoniko, nekaj let tudi trobento, odprli so oddelek pihal s flavtami in kljunastimi flavtami.
Ponosni so, da lahko učencem približajo glasbo kljub veliko vaje in vztrajanja za instrumenti ter da se nekateri odločijo za nadaljevanje. Uspehe dosegajo tudi na domačih in mednarodnih tekmovanjih, nazadnje konec junija v italijanskem Povolettu, kjer je Jure Goručan v svoji starostni kategoriji med 55 sodelujočimi dosegel tretje mesto. Del znanja in glasbenega užitka so poklonili s jubilejnim koncertom, na katerem so sodelovali: zborovodja Katja Pavlic Josifov z otroškim pevskim zborom Osnovne šole Mojstrana, skorajšnja diplomantka klavirja Tina Hribar, klarinetist - 4. letnik Simon Gnamuš, mentorica predšolske glasbene vzgoje Katja Zupan s skupino najmlajših, dijakinji flavtistka Eva Zupan in pianistka Melita Hribar ter sedanji učenci harmonikar
Matej Martinčič, kitarista Luka Spričnik in Peter Bulovec, Mojca Ahačič na kljunasti flavti, Anja Dežman (letos tretje
mesto na tekmovanju v Puli) na flavti ter Anida Gluhič in Jure Goručan štiriročno na klavirju.
Mendi Kokot
leto 2004. Prva bo za kvadratni meter stanovanjske površine v družbeni gradnji 165.000 tolarjev. Za drugo bodo računali od 1450 do 6000 tolarjev/m2 za individualno rabo in od 900 do 4000 tolarjev/m2 za kolektivno rabo. Strinjali so se s predlogom, da bo podjetje Merkur plačalo 180 milijonov tolarjev komunalnega prispevka za gradnjo novih skladišč in prestavitev železniškega tira, pri čemer so upoštevali 40-odstotno oprostitev plačila glede na celotni znesek. Tokrat so sprejeli predlog javnega podjetja Komunala Kranj za cene novih storitev. Gospodinjstvo, ki ni priključeno na kanalizacijo, bo plačevalo 211,53 tolarja za kubični meter vode, gospodinjstvo s priključkom pa 191,68 tolarja. Obenem so potrdili cenik odvoza odpadnih gum.
Po sprejetju osnutka proračuna za leto 2004 je znano, da bo občinska blagajna bolj polna kot letos. Načrtujejo več kot 1,25 milijarde tolarja prihodkov, kar pomeni glede na letošnjo realizacijo skoraj 202-odstotno povečanje. Skladno s tem bodo večji tudi odhodki, saj načrtujejo vrsto pomembnih naložb. Stroške za gradnjo zdravstvenega doma bodo skušali zmanjšati s spremembo načrta, ki pravkar poteka.
V predlog proračuna bodo vnesli 1,5 milijona tolarjev prispevka Društvu upokojencev Naklo za obnovo doma, 500 tisočakov Kinološkemu društvu Naklo za dograditev poligona, 1 milijon tolarjev za kulturo, 1,5 milijona tolarjev za nakup novega pluga in nekaj še za zunanjo ureditev ob turistični stavbi.
Stojan Saje
Po pušeljc k Angelci
21. novembra sta bila Angela in Stane Korošec iz Orehovelj poročena petdeset let.
Orehovlje - Spoznala sta se že slabo desetletje pred "usodnim da" v Orehovljah, kamor je tedaj štirinajstletni Stane iz Velesovega prišel služit za pastirja. Drobcena, a živahna Matjakova Angelca mu je kmalu padla v oči. In koje leta 1950, preden je moral v vojsko, prišel k ryej po pušeljc, ga je tudi dobil. Fantu, ki je vriskal, ko je šel v vas, znal oponašati ptice, peteline, povrh pa bil še postaven, pač ni mogla odreči.
Poročila sta se 21. novembra 1953. Blago za obleke sta po velikih mukah našla nekje v,Ljubljani in iz njega dala sešiti poročni kostim in obleko. Vse doslej sta ju skrbno hranila v omari in v soboto, ko sta se spet podala pred matičarja, sta si ju nadela. Po poroki sta skoraj tri leta stanovala v Britofu, saj prostora za novo družinieo ni bilo niti na Angelini, niti Stanetovi domačiji. To obdobje je bilo kljub ljubezni eno najhujših v njunem življenju. Odšla sta, brž ko sta lahko. Lasten dom sta začela zidati 4. julija 1956 na vrtu v Orehovljah, oktobra sta se že pre-
selila vanj. Izdelati sta uspela le kuhinjo in sobo, vsi drugi prostori so bili še surovi, odprti. Glavno, da sta bila na svojem. Pridna in varčna sta v naslednjih letih naredila vse. Angela je šivala, včasih tudi cele noči. Stane je po redni službi še zidal. Leta 1954 se jima je rodila hči Mira, dve leti kasneje sin Stane in leta 1962 še hčerka Dragica.
Mira je poročena na Bregu ob Savi z znanim Metodom Dragonjo in ima dve hčerki, sin živi s starši in še čaka na "pravo". Dragico pa je bolezen vzela pri 26 letih. Za seboj je pustila štiriletno hčerko, ki zdaj živi s teti-
Stanje voda se izboljšuje
Kranj - Od izvira so izliva je naslov razstave, ki si jo je do konca prihodnjega tedna mogoče ogledati v kranjskem zavodu za varstvo narave. Namenjena je predvsem najmlajšim, da bi spoznali naravovarstveni pomen voda. Z razstavo so želeli pri obiskovalcih vzbuditi razmišljanje, zakaj je ohranjanje rek in potokov pomembno za obstoj človeka in drugih živih bitu-
Razstavo sta pripravili Sonja Rozman Bizjak in Tadeja Šubic z zavoda za varstvo narave, ki spodbudno pravita, da se stanje voda na Gorenjskem izboljšuje, a hkrati dodajata, da to ne pomeni, da je dobro. Izboljšanje je po mnenju Sonje Rozman Bizjak treba pripisati predvsem temu, da so v zadnjih letih zgradili veliko čistilnih naprav. "Pri tem je treba omeniti čistilne naprave pri planinskih kočah, ki drugače onesnažujejo vodo že na samem začetku njene poti." Velik problem pa je
še vedno onesnaževanje vodozbirnih območij, kot so Karavanke, Jelovica in Kranjsko - Sorsko polje. Ogroža jih neurejena kanalizacija, zlasti pa kmetijstvo z nenadzorovano uporabo pesticidov, umetnih gnojil in gnojevke. Po prepričanju Sonje Rozman Bizjak se premalo zavedamo tudi težav, povezanih z regulacijo vodotokov. "Gre za posledico tega, da se je človek naselil na poplavnih območjih rek in potokov, zato so struge uredili tako, da so čimbolj ravne, da voda čim hitreje odteka. Posledica so poplave v spodnjem toku, kamor zaradi regulacije v zgornjem toku voda priteče prehitro." Razen tega imajo regulirani vodotoki manjšo čistilno sposobnost, saj hitri tok odplavi tudi večino rastlin in živali v vodi, ki sicer čistijo vodo. Opozorila je še na problem nezakonitih posegov v vodo, kot so odlaganje odpadkov, nezakonito odvzemanje proda in nelegalno urejanje brežin. Mateja Rant
no družino na Bregu. Pokopati otroka je najhujše, kar se staršem lahko zgodi, pravita Angela in Stane. Na svoje otroke, zeta in vnukinje sta ponosna, hvaležna za njihovo skrb, prijateljstvo.
Zlatoporočenca Korošec živita polno življenje: gospodinjita -Stane najraje kuha -. skrbita za gosi, kokoši, zajce, mačke, obdelujeta njivo v Britofu, rada prebirata Gorenjski glas, z avtom se zapeljeta do hribov, v toplice, na morje, k prijateljem. Angela si je sredo izbrala za svoj dan. Takrat gre na telovadbo na Primskovo, potem pa z ženskami na klepet. Ko je nekega večera, še ne tako davno, z avtom hitela domov, so jo ustavili policisti, češ da ima pretežko nogo. Na srečo se je dobro izšlo, le z opozorilom.
Helena Jelovčan
Kranj postaja zanimiv za investitorje
Skladišče Save Tires, trgovski center Supernova, poslovna stavba IC Dom, stavba obrtne zbornice, Osebni nakupovalni center, nov Petrolov in Istrabenzov servis, objekta Plinstala in Alpetourjevega Remonta; to so le najbolj opazne letošnje pridobitve, ki potrjujejo, da je Kranj kljub bližini prestolnice zanimiv za vlagatelje.
Kranj - Ob prazniku mestne občine Kranj, 3. decembru, je seveda prav, da damo besedo županu Mohorju Bogataju in skupaj z njim pogledamo, na katerih področjih pa je bila v iztekajočem se letu uspešna občina, kot tudi, kateri najhujši žulji še čakajo. "To leto je prvo v novem mandatu. Sestava občinske uprave je ostala v glavnem nespremenjena, tako da smo januarja pravzaprav le nadaljevali. Res pa je, da smo letošnji proračun sprejeli šele februarja, kar je začetek investicij zakasnilo za približno mesec dni, vendar sem želel, da o novih projektih odločajo novi mestni svetniki," je uvodoma dejal župan Mohor Bogataj.
Na žalost je pretežni del občinskega proračuna namenjen za redno delo vseh, ki se iz njega financirajo, manjši pa za razvoj, nove projekte. Velik del razvojnega denarja je šlo tudi letos v osnovne šole, ki so morale septembra uvesti devetletni program. V začetku leta je bila tako povsem obnovljena stara šola v Stražišču, gradbeno dovoljenje pa je mestna občina že pridobila tudi za nadzidavo učilnic na matični šoli. Investicija bo, skupaj s kurilnico, vredna okrog 190 milijonov tolarjev. "S postopkom javnega razpisa za izbiro najugodnejšega izvajalca bomo začeli brž po sprejetju proračuna za prihodnje leto," pravi Mohor Bogataj.
Stražiška podružnica v Podbli-ci je letos pridobila lepo igrišče, ter ograjo, podružnica v Žabnici dodatno učilnico, podružnica v Besnici učilnico in kabinet. Na Orehku občina financira sanacijo ravnega dela strehe na šoli, medtem ko je v Mavčičah plačala obnovo sanitarij v šolskem vrtcu. Podobno pot kot matična šola v Stražišču bo šla prihodnje leto tudi šola v Predosljah, ki je pretesna za devetletni pouk. Januarja bo gradbeno končana šola
v Goricah, podružnica Jenkove šole. Za obnovo občina letos namenja 60 milijonov proračunskega denarja, od ministrstva za šolstvo, znanost in šport pa pričakuje 10-odstotno sofinanciranje. Šola bo imela po novem pet učilnic. Dobavitelja opreme zanje, za kuhinjo in druge prostore kot tudi izvajalca za zunanjo ureditev šole mora občina še izbrati. Dodatno učilnico za devetletni program je letos dobila tudi Jenkova podružnica na Trsteni-ku, podružnica Center nove sanitarije in lepšo notranjo podobo, podružnica na Primskovem pa razen sanitarij še novo ograjo.
Pridobitev uporabnega dovoljenja za obnovljeno Prešernovo šolo se zaradi nekaterih pomanjkljivosti še kar odmika, čeprav se šolsko delo praktično nemoteno odvija, s sanacijo preostalega dela strehe pa bo konec tudi strahu pred zamakanjem. Popravljeno streho je že maja dobila sosednja šola Helene Puhar, ki se, tako kot Prešernova, ponaša tudi z novo, varčnejšo kotlovnico.
Kje bo nova knjižnica
Idejni projekti za novo območno knjižnično stavbo so že
Praznične prireditve
Torek, 2. decembra
* ob 17. uri odprtje zbirke znamk na temo invalidov in invalidnosti medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS v galeriji mestne občine Kranj
* ob 19.30 v Prešernovem gledališču brezplačna predstava - J. Radrigan: Hribovke v koprodukciji PDG Nova Gorica in Prešernovega gledališča Kranj
Sreda, 3. decembra
* ob 11. uri položitev temeljnega kamna za stolpiča pri fakulteti za organizacijske vede
* ob 13. uri v mestni hiši predstavitev španskega prevoda Prešernovih Pesmi iz zbirke Prešernova pot v svet
* ob 16. uri odprtje centra Supernova na savskem otoku
* ob 17. uri v galeriji na Glavnem trgu 18 odprtje razstave del akademskega slikarja Iveta Šubica
* ob 18.30 v Prešernovem gledališču svečana akademija v počastitev občinskega praznika s podelitvijo letošnjih nagrad in priznanj Mestne občine Kranj
Četrtek, 4. decembra
* ob 15. uri na Slovenskem trgu odprtje montažnega drsališča
Župan Mohor Bogataj
izdelani. Gre za zelo drag projekt, ocenjen na 1,35 milijarde tolarjev. Ni pa še odločeno, kje knjižnica bo. "Trenutno sta v ognju dve lokaciji. Po 10. decembru bo občina objavila najavo javnega razpisa za zbiranje ponudb za gradnjo," pravi župan Mohor Bogataj. Zadnje čase se kot mogoča lokacija resno omenja tudi parkirišče ob gimnaziji, kjer je sicer predvidena trgovsko poslovna stavba s podzemno garažno hišo. Razen Domplana, s katerim je bilo že podpisano pismo o nameri, se zdaj za gradnjo zanimajo še drugi investitorji, med njimi tudi Sava IP.
Precej bolj oprijemljiva pa je že gradnja prizidka k zdravstvenemu domu v Kranju, ki presega vrednost 600 milijonov tolarjev. V prizidku bodo razen nujne medicinske pomoči (občina je letos sofinancirala nakup reševalnega vozila) dobili prostore še nekateri koncesionarji s področja zdravstva. Temeljni kamen za prizidek naj bi položili marca prihodnje leto, 3. decembra, ob letu torej, pa ga že odprli.
Prihodnje leto bo polno zaživela tudi nova 100-metrska skakalnica na Gorenji Savi, ki bo, prekrita s plastiko, omogočala tudi vadbo in tekmovanja takrat, ko snega ne bo, ob skakalnici bo zgrajena tudi sedežnica. Za nadaljevanje del je mestna občina Kranj letos iz proračuna namenila nadaljnjih 40 milijonov tolarjev, potem ko so s podpisi pisma o nameri sofinanciranje projekta zagotovili še fundacija za financiranje športnih objektov v 30-odstotnem deležu, ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter smučarska zveza Slovenije s smučarskim klubom Triglav po 20 odstotkov.
Mohor Bogataj, univ. dipl. org., ZUPAN Mestne občine Kranj
Kranj je pred letošnjim poletjem v nekdanjem Intexu pridobil osemstezno kegljišče in v športnem centru sodobno letno kopališče z velikim in dvema otroškima bazenoma. Investicija je vredna okrog 470 milijonov tolarjev in še ni povsem zaključena. Prihodnje leto pa naj bi v športnem centru začeli graditi tudi večnamensko ledeno dvorano.
"Kranjske sramote"
Nekdanji dom JLA, nekdanji vrtec za osrednjo avtobusno postajo, nekdanji hotel Jelen pa tudi makadamsko parkirišče ob gimnaziji - kot "kranjske sramote" so največkrat omenjani prav ti zapuščeni, propadajoči, Prešernovemu in univerzitetnemu Kranju resnično nedostojni objekti. Kot kaže, bosta prihodnje leto rešeni vsaj dve.
"Na prostoru doma JLA bo IC Dom gradil podzemno garažno hišo in nad njo poslovni objekt, podobno pa se obeta tudi parkirišču ob gimnaziji. Večji problem je hotel Jelen, kjer občina nima pravne osnove za posredovanje, čeprav je zaradi njega pogosto karana. Objekt je vreden okrog 100 milijonov tolarjev, lastnik hoče zanj trikrat toliko. Za Kranj bi bil ta prostor idealen za garažno hišo. Usoda nekdanje vile oziroma vrtca za avtobusno postajo pa je odvisna predvsem od zaključka denacionalizaci-jskega postopka," pojasnjuje župan Mohor Bogataj.
Ob tem se dotakne tudi objektov nekdanjega Tekstilindusove-ga obrata Intex. "Intex je bil prodan, očitno pa kupec vanj ne namerava investirati. Prostori še vedno samevajo oziroma jih deloma zasedajo različni najemniki. Mestna občina je pripravljena sodelovati pri urejanju komunalne infrastrukture. Tu bi lahko našel prostor bodoči podjetniški inkubator za mlade."
Stanovanja za mlade
Mestna občina Kranj je letos s stanovanji osrečila enajst mladih družin. Šest stanovanj je pridobila v obnovljeni hiši v Kopališki ulici, pet pa v hiši v Tomši čevi 21. Za obe obnovi je odštela okrog 65 milijonov tolarjev. Stanovanja je občina oddala v najem na javnih dražbah. Trenutno v starem mestnem jedru obnavlja znano Hlebševo hišo, v kateri bo predvidoma že prihodnje leto pridobila še dvanajst novih stanovanj. Za obnovo bo odštela 87 milijonov tolarjev. Nekaj stanovanj bo občina v zameno za zemljišče pridobila še
v novih blokih v t.i. Gradbinče-
vi jami in v Drulovki. Mladim bosta namenjeni tudi
obnovljeni stavbi na Škrlovcu in v Tomšičevi v starem mestnem jedru. V prvi bo dobil prepo-
trebne prostore dnevni mladinski center, v drugi tehnična kultura. Dela so se že začela.
Pa še nekaj besed o t.i. ljudski kuhinji na Planini, v kateri dobijo topli obrok ljudje s socialnega roba. Mestna občina Kranj je doslej uspešno iskala dona-torje za prehrano, zdaj pa jih je očitno zmanjkalo, tako da tudi te stroške pokriva sama.
Kar 120 milijonov tolarjev je Komunala odštela za ureditev deponije v Tenetišah: tesnjenje, odvodnjavanje, razširitev, energetsko izrabo plina. Župan Mohor Bogataj pravi, da je tehnologija za predelavo odpadkov bolj ali manj že izbrana in dodaja, da to nikakor ne bo sežiganje odpadkov. Komunala je uredila tudi center za ločeno zbi-
Kranj že praznično okrašen - V soboto zvečer so zagorele luči na božičnem drevesu na Glavnem trgu, hkrati pa je tudi ves Kranj zažarel v soju luči in okraskov, ki napovedujejo veseli december.
Nove ceste, kanalizacije, vodovodi
Za širitve in obnove cest je mestna občina Kranj letos plačala krepke milijone tolarjev. Omenimo lc nekatere finančno zahtevnejše zalogaje: Partizanska cesta, cesta Bobovek - Brdo, cesta ob železnici v Žabnici, Nazorjeva cesta, sofinanciranje obnove regionalne ceste Kokri-ca - M laka. Precej zahtevna je tudi obnova Prešernove ulice v Kranju, ki bo do pomladi, ko bo dobila kamnite tlake, počakala z "zasilnim" asfaltom.
Med novimi parkirnimi prostori velja omeniti zlasti parkirišča na Jelenovem klancu, ob ulici Lojzeta Hrovata in v Vrečkovi ulici na Planini. Kanjon Kokre kot edinstvena sprehajalna in učna pot je dobil učne table, natisnjenih pa jc bilo tudi 7000 zloženk, od teh po 1500 v nemškem in v angleškem jeziku.
Vodovodno omrežje je bilo med drugim obnovljeno v Britofu, kanalizacija grajena od Struževega do Gorenje Save, na Gorenji Savi, Primskovem, Orehku, v Drulovki, Britofu.
ranje odpadkov v Zarici ob centralni čistilni napravi, kjer gradi tudi nov servisni objekt.
Sicer pa mestna občina v okviru projektov regionalnega razvoja kandidira tudi za sredstva strukturnih skladov, na katere so vezane številne investicije, kot gradnja območne knjižnice, obnova javnih površin v starem mestnem jedru Kranja, ureditev kolesarskih poti in postavitev informacijskih tabel, vzpostavitev mreže podjetniških inkubatorjev, program razvoja podeželja, potujoča e-šola in drugi.
Kot posebej pomembno pridobitev mestne občine Kranj pa je potrebno omeniti v letošnjem juniju potrjene prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine, s čimer je bilo na novo dobljenih več kot 36 hektarjev zemljišč za stanovanjsko gradnjo ter 44 hektarjev Za gospodarsko in družbeno infrastrukturo, objekte primarne kmetijske proizvodnje in za individualne pobude.
Helena Jelovčan, foto: Gora/d Kavčič
V četrtek zaživi montažno drsališče
Kranj - Mestna občina Kranj je letos kupila 20 milijonov tolarjev vredno montažno drsališče ter ga prek javnega razpisa dala v upravljanje podjetju Flora, ki bo hkrati skrbelo tudi za program in dodatno ponudbo na drsališču ter ob njem.
Za postavitev drsališča je bil najprej izbran Glavni trg, po pogovorih z meščani grad Khisl-stein, po pogovorih s koncesipnarjem pa končno Slovenski trg. Drsališče avstrijskega proizvajalca, veliko približno dvanajst krat petindvajset metrov, bo postavljeno in odprto v četrtek, 4. decembra, ob 15. uri. V otvoritvenem programu, ki ga bo povezovala Katja Tratnik, bodo poleg govornikov sodelovali kranjski godbeniki, mladinci hokej-
skega kluba Triglav, umetnostni drsalci z Jesenic, prireditev bo popestrila tudi modna revija Sama in Tanie ter igre brez meja, na katerih bodo nastopili župan, mestni svetniki in občinski uradniki. Obiskovalci se bodo ob tej priložnosti lahko ogreli tudi s kuhanim vinom in čajem. Od 17.30 naprej pa tja do 23. ure bo brezplačno drsanje, tako bo tudi v petek, soboto in nedeljo.
Na novem ledu, ki naj bi zdržal do konca zime, je v veselem decembru predvidenih tudi nekaj odmevnejših prireditev. Tako bo 20. in 21. decembra Slovenski pokal v ledenem plezanju, 26. decembra prihod dedka Mraza in 31. decembra silvestrovanje na ledu. H.J.
Varnost na cesti in varovanje okolja
Letos pridobili več prostora za zdravstveno dejavnost, začeli graditi plinovodno omrežje in kanalizacijo v Smokuču - V prihajajočem letu med prednostnimi nalogami izgradnja
pločnika ob regionalni cesti in gradnja kanalizacijskega omrežja.
Franc Pfajfar
Breznica - Med žirovniškimi svetniki so različna mnenja, ali je v prednosti varnost na cesti ali skrb za ohranjanje okolja, katerega del je tudi izgradnja kanalizacijskega omrežja, ki se bo navezovalo na bodočo čistilno napravo na Bregu. Oba projekta sta finančno in izvedbeno zelo zahtevna in izvedljiva v daljšem času od enega leta. Poleg tega Občino Žirovnica čaka reševanje še dveh drugih področij -dogovoriti se morajo, kako bodo
speljali obvozno cesto za Vrbo, ki jo vas kot kulturno središče Slovenije vse bolj potrebuje, in poiskati več prostora za delovanje občinske uprave ter družbenih dejavnosti.
Župan Franc Pfajfar je v nedeljo na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku obdobje prvih petih let od ustanovitve občine označil kot uspešno. "Izpeljali smo pomembne investicije, sprejeli vrsto dokumentov za naš nadaljnji razvoj. Priznati pa je treba, da vse ni teklo tako, kot je bilo mišljeno, in da so v zaostanku zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in nas čakajo v prihodnjih letih."
Naložba v obnovo in širitev zdravstvene postaje z lekarno ter tremi neprofitnimi stanovanji v mansardi je ob sovlagateljih (Gorenjske lekarne, kemo-farmacija, Neprofitna stanovanjska organizacija Dominve-sta Jesenice) občino veljala dobrih 163 milijonov. "Rešili smo pomembno vprašanje, da ljudje iz naše občine potrebe po zdravstvenih storitvah zadovoljijo tu, pri nas, in niso več vezani na prometne povezave z Jesenicami in Radovljico. K
kulturnem programu odlični žirovniški šolarji in folklorna skupina
temu je velika pridobitev lekarna," pravi župan.
Plinovodno omrežje so letos napeljali na Bregu, v Mostah in Žirovnici, prihodnje leto bodo nadaljevali do Breznice. Doslej
se je za tovrstno ogrevanje odločilo okoli 200 gospodinjstev, ciljno število koncesionarja Plinstala pa je 800 gospodinjstev. Pomembno je, da so hkrati z vodi za plin zamenjevali tudi
Aleksander Mežek, častni občan Občine Žirovnica:
Pisanje pesmi je zame kot pisati dnevnik
"V več kot tridesetletnem ustvarjanju je s svojo glasbo in lastnimi besedili dodobra opisal okolšno raja in trajno prispeval k ugledu in prepoznavnosti Občine Žirovnica in Slovenije doma in v tujini," je med drugim v obrazložitev predloga za podelitev priznanja častni občan zapisal predlagatelj in sovaščan Branko Sitar iz Most, kjer slovenski dom ohranja tudi Aleksander Mežek ali Mežkov Saša, kot mu pravijo domačini.
Skozi glasbeno ustvarjanje že dobrih trideset let piše zgodbo dveh dežel, ustvarja v Veliki Britaniji in se vedno znova vrača v podalpski kotiček Slovenije ter tako gradi most med obema deželama. Vedno se odzove povabilu za sodelovanje na dobrodelnih akcijah (lani nagrada za dobrodelnost revije Naša žena), blizu mu je delo z mladimi, saj se zaveda pomena spodbud starejših, ki jih je tudi "sam dobival vse življenje," kot pravi.
Mežkova družina je bila glasbi zelo naklonjena, sestri sta igrali klavir, zanj pa je mama menila, da bo prava izbira violina. Pa ni bila. "Violino sem že tedaj, ko sem jo dobil, videl kot kitaro in jo tako tudi igral." Poskus z glasbeno šolo se v osnovni šoli
Aleksander Mežek
ni obnesel, je pa v srednji dokončal štiri razrede. Že kot srednješolec je vedel, da ne bo metalurg, ker je gledal očeta, kako težko dela v železarni in to tudi preizkusil s počitniškim delom. "Z glasbo pa tudi nisem vedel, kaj bom počel. Bil sem samo popolnoma pod vplivom glasbe. Verjetno pride samo po sebi, da se stvari, ki jih imaš najrajši, pokažejo na površju in jih potem izbereš kot delo v življenju. Vedno sem dobival potrditve, da je najbolje, če se ukvarjam s tem."
Od kod pogum, da seje odpravil na tuje?
"Bil sem povabljen, to vedno poudarjam, ker je zelo pomembno. Cisto drugačen način je, če se sam odločiš, da greš in tam nikogar ne poznaš, se ukvarjaš s preživetjem. Čez čas se začneš spraševati, kaj tam sploh počneš, ker se stvari ne dogajajo tako, kot si sprva mislil. Že v srednji šoli sem srečal en angleški studio, ki je po Jugoslaviji snemal vaško glasbo. Povabil jih je oče neke moje prijateljice, ki je delal za Radio Zagreb. Očeta je prepričala, da me je posnel.
Bilo je leta 1967 in sem že igral pesmi Boba Dylana, ki je tedaj šele začel. Angležem se je zdelo precej nenavadno in radikalno, da v Jugoslaviji naletijo na enega mulca, ki že igra njegovo glasbo. Takoj so me povabili, naj grem z njimi v London." Vendar je imel pred sabo še zaključek šole in vojaško obveznost, tako da je ostalo pri izmenjavi naslovov in obljubi, da ga s seboj vzamejo naslednjič, ko pridejo v te kraje.
Sledilo je leto vojaščine in pol leta zaposlitve v ljubljanski Metalki, angleški znanci so poslali ponovno povabilo, ki je Alek-
OBCINA ŽIROVNICA
Ob občinskem prazniku občine Žirovnica, 3.    decembra    2003,    čestitamo vsem
občanki
obi
>canKam m oocanom.
Zupan kratic Pfajfi
ar m
Občinski svet
sandra Mežka dokončno popeljalo na glasbeno pot v London in do prvega glasbenega albuma (Siva pot, 1974), ki ga je potem prinesel v Slovenijo.
O tem, da mnoge slovenske ustvarjalce najprej odkrije tujina, meni: "Drugačen pogled je. Ko nekaj gledaš zelo od blizu, je videti povsem drugače kot z določene razdalje." Znanje angleščine tedaj pri nas še ni bilo tako razširjeno kot danes in seje jezika tudi sam učil s prevajanjem in priredbo angleških besedil v slovenščino. "Na začetku je bilo kar težko najti pravo stičišče teh dveh jezikov in kultur. Kar moraš oboje dovolj dobro razumeti. Na začetku sem to delal po občutku in sem se kasneje začel bolj poglabljati v jezik in razumevanje njegovega ozadja."
Če ga vprašamo, katera njegova pesem, skladba mu je najljubša, razloži: "Pišem pesmi, ki si jih ne izmišljujem, ampak zgodbe, ki jih doživim. Zato ne morem postaviti ene zgodbe pred drugo. Pisanje pesmi je zame kot pisati dnevnik. Svoje življenje lahko skozi pesmi gledam nazaj, če jih poslušam. Običajno so mi najbolj všeč tiste, ki jih zadnje napišem - dokler ne pridejo nove."
Iz njegove bogate diskografije omenimo še osem skladb, ki jih je v osemdesetih izdal pod naslovom Podarjeno srcu v slovenskem in angleškem jeziku, ter Fair play z albuma Tracks, ki jo je Svet Evrope potrdil za pesem nacionalnih ambasadorjev za šport, toleranco in fair play. Trenutno so poleg rednih obveznosti in snemanj pred njim priprave na bližnje potovanje med Slovence v Argentino.
Se bo kdaj za stalno vrnil v Slovenijo? "Kam pa naj pridem drugam," pravi Aleksander Mežek.
salonitne vodovodne cevi z novimi iz neškodljivih materialov povsod tam, kjer se trasa plinovoda ujema z vodovodno, obnovljena in dograjena pa je bila tudi javna razsvetljava.
V prihodnjih letih je finančno nedvomno največji zalogaj ka-
nalizacijsko omrežje s čistilno napravo z ocenjeno vrednostjo približno 1,7 milijarde tolarjev, za kar si bo občina prizadevala pridobiti državna sredstva, če bo gradila sama, možnost je tudi, da se odločijo za koncesionarja. Skupaj s krajani Vrbe pa bodo iskali najprimernejšo rešitev za ureditev prometnih zagat. "Trdim, da je treba o Vrbi reči veliko več, kot pa govoriti samo o ureditvi prometa, čeprav je danes za vaščane to izredno velika obremenitev. Najpomembnejše je, da bomo skupaj dogovorili vsebino naloge, ki bi ustrezala domačinom kot tudi potrebam občine," je še poudaril župan na osrednji slovesnosti pred podelitvijo priznanj.
Vso pohvalo si zaslužijo učenci Osnovne šole Žirovnica in folklorna skupina kulturnega društva, ki so v kulturni program spretno zajemali iz zakladnice ljudskih običajev, pesmi in plesov ter temu dodali za pokušino Prešernove lirike. Večer je polno zaokrožil Aleksander Mežek, ki se je za občinsko priznanje rojakom zahvalil, kot se umetnik, pevec skoraj mora - s pesmijo, zloženo za to priložnost "Tu sem doma izpod gora
Plakete in nagrade
I
Nagrajenci za leto 2003: (od leve proti desni) Aleksander Mežek, Janez Šebat, Peter Sitar, Mateja Fabjan, priznanji za Tomaža in Miha Piriha je prevzel najmlajši brat, župan Franc Pfajfar.
Za prispevek k pripravljenosti in usposobljenosti gasilcev v domačem društvu in širše je plaketo občine prejel Janez Šebat, dolgoletni poveljnik PGD Smokuč. Druga plaketa občine je šla v roke Petra Sitarja iz Most za 30-letno razvejano delo v Kulturnem društvu dr. France Prešeren na mestu predsednika, ki je moral kdaj poprijeti tudi za fizična dela in nastopiti kot igralec. Njegova zasluga je tudi obnova in vzdrževanje kulturnega doma na Breznici.
Nagrade občine so prejeli: Mateja Fabjan, ki v Kulturnem društvu dr. France Prešeren marljivo, z veliko navdušenja in vedno novimi idejami dela od leta 1989 (med drugim je leta 1997 skupaj s slepimi in slabovidnimi zasnovala gledališče Nasmeh), in zelo uspešna veslača Tomaž in Miha Pirih za dosedanje uspehe na državnih in svetovnih prvenstvih ter za spodbudo nadaljnjim športnim dosežkom.
Prireditve 3. decembra
Občina Žirovnica praznuje 3. decembra, na rojstni dan velikega pesnika in rojaka Franceta Prešerna. Jutri v praznično Vrbo ob 16.30 vabi Gornjesavski muzej. V Prešernovi rojstni hiši bo spominska prireditev ob 203. obletnici pesnikovega rojstva z nastopom Dese Muck in Gimnazije Celje. Ob 17.30 Kulturno društvo dr. France Prešeren pred cerkvijo sv. Marka pripravlja dramatizacijo pogovora med tremi vaščani Vrbe o pesniku z naslovom "Prešeren v spominu sokrajanov". Zgodba je postavljena v njegov čas, skuša pa prikazati "dušo kraja in predstavo preprostih ljudi o tistih, ki so bili sicer del njih, vendar drugačni," so zapisali v vabilo na prireditev. Z narečno dramsko uprizoritvijo zgodbe o Prešernu začenjajo niz petih zgodb o slavnih rojakih iz vasi pod Stolom, s čimer želijo na zanimiv način predstaviti kulturno dediščino tega območja ne le ob občinskem prazniku, temveč čez celo leto.
V kulturnem programu bodo sodelovali: igralska skupina Julke Dovžan, moški nonet Vasovalci, moški kvartet kulturnega društva, mešana pevska skupina, tamburaška skupina Kašarji, tamburaši in mešana pevska skupina ter otroška folklorna skupina Breznica.
Besedila: Mendi Kokot, foto: Gorazd Kavčič
Kratki kurz o brezobzirnosti
Na odru Prešernovega gledališča v Kranju so v soboto premierno uprizorili črno komedija Ivona
Burgundije VVitolda Gombrovvicza v režiji Vita Tauferja.
princesa
Trend, ko iz Prešernovega gledališča odhajam močno razmišljajoč o predstavi, ki sem si jo pred tem ogledal, se z Ivano -princeso Burgundije uspešno nadaljuje. Tokrat so mi bile misli prevratniške, oplojene na komunistično proletarski podrasti, ki še kako prezira gnilo dvorsko in buržoazno kliko.
Zgodba hotne je seveda zgodba o drugačnosti, o ženski, ki v svoji apatični, neatraktivni drži sama celo namenoma kljubuje vsem lepotnim normam, zgodba o ženski, ki si jo bržkone prav zaradi teh njenih "hib" princ vzame za zaročenko. Princ in ves gnili dvor (lahko tudi hinavska tovarnarska in posestniška buržoazija), ki si, v svoji razpetosti med tistim, kar je in tistim, kar se gre, malodane lahko privošči vse.
Princ, v vsej svoji dandyevski podobi gaje odlično uprizoril Rok Vihar, se s svojim prijateljem Cirilom (Gaber K. Trseglav) pravzaprav hoče ponorčevati iz Ivone, ki pa ga preseneti in njegovo igro sprejme. Pride do obrata, "iz oči v oči" ga ta prevzame in ta se celo zaljubi vanjo, Ivona v svoji neprilagodljivosti začne ogrožati dvor, z nevarnostjo se začnejo ukvarjati tako rekoč vsi, od očeta kralja, v vlogi je briljiral Peter
Oče, mati in sin, kralj, kraljica in princ, Peter Musevski, Vesna Jevnikar in Rok Vihar, vsi odlični.
Musevski, matere kraljice z izvrstno Vesno Jevnikar, pa iskreno zdrizastega komornika
v podobi vsestranskega Boruta Veselka in drugih ... Poznavalski komornikov um na koncu kakopak tudi izbere način Ivonine odstranitve.
Ivona, katere lik je uprizorila Vesna Per-narčič, je svojo igralsko perfektnost izkazovala z mimiko, gibom, pravzaprav s celo njeno pojavo na odru. Ivono je znala odigrati bolj brezkrvno, kot bi ta bržkone v resničnem svetu mogla biti.
Celoto so vseskozi lepo dopolnjevali ostali soigralci, sicer že tako majhnega ansambla Prešernovega gledališča, tokrat še z gostujočo igralko Ivo Babic. Scena je značilna Tauferjeva, minimalistična, zgolj z dvema stenama, divanom in pepelnikom, uvodni in zaključni del predstave se celo odvijata pred zaveso. Taufer je ustvaril še eno predstavo za igralce. Ti so ponujeno po večini izkoristili. Kakorkoli že, z drugo letošnjo premiera Ivona - princesa Burgundije seje igralski ansambel Prešernovega gledališča še enkrat znova pokazal v odlični formi, v kateri se pravzaprav nahaja v zadnjem letu, dveh. Kar je več kot dobro.
Igor Kavčič, foto: arhiv Prešernovega gledališča
Petnajstič nagrade za pokrajino
V četrtek, 4. decembra, bodo v Galeriji Mestne hiše v Kranju odprli jubilejno 15. bienalno razstavo fotografij 'Pokrajina 2003". V uvodu bodo na slovesnosti v Prešernovem gledališču podelili letošnja priznanja in nagrade.
Na razpis za razstavo, ki je po tridesetih letih še vedno ena najbolj priljubljenih med slovenskimi avtorji, je na temo "Krajina" prispelo 511 fotografij 134 avtorjev, izmed katerih je žirija v sestavi Janez Marenčič, Marjan Smerke in Benjamin Vrankar izbrala 110 del za razstavo. Naslov "Slovenska pokrajina 2003" bo prejela fotografija Kozolci avtorja Petra Jazbeca, podeljene pa bodo tudi zlata, srebrna in bronasta plaketa Janez Puhar, ki jih bodo prejeli Dunja VVedam za fotografijo Trakovi, Jakob Gnilšak za Velikanovo pot in Oskar - Kari Dolenc za Par - Kras/2003. Pohvale je ži-
rija namenila Vinku Lavtižarju, Branislavu Stankoviču in Elici Tavčar. Na razpisano temo "Po-ustvarjena krajina" so žiranti, poznavalci s področja digitalne obdelave fotografij, Janez. Marenčič, Dragan Arrigler in Miško Kranjec izbirali med 160 deli, ki jih je poslalo 48 avtorjev. Za razstavo je bilo zbranih 40 fotografij, med katerimi je posebno pozornost vzbudila zelo izvirna, provokativna in sporočilno bogata fotografija Bleda, avtorja Luke Daksko-blerja. Fotografija z naslovom Suša mu prinaša zlato plaketo Janez Puhar. Srebrno plaketo bo prejel Niko Sladic za fotografi-
jo Na koncu sveta, bronasti pa Vasja Doberelet za Odhod in Milan Malovrh za Puščavo 2, pohvale pa bodo razdeljene med Mirka Bujkliča, Jurija Kurilla in Mata Zemana. Kot so povedali v Fotograf-
ljavlja tudi digitalna fotografija. Tako je bila letos tema "Po-ustvarjena krajina" tudi priložnost za dokaz širine razmišljanja- in ustvarjalne sposobnosti avtorjev. Poleg tega je letos razstava dobila tudi mednarodne
Iz galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost
MARKO POGAČNIK
(1944)
Rodil se je v Kranju. Kiparstvo je študiral na ALU v Ljubljani pri profesorju Zdenku Kalinu. Diplomiral je leta 1967.
Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1991 zu delo, razstavljeno na razstavi v Moderni galeriji.
Splet vijugastih, neprekinjenih Unij, narisanih s svinčnikom na belem listu papirja. Subtilni, razmišljujoči ritmi linij so ideja o organski rasti, o naravi in njenih silah. Pogačnik ne slika slike ampak ustvarja novo podobo, ki v gledalcu obudi prastar občutek vilinskega plesa. Rusalkc so povodne vile iz slovanske m i to log ije. Tesen stik z naravo, iskanje milega ravnovesja v naravi z oživljanjem mrtvih točk uvršča Pogačnika v bližino abstraktnega ekspresionizma. Z ustanovitvijo Družine iz Šempasa pa nadaljuje OHO-jevsko idejo transcendentalnega konceptuali-zma, to je upodobiti idejo samo.
P. H. F.
Luka Dakskobler, Suša
skem društvu Janez Puhar Kranj, ki natečaj in razstavo tudi organizira, je ta v vseh teh letih prehodila svojo razvojno pot, na začetku zgolj razstavi črno-be-lih fotografij so bile kasneje dodane barvne fotografije in diapozitivi, vedno bolj pa se uve-
razsežnosti, saj med 137 avtorji najdemo tudi fotografe iz Srbije in Čuie Gore, s Češke in Hrvaške. Temu primerno se bodo v prihodnje prizadevali, da Z mednarodnim obeležjem pridobijo tudi pokroviteljstvo FIAP-a.
Igor Kavčič
Železarsko rudarska multimedija
Gornjesavski muzej Jesenice bo na dan sv. Barbare, v četrtek, 4. decembra, ob 18. uri v kinu Železar na Jesenicah predstavil multimedijski projekt Zgodovina železarstva in rudarstva.
Jesenice - V Gornjesavskem muzeju so v okviru aktivnosti ob petdesetletnici muzejske zbirke pripravili nov projekt, multimedijsko (video in interaktivno) predstavitev Zgodovine železarstva in rudarstva. Bogato zbirko, ki jo hrani Gornjesavski muzej, na ta način želijo približati in z njo spodbuditi širše zanimanje, hkrati pa jo umestiti v širši evropski prostor. Projekt, vreden približno 6 milijonov tolarjev, sta sofinancirala Občina Jesenice in Ministrstvo za kulturo, del sredstev pa sta prispevala tudi občina Kranjska Gora in Gornjesavski muzej.
Z multimedijskim programom v Gornjesavskem muzeju želijo prikazati vzpone in padce industrije železarstva, ki je zraslo iz malih obrti (fužine - plavži) in predstaviti zgodovinsko preteklost na strokoven in hkrati pol juden, izobraževalen, razvedrilen in informativen način. "Paket obsega tri področja predstavitve, osnovno na cedeju z multimedijsko predstavitvijo zbirke in vsega, kar sodi zraven, dopolnjuje knjižica o vsem tem, kar se na cedeju nahaja, dodan pa je še zabaven kviz," je še povedala kustosinja železarske zbirke Irena
železarjenja mogoče ogledati kot video, o vsem tem pa prebrati tudi v priloženi knjižici. Dodan je tudi nekoliko zabavnejši del predstavitve, kviz, ki je namenjen vsem generacijam dosedanjih in bodočih obiskovalcev železarske zbirke. "Po odgovorih na devet vprašanj tako lahko postanete vajenec, pomočnik ali celo železarski mojster, če se kaj bo^ spoznate na železarstvo in rudarstvo," je povedala Lačen Bene-dičičeva in dodala, da je multimedijska predstavitev zasnovana tako, da jo bo v prihodnje mogoče dopolnjevati in širiti v
Del stare Save z Ruardovo Graščino, foto: Silvo Kokalj, arhiv Gornjesavskega muzeja
Lačen Benedičič, avtorica projekta in tekstov zanj. Tako se predstavitev začne z zgodovinskimi obdobji, se nadaljuje s srednjim vekom, dobo fužinar-stva, industrializacije, nemirnim obdobjem za železarstvo in kasnejšim razcvetom le tega, se nadaljuje z obdobjem na prelomu tisočletja in se zaključuje s koncem 20. stoletja ter predstavitvijo Acronija. Tako sije preteklost
različnih časovnih sklopih. Video del multimedije na DVD-ju bodo prevajali obiskovalcem stalne železarske zbirke, že pa je prevedena tudi v angleški jezik. Knjižica in zgoščenka (za produkcijo multimedije so poskrbeli v Medium, d.o.o., Žirovnica) sta izšli v 500 izvodih, programiranje vsebine pa je pripravljeno za predstavitev na svetovnem spletu. I.K.
Na razstavo del Iveta Šubica
Kranj - V sredo ob 17. uri bo v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Pavšlarjevi hiši odprtje razstave del akademskega slikarja in Prešernovega nagrajenca lveta Šubica (1922-1989). Tokratna razstava bo imela precej bolj študijski značaj od tistih, ki so bile v Kranju doslej že predstavljene, predvsem zato, ker se osredotoča na slikarjev risarski opus. V kulturnem programu bo nastopil Kvartet kljunastih flavt Glasbene šole Škofja Loka (M. Zaplotnik, M. Šubic, M. Taler in K. Bernik) s pevko Tamaro Terček Pečak. Izvajali bodo stare božične pesmi Michaela Praetoriusa. I.K.
Skupina rusalk pleše nad izvirom na Srakanih, 1994, svinčnik, papir, 51,5 x 36,5 cm. Provenicnca: darilo avtorja leta 2000 za Zbirko Prešernovih nagrajencev.
Galerija Prešernovih nagrajencev
Glavni trg 18, Kranj
IVE ŠUBIC , otvoritev ob občinskem prazniku 3. decembra.
Piše Eva Senčar
S knjigo o
Zvezda s čepico, Slavko Pregl, kratke zgodbe za otroke in odrasle. Založba Mladika, Ljubljana 2003, knjižna zbirka Liščki, ilustriral Arjan Pregl, 57 str.
Slavko Pregl, diplomirani ekonomist, pisatelj in založnik, se je s svojo literaturo zapisal predvsem v mlada srca; način, kako svojo pisateljsko pronicljivost 'prevaja' v mladinska dela, je, na prvi pogled, preprosto posnemajoč realnost, a to je le 'navidezni start na prvo žogo'. V vsakodnevnih, včasih samih po sebi povsem nerazburljivih dogodkih (in dogajanju), celo banalnih, najde iskro situacijske duhovitosti. In medtem ko v Odpravi zelenega zmaja ali v Genijih v kratkih hlačah pripoveduje o najstniškem iskanju avanture, povsem mogoče, take, ki ji je izvir mladostna sla po nevsakdanjem, po
kreaciji, pa v Zvezdi s čepico pristane na povsem običajno slovensko družino - svojo družino. Zgodbe se dogajajo njegovima sinovoma Klemenu in mlajšemu Galu, pa očku in mamici. Skoraj vedno vsem hkrati. Vsi štirje stanujejo v hišici iz. zgodb in kadar kdo odpre vrata, se zgodbe usujejo na vrt, piše avtor. Drobne zgodbice o mamici in očku, ki se odpravljata na koncert in zato morata otroka v varstvo k dedku in babici - ampak vedno ne more biti tako, drugič bosta morala k dedku in babici očka in mamica; o Klemenu, ki bi rad znal vse jezike, da bi razumel tudi govorico živali in stvari - očka te želje ne razume, saj kdor ne uboga na večkrat izrečeno prošnjo, niti slovensko ne zna dobro; o Galu, ki si zaželi prevelike majice, da ne bi punce videle njegovih mišic in mu ne bi zato povsod risale kakšnih srčkov, ...
Geniji v kratkih hlačah, Geniji v dolgih hlačah, Priročnik za klatenje je branje, priljubljeno med četrtošolčki; peto- in šestošolci berejo Odpravo zelenega zmaja; julija je bilo v knjigarnah Mladinske knjige med desetimi najbolj prodajanimi knjigami napeta zgodba o počitniških dogodivščinah treh fantov in dekleta Srebro iz modre špilje. Najmlajšim je
Pregl namenil basni Papiga v šoli in Papiga Že spet v šoli; tudi pričujoča knjiga naj bi spadala med branje za najmlajše. Pa tudi neto je ena izmed tistih knjig, ko prav ne vemo, ali bi ob branju otrokom bolj ne uživali sami. Tako se mi je nedavna zgodilo pri najnovejši zbirki pesmi Toneta Pavčka S črko čez Krko. Za vedrino, kakršno v knjigah pisatelji name* njajo otrokom, nagajivostjo, brezskrbnostjo, ko vse črke, besede in besedne zveze in jezikovne zakonitosti lahkotno in nevsiljivo ležijo na svojem mestu, se skriva drobcena bolečina; če je to pri Pavčku večno prisotno zavedanje minulosti in zmuzljivosti življenja, tragične in nenadomestljive izgube, je pri Pre-glu zavest, da smo odrasli odrasli, daje modrost zamenjala otroško zaletavost. da pa otroško čutenje, otrokovo dušico ne moremo pozabiti niti prezreti ali prevečkrat narobe razumeti, in da prav v tem starejši najdejo posebno veselje. To pa je začutil tudi oblikovalec in ilustrator akademski slikar Arjan Pregl. sin Slavka Pregla: barvno všečne ilustracije, ki se spogledujejo s stripom, se trudijo ostati na ravni otroške risbe, a za njimi je nespregled-no čopič odraslega, akademsko izobraženega risarja.
Cerkev po svetu: Francija
Vera, svobodna in zasebna
Francija je sicer država s katoliško tradicijo, vendar se tam religioznost danes manj prakticira. Poleg katoličanov je tam 750.000 protestantov, 650.000 judov, 600.000 pravoslavnih in budistov in skoraj 4 milijone muslimanov, ki predstavljajo drugo religijo v državi.
Protestantske cerkve so razdeljene na župnije, ki se povezujejo v konzistorije, na višji ravni pa združevanje ni več enotno. Poznajo več regionalnih sinod in skupno nacionalno sinodo. 1905 je bila ustanovljena Francoska protestantska zveza, ki je dolgo predstavljala konfederacijo protestantskih cerkva. Delovna področja zveze so informiranje, delo z mladimi, mednarodni odnosi, RTV, kaplanska služba v,zaporih, ... Zveza zastopa tudi protestantizem v razmerju do države.
Judje imajo svoj centralni kon-zistorij v Parizu in jih ravno tako zastopa pred državo. Voli tudi najvišjega rabija Francije.
Islam pa združuje ljudi različnega porekla in narodnosti. Ker pripadajo tudi različnim ožjim religioznim skupnostim, to otežuje njihovo skupno nastopanje navzven. Kljub velikemu številu vernikov imajo le osem mošej v pravem arhitekturnem pomenu. 80 odstotkov muslimanov je nizko kvalificiranih delavcev in živijo v negotovih razmerah s slabimi pogoji.
Zgodovinski razvoj odnosov med državo in verskimi skupnostmi obsega štiri obdobja.
(1) Pred francosko revolucijo je imela katoliška vera status državne vere in sicer od 1515. Premoženje cerkve je bilo neobdavčeno, cerkev pa je državi dajala darila po lastni presoji. Druge religije je država načeloma tolerirala, včasih pa tudi preganjala. Položaj protestantov se je izboljšal po 1787.
(2) Po revoluciji je bila priznana verska svoboda. V praksi pa so bila odstopanja. Država je želela imeti cerkev, ki bi bila neodvisna od Svetega sedeža. Duhovnike, ki niso prisegli državi, so preganjali. 1795 je bil določen dekret, ki določi ločitev cerkve od države. Začelo se je načrtno razkristjanjevanje.
(3) Konkordat s Svetim sedežem je sklenil Napoleon Bona-parte leta 1801. Bil pa je precej meglen, kar je Napoleonu ugajalo. Priznaval je le štiri veroizpovedi: katoliško, kalvinistično, luteransko in judovsko. Bile so tudi financirane iz proračuna. Druge vere pa je država zgolj tolerirala.
(4) Po letu 1905 je zakon uveljavil ločitev cerkve od države. Vatikan je protestiral, ker ni želel cerkve v funkciji javne službe države. Spodrsljaji so bili tako s strani države kot Vatikana. Leta 1958 je bila sprejeta ustava, ki razglaša enakost vseh državljanov in spoštovanje države do vseh ver. Država se je tako postavila na pozicijo nevtralnosti in tako varuje svobodno izvrševanje verskih obredov ter kaznuje njene kršitve. Prepoveduje
Začel se je advent
Kranj - V nedeljo se je s prvo adventno nedeljo začel advent. Sledile bodo še tri nedelje. Zadnja bo 21. decembra, ko bo treba na ad-ventnem venčku upihniti zadnjo, četrto svečo. Čez tri dni bo namreč že sveti večer.
Beseda advent izhaja iz latinske besede "adventus" ali prihod. Kot je zapisano v drugi knjigi Nika Kureta Praznično leto Slovencev, so se kristjani že od nekdaj posebej pripravljali na Božič. Ta praznik je bil prvič omenjen na koncu 4. stoletja, posebne priprave nanj pa so se začele v 6. stoletju. Najstarejši način priprave na božični praznik je bil post, ki se je sprva začel že na Martinovo 11. novembra. Postili so se v ponedeljkih, sredah in petkih. Pravoslavna cerkev ne pozna adventa, zato že od 8. stoletja naprej predpisuje posebni predbožični post, ki traja šest tednov. V cerkvi vlada vijolična barva, ženitovanja pa niso posebej priporočljiva. Advent je čas zunanje in duhovne priprave na božič, katere del je obiskovanje jutranjih maš, ki imajo v različnih delih Slovenije različna imena: zorni-ce, svitanice, svitne in jutranjice. Na adventni čas in hojo k jutranjim mašam so vezane številne vraže, ki so ostalina poganstva in jih katoliška cerkev ni uspela povsem izriniti iz življenja in razmišljanja ljudi. Jože Košnjek
diskriminacijo na podlagi verske pripadnosti. Vsakdo ima svobodo prisostvovati obredom svoje vere in država mora zagotavljati ustrezne pogoje za to.
Država pa tudi ne priznava nobene vere posebej (opušča režim štirih javno priznanih ver). Vse religije so del zasebne sfere in ne več javne. Država tudi ne plačuje in ne podpira nobene vere. Od 1905 se ne vmešava več v organizacijo cerkva in ne plačuje duhovnikov. Predsednik države tudi ne imenuje več škofov.
Verske skupnosti imajo status združenj zasebnega prava. Poznajo religiozna in škofijska združenja. Religioznih združenj se poslužujejo predvsem protestanti in judje. So bolj prožna in prilagodljiva. Katoličani pa poznajo škofijska združenja, ki preprečujejo nastanek nekakšnih cerkva v cerkvi. Upoštevajo tudi pravila kanonskega prava in so sprejemljiva za Sveti sedež.
Nove verske skupnosti pa imajo težave, ker sodišče redko prizna neko skupnost kot religiozno. Sekte imajo pravico do obstoja, njihov namen pa ne sme biti v nasprotju s pravom in moralo. Sekte namreč velikokrat delujejo kot gospodarske družbe, kar pa ni izključno religiozno poslanstvo. Mora dokazati, daje njeno poslanstvo javno koristno.
Država dovoljuje verskim skupnostim, da nadzoruje nekatere institucije, kot so bolnice, zapori, bolnice za duševno prizadete, ... Pri tem prednjači katoliška cerkev. Redovniki so v bolnišnicah in drugih družbeno koristnih ustanovah lahko tudi zaposleni.
Dovoljene so zasebne šole, v katere je vključenih 16 odstotkov učencev. 90 odstotkov teh šol je katoliških. Država jih lahko financira, vendar morajo te šole obravnavati potem vse učence enakovredno (ni versko privilegiranih).
Javno izobraževanje je posvetno in ne poznajo verskega pouka. Nudijo pa moralno in državljansko vzgojo. Zanimivo pa je, da imajo namesto sobote prost dan v sredo.
V državnih šolah lahko izražajo versko pripadnost, če le ni v nasprotju z načelom laičnosti države. V praksi to povzroča veliko problemov. 1989 je bil pereč problem dveh muslimanskih šolark, ki v šoli nista hoteli sneti naglavnih rut. Ustavno sodišče je ugotovilo, da to nošenje samo po sebi ni kršenje načela laičnosti. Kršenje pa bi bilo, če bi njihovo razkazovanje pomenilo pritisk na drugače misleče, če kršijo versko svobodo ali dostojanstvo drugih ali ovirajo potek pouka v šolah. Ustavno sodišče je šele leta 1995 ohranilo sankcijo izključitve dveh musli-mank iz šole, ker si med uro telovadbe nista hoteli sneti naglavnih rut. Lokalna muslimanska skupnost je nato organizirala demonstracije pred šolo, kar pa ni pomagalo. Želeli so prepovedati celo vsakršne verske simbole, kar pa ustavno sodišče ni dovolilo.
Lahko vidimo, daje v Franciji navzoča t.i. doktrina pozitivne laičnosti, ki državi nalaga, da vsakomur omogoči udejstvova-nje na svojem verskem področju.
Dominik Frelih
Blagoslov obnovljenega župnišča
Preddvor - V Preddvoru, kjer je župnijska cerkev posvečena sv. Petru, so obnovili dotrajano župnišče. Ob zaključku obnove je bila v nedeljo v Preddvoru zahvalna maša in blagoslovitev novega župnišča, ki jo je opravil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, sodelovali pa so tudi duhovniki, rojeni v preddvorski župniji.
j.k.
Znova jaslice v Mlačci
Mojstrana - V soteski Mlačca pri Mojstrani bodo tudi letos pripravili žive jaslice v lednih slapovih. Dostop do Mlačce je po cesti Mojstrana - Radovna, kjer je treba po nekaj sto metrih zaviti desno in, če ste z avtomobilom, parkirati pri teniških igriščih, od koder je še nekaj minut hoje. Jaslice bodo za javnost odprte med 25. in 29. decembrom in prve dni v novem letu. - J.K.
Prazniki in godovi
Miklavž, skrivnostni dobrotnik
Svetega Nikolaja častijo v katoliški in pravoslavni cerkvi. V Sloveniji mu je posvečenih okrog 200 cerkva.
V tednu pred nami je kar nekaj zanimivih praznikov in svetnikov. Danes, 2. decembra, se posebej spominjamo mučenke Bi-bijane (Vivijana, Živka) in spo-kornice Blanke. Jutri, 3. decembra, se katoliška cerkev spominja redovnika in zavetnika misi-jonov Frančiška Ksaverja, preroka Sofonija in mučenca Kasijana. Frančišek Ksaver se
nikov, ji je oče sam odsekal glavo, za kazen pa gaje takoj ubila strela. Zaprta je bila v stolpu, zato jo upodabljajo s stolpom v rokah.
V petek, 5. decembra, bo praznoval opat Saba (Savo), v soboto, 6. decembra, pa se cerkev spominja mučenke Dionizije in škofa Nikolaja ali Miklavža. Miklavž je nekaj posebnega
je rodil leta 1506 na gradu Xavi-er blizu mesta Pamplon v Franciji. Bil je doktor filozofije in professor na sloviti pariški univerzi Sorboni. Ustanovitelj jezuitov ali Družbe Jezusove gaje navdušil za sodelovanje. Bil je med sedmimi ustanovitelji družbe 5. avgusta leta 1534 v cerkvi na Montmartru. Leta 1542 je vodil skupino jezuitov v Indijo. Bil je zelo uspešen, zato je želel naprej na Japonsko in Kitajsko, vendar je zaradi mrzlice leta 1552 umrl na otoku San-cian. Pokopali so ga v mestu Goa. Frančišek Ksaverij je zavetnik mnogih, ki jim je ime Franc, Francelj ali Frančiška, Francka in Fanči. Kot ime se uporablja tudi njegov priimek kot Ksaver, Ksaverij in Ksaverja.
V četrtek, 4. decembra, bo praznik duhovnika in cerkvenega učitelja Janeza Damaščana in device ter mučenke Barbare, ki je ena od štirinajstih pomočnikov v sili. Priporočajo seji za srečno zadnjo uro, za zavetnico pa so jo izbrali rudarji, vojaki -topničarji, zidarji, ranjenci in vsi, ki jim grozi hitra smrt. Rudarji na nj§n god ob kipih v rovih ali predorih prižigajo sveče. Po izročilu naj bi bila doma v Mali Aziji. Ker se ni hotela poročiti in častiti poganskih svet-
med svetniki. Bil je škof v mestu Mira v Mali Aziji (danes Demre) in je umrl v visoki starosti okrog leta 350. Nikolaj, ki pomeni "zmaga ljudstva", je premoženje staršev razdelil revežem in postal redovnik. Bil je dobrotnik. Legenda pravi, da je neke noči skozi okno prinesel trem dekletom doto, da so se lahko dostojno in brez sramote poročile. Zato hodi Miklavž skrivoma ponoči in obdaruje otroke, podnevi pa v spremstvu angelov in parkeljnov obdaruje pridne z darili, poredne pa s šibo. Miklavž je zelo spoštovan tudi v vzhodni pravoslavni cerkvi. Ker je nekoč na morju pomiril vihar, so ga izbrali za zavetnika tudi mornarji, splavarji, mlinarji in Žagarji. Miklavžu so še posebej posvečene cerkve ob vodah, med njimi ljubljanska stolnica, ki je bila nekdaj cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev. V soboto bodo imeli god tisti, ki jim je ime Nikolaj, Miklavž, Niko, Niki, Miko, Mikec, Mi-ček, Nikolaja, Nika in Nikica.
V nedeljo, 7. decembra, bo praznik škofa in cerkvenega učitelja Ambroža, mučenca Agatona in redovnice Jožefe Rosello, v ponedeljek pa bo praznik Brezmadežno spočetje device Marije.
Jože Košnjek
a Urbančič - Turnograjska
Dnevi so na Turnu hitro minevali in Josipina se je ponovno veselila toplih dni. Lovro je še vedno hodil na Turn skoraj vsak drugi dan. Kljub temu da sta se pogosto videvala, mu je Josipina vztrajno pisala. 22. julija 1853 mu je ob devetih zjutraj sporočala:
"Preljubi moj Lovričko!
Naj ti prinesejo te besedice moj pozdrav - žarni poljub, mojo ljubezen neskončno - večno!!! - O da bi te najdle zdravoga i veseloga - o kaka radost bi mi bila!! - Pošljem ti "zdravila " i dva kosca šoko-lade. Kaj u Krajnu novoga najdel? Kaj Brunov rekel? - - Lovričko - z Bogom zdaj! "Hitrita" je! O čuti vse drugo, kar ti povedati ne morem - čuti, da z vso ljubeznijo je bilajebo tvoja zvesta Josipina
Vse serčno od mojih = tvojih! Če pišeš Alberju, izroči mu vse lepo od nas i matke serčno zahvalo, da je poslal denar! Jutro - ah zopet skupaj! O to sladko! Ob 6. pridi na "klane", ako se znabiti ne znajdeta popred že u Krajnu pri Majorju!
Z Bogom moje vse!"
Lovro in Josipina sta zelo rada jedla čokolado.
saj jo Josipina v pismih velikokrat omenja. Kot posledica tega ju je pogosto bolel želodec, ker sta jo preveč pojedla. Imela sta jo za zdravilo. V tem poletnem času je prišel na Turn tudi Lovrov prijatelj Alber, ki so ga vsi cenili. Čeprav je Lovro prišel 22. julija na Turn, se je že čez tri dni odpravil domov v Kamno Gorico. Mati mu je namreč očitala, da je nič ne obišče. Medtem so se mu začele pojavljati zdravstvene težave. Pogosto se je slabo počutil. Takoj po odhodu je Josipina vzela v roke pero in pisala:
"O premili moj Lovričko!
Da bi zdaj mogla namesto lista sama k tebi zle-teti, viditi, ali si zdrav - vesel! O kako mi to hrepenenje - in ne morem ga spolniti! O to je hudo! Lovričko - ah pustila sim te včeraj s tužnim ser-com od sebe - ah kak bi te ne bila, ko si bil ubožec bolan - i k tomu s tako "uprego"! O daj Večni, da bi se ne bila ti kaka nesreča zgodila! Lovro - o in kako tvoje preljubo zdravjice? O kak neskončno težko pričakujem vesti o njem, ko me
skerbi.-ah prav skerbi - da bi kaj hujšiga ne
postalo! Bog daj, da bi se ne uresničila moja bo-
jazen, da bi bilo zdravo moje vse! O zakaj nisi ostal pri meni! Lovričko - Bog ve, ali se ze pelješ iz Kamne gorice! O da bi užival krasno jutro z zdravim telesom z veselim serčkom!
Kako se imel u Kamni gorici? Ali vsi zdravi? Kaj preljuba matka? O proči vse, ljubček moj, ko danas mi žalibož.e še ni pripušeno ustmeno s teboj govoriti! O jutro! Zna biti da sami pridemo popoldne po te - pa to ni gotovo! - Ako ne, tak ob 6. na klancu čaka, če bode lepo, ali če bode dež, pride u Krajn! - Dobila sim včeraj tvoj perstanček nazaj! Pošljem ti ga! Da bi bil le terdno narejen! Pošljem tudi "lekarije"! Prosim Lovričko pošlji "vestjo belo" da se opere za Ljubljano! Matka bo pisala Lokarju ter te sprosila za ene dni! Ali me z matko tudi z vama u Ljubljano greva, še ni gotovo! Morebiti! Ustmeno u tom! Lovro moj, ah z Bogom! O naj te najdejo te verstice zdravoga, veseloga - mojega, naj ti prinesejo moje serce - mojo brezkončno ljubezen - moje vse!! Bodi moj - kakor je večno tvoja - s tisuč žarnimi poljubi
tvoja Josipina."
Lovro ji je odgovoril, da se ne počuti najbolje. Predvsem je imel težave z želodcem in nemirnostjo. Njegova in Josipinina družina sta se v tem času zelo povezali med seboj. Pogosto so se tudi obiskovali in si izmenjavali različna mnenja. Josipina je omenjeno Lovrovo stanje zelo skrbelo, zato je v skrbi zapisala:
"O premili moj Lovričko!
Ah le malo besedic - saj sva kmalo skupaj, saj
kmalo vse ustmeno! O presladka nada!!! Hvala, preljubi Lovričko za včerajni mili listek!
- O pa neče mi povedati, da si prav zdrav! O to britko! Daj Bog, da bi danas bolje bilo! Daj Bog!
Hvala za listek Jelice (moja op. Lovrova sestra)
- za vse ljubo, kar izročiš od tvojih ljubih! Vidiš, vidiš, ljubček - da jaz prav sodila, da matko tvojo žali, da jih nisi obiskal!! - Jutro - ajdi - ajdi! Lovričko - morebiti skupaj vsi! Ah potom lepa vožnji-ca!! Lovro - opomnim te - ako bi znal pozabiti, da napraviš u Krajnu vse skup, kar bodeš potreboval za potovanje - za Gradec! Černo obleko bodeš že morebiti moral imeti, ako bodeš pri advokatih, profesorjih okrog hodil! Ne pozabi je! O da bi s teboj mola iti u Gradec! Lovričko mudi se - jaz moram nehati! Kmalu te objamem! O to krasno!
Tisuč poljubov ti od tvoje večno tvoje J o sipine
Od mojih = tvojih vse serčno! Jaz prav zdrava!"
Lovro se je naslednji dan odpravljal v Gradec, da bi si poiskal stanovanje in službo. Tja naj bi se potem preselila skupaj z Josipino po poroki. "Govorila sim z matko zavoljo Gradca! Njena želja, serčna želja je, da bi šel u Gradec, ko je kakor se za fanta spodobi i za stanovanje prav prav potrebno! " Te besede je pisala Lovru en mesec pred njegovim odhodom, in sicer 27. junija. Misel na Gradec je bila dobrodošla tudi zaradi boljše možnosti Lovrove zaposlitve.
(se nadaljuje)
Oddaja možna samo v gospodinjskih količinah. Ponudba velja od 3.12. - 18.12.2003 oz. do razprodaje zalog.
Ponudba velja od 03.12. do 18.12.2003
Velika otvoritev - OBI Kranj, 3. decembre od 8. ure dalje.
^Akumulatorski vrtalnik 18 V
^16 stopenjski vrtilni moment, hitrovpenjalna glava, levo/desno, elektronska regulacija hitrosti, dvema akumulatorjema, polnilnikom in kovčku, art.: 605504C
Gotovi parket bukev
1160 x 180 x 15 mm,
start.: 6648240
PE = 1 paket je 1,67 rrr'
Talne ploščice Niagara sive
1. kvaliteta, 34x34 cm, start.: 5182894 PE = 1 paket je 1,7 rrf
Božične okrasne kroglice
različnih barv in velikosti, start ,:6631212
OBI Kranj
Stara cesta (sejmišče),
Tel: 04 281 24 15 Fax: 04 281 24 40
*lTrtni center
odprto:
pon. - sob. od 8:00 do 21:00 nedelja    od 8:00 do 13:00
Prvaki ugnali Blejce
Več kot dve uri so potrebovali državni odbojkarski prvaki iz Kamnika, da so v derbiju 1. slovenske moške
lige štrli odpor tokrat zelo borbenih Blejcev.
KOŠARKA
Blejski odbojkarji so v soboto zvečer dodobra namučili prvake s Kamnika.
Bled - Začetek tekme v Radovljici sicer ni napovedoval takšnega boja, saj so Blejci popustili že po prvem tehničnem odmoru in Kamničani so si hitro nabrali prednost. V nadaljevanju pa je do izraza prišla borbenost domačih na mreži in v polju in gostje so imeli veliko težav, da so upravičili status favorita. Tudi če bi zmagali Blejci, tokrat ne bi bilo nezasluženo, saj sta bili obe ekipi zelo izenačeni. Rezultat: LIP Bled : Calcit 2:3 (-16, 20, -24, 23, -15). Po koncu prvega dela so v vodstvu odbojkarji kamniškega Calcita s 24 točkami, pred Salonitom Anhovo (22) in Šoštanj Topolšico (20). Sledi Svit (19), na petem mestu pa je LIP Bled (15), ki ima tri točke naskoka pred Krko.
V ženski prvi ligi je bil na sporedu derbi neporaženih ekip, na katerem so odbojkarice Sladkega greha Ljubljane upravičile napovedi o naskoku na prvo mesto, saj so v Mariboru premagale Novo KBM Branik s 3:1. Po prvem delu je tako v vodstvu Sladki greh Ljubljana (27) pred Novo KBM Branik
JUDO _
(24) in HIT Novo Gorico (18).
Pri moških sta oba gorenjska drugoligaša zmagala. Odbojkarji Termo Lubnika so po pričakovanju v gosteh premagali novince iz Logatca, ki so se predvsem v prvem nizu dobro upirali, a zmaga Škofjeločanov ni bila vprašljiva - Okna Petrov-čič Logatec : Termo Lubnik 0:3 (-23, -19, -19). Zelo zanimivo pa je bilo v Kranju. Gostje iz Brezovice so se izkazali kot zelo čvrsta ekipa in Kranjčani so potrebovali kar pet nizov, da so si vknjižili novo zmago. Rezultat: Astec Triglav : Brezovica 3:2 (21, -23, 19, -22, 8). Po osmih krogih je v vodstvu Prva-čina (20), pred Termo Lubni-kom (tekma več 19) in SIP Šempetrom (18). Odbojkarji Astec Triglava so z 10 točkami na 7. mestu.
Pri ženskah so Jeseničanke brez večjih težav dobile gorenjski derbi, saj ekipa Broline e-SŠ Kamnik po pomladitvi ekipe pred letošnjo sezono ne sodi v sam vrh. Mladi Jesenice : Broline e-SŠ Kamnik 3:0 (19, 12, 12). Blejke pa so gostovale v Šempetru in sicer po pričako-
vanju izgubile, pa vendarle je bilo za pričakovati čvrstejši odpor Blejk. Rezultat: Savinjska Šempeter: Bled 3:0 (19, 7, 14). V vodstvu je s tekmo manj Evi
Vital iz Ljubljane (21), pred Intervalom A Izolo (21) sledijo pa Mladi Jesenice (18). Blejke so še vedno brez točk in ostajajo na 12. mestu.
V 3. DOL so odbojkarji El-mont OK Gorje doma ugnali VC Portorož s 3:1, še hitreje pa so do novih točk prišli igralci Telemach Žirovnice, ki so s 3:0 ugnali goste iz Mokronoga. V vodstvu je Salonit Anhovo II (12), le točko za njim pa zaostaja Telemach Žirovnica. Elmont OK Gorje se je z novimi točkami povzpel na četrto mesto, Iskra Mehanizmi Kropa pa ostaja na osmem mestu. Pri ženskah so igralke ŽOK Partizan Sk. Loka na gostovanju zanesljivo ugnale OD Krim (0:3), v Žirovnici pa so domačinke uspele iztržiti le niz proti mladi ekipi HIT Nova Gorica. V vodstvu je še vedno ŽOK Šentvid (22), Škofjeločanke pa so trenutno na petem mestu in so še vedno v boju za vrh, saj zaostajajo le za 4 točke. Pizzera Morena je s 6 točkami trenutno na 8. mestu. Branko Maček, foto: Gorazd Kavčič
Tretje svetovne vojaške igre v Italiji
Ljubljana - Minuli četrtek je bila v Vojašnici Franca Rozmana -Staneta v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri so pripadniki Slovenske vojske predstavili športne reprezentance Slovenske vojske, ki se bodo od 4. do 11. decembra v Catanii v Italiji udeležile 3. svetovnih vojaških iger. Na tiskovni konferenci so spregovorili tudi o ciljih odprave Slovenske vojske na igrah, ki jo bodo vodili brigadirja Bojan Šuligoj in Peter Zupan, koordinator pa bo Jure Velepec.
Slovenske atlete (Anja Valant, Brigita Langerholc, Helena Ja-vornik, Matija Šestak, Miran Vodovnik, Igor Prime, David Rih-taršič, Tadej Drobnič, Janez Pretnar, Uroš Taks) bosta vodila podpolkovnik Matjaž Vrhunc in Cveto Ivšek, kolesarja (Jure Robič, Simon Zupančič) polkovnik Tomaž Strgar in judoiste (Raša Sraka, Urška Žolnir, Gregor Brod, Peter Bevc, Simon Zaforšnik, Renato Vezzosi) pa nadporočnik Ivo Ermenec in stotnik Miran Stanovnik.
Po podatkih organizatorja je na 3. vojaške igre prijavljenih 84 držav. Italijani so zaradi kratkega časa za pripravo iger pripravili okrnjen spored in nekaterih standardnih disciplin ne bodo izvedli (strelstvo, padalstvo, vojaški peteroboj, orientacijski tek).
Z 2. svetovnih vojaških iger v _
Triglavani slavili v Zrečah
Kranj - Košarkarji v l.SKL so konec tedna odigrali 10. krog. Ekipa Triglava je gostovala pri Rogli v Zrečah in se prvič v tej sezoni veselila tudi zmage na tujem. Kranjčani so namreč slavili z 92:96 (84:84, 64:65, 47:49, 27:25). Nove zmage so se veselili tudi košarkarji Heliosa, ki so doma premagali moštvo Kopra z 89:72 (60:55, 37:38, 22:17). Na lestvici vodi ekipa Zagorja z .18 točkami, Helios pa je z enakim številom točk drugi. Triglavani so s 15 točkami četrti. V soboto bodo Kranjčani gostovali pri Kopru, Helios pa pri Pivki Perutninarstvu.
V l.B SKL je ekipa Loka kave TCG gostovala pri Litiji in zmagala z 78:82 (56:63, 41:39, 19:21). Ekipa Radovljice je tokrat gostovala pri Fragmatu in izgubila s' 103:56 (77:45,46:29, 24:11). Na lestvici vodijo ekipe Parkljev Bežigrad, Radenske Creativ in Loka kave TCG s po 13 točkami, ekipa Radovljice pa je zadnja s 7 točkami. V soboto Loka kava TCG gosti Novo Gorico, ekipa Radovljice pa Ba-nex. V.S.
ROKOMET_;_'
Drugoligaški derbi Cerkljam
Kranj - Rokometaši Terma so imeli tokrat prosto soboto, saj bodo prvenstveno tekmo s Celjani, ki so v nedeljo igrali v ligi prvakov (in premagali ekipo Flensburga) odigrali jutri, v sredo, ob 20. uri v dvorani Poden.
CHIO Kranj je v l.B ligi gostoval na Igu in spet izgubil. Kranjčanom letos ne gre in ne gre. V drugi moški ligi je bil v Cerkljah gorenjski obračun med domačini in Radovljico. Dobili so ga gostitelji, ki so ostali v vrhu lestvice in so skupaj Dobovo in Šmartnim kandidati za napredovanje. Z novim porazom je Radovljica dokončno izgubila vse možnosti za visoko mesto na lestvici. Zdaj se bodo skupaj z Alplesom borili za mesta na sredini lestvice in mešali štrene favoritom. Alples je tokrat spet zmagal. Dobil je,obračun novincev v ligi in Radeče še bolj "zabetoniral" na rep lestvice.
REZULTATI: l.B liga - moški: Sviš - Gorišnica 32-31; Gorica Leasing - Slovan 31-26; Mokerc Ig - CHIO Kranj 34-31; Pekarna Grosuplje - Sevnica 36-23; Mitol Sežana - Dol TKI Hrastnik 26-25; Črnomelj - Gold club 19 - 30;
2. liga - moški: Cerklje - Radovljica 26-20; Dobova - Grča Kočevje 33-29; Alples - Radeče 24-18; Arcont Radgona - Drava 31-23; Izola -Ajdovščina 29-21; Atom Krško - Šmartno 99 30-25. M.D.
PODVODNI HOKEJ_
Kranjčani drugi v Tivoliju
Ljubljana, Kranj - Minulo soboto je v bazenu Tivoli potekal mednarodni turnir LUVvTGANA 2003 v podvodnem hokeju. Nastopilo je deset ekip iz štirih držav: Slovenije, Srbije in Črne gore, Italije in Nemčije. Ekipa PH Kranj je veliko delo opravila že v razigravanju, koje po odlični in predvsem borbeni igri premagala domačo PH Olimpijo, tudi sicer največjega tekmeca Kranjčanov v tekmovanju za naslov novih državnih prvakov. V velikem finalu so senato Kranjčani pomerili z ekipo Calvpso, ki je v bistvu reprezentanca Srbije in Črne gore. Po izredno grobi in do zadnje minute neodločeni tekmi so Kranjčani na koncu morali priznati zmago Ca-lypsu z rezultatom 5:3. Tretje mesto je osvojila PH Ljubljana. Kot je sporočil predsednik PH Kranj Gregor Kernc, kranjski podvodni hokejisti te dni vabijo v svoje vrste nove člane. Najdejo jih lahko na pokritem olimpijskem bazenu v Kranju, dodatne informacije pa na domači strani Društva za Podvodni hokej Kranj. V.S.
Kranjski judoisti ostajajo med elito
Kranj - S četrtim krogom se je prejšnjo soboto končal redni del tekmovanja v 1. slovenski judo ligi. Judoisti kranjskega policijskega judo kluba so z zmago nad judoisti koroškega Holdinga s 4:3 in porazom proti Olimpiji z 2:5 izpolnili letošnji cilj, saj so s štirimi točkami obstali v elitni skupini slovenskih judoistov. Iz 1. lige so izpadli judoisti Gorišnice, v končnici pa se bodo za naslov prvaka borile ekipe Impola iz Slovenske Bistrice, Branik Brokerja iz Maribora, Olimpije iz Ljubljane in Ivo Reve iz Celja. Sklepni turnir bo 6. decembra v Slovenski Bistrici. V.S.
MALI NOGOMET_
Malonogometni turnir v Zabreznici
Žirovnica - Rekreacijsko nogometno društvo Kašarija team organizira 5. tradicionalni malonogometni turnir. Pripravili ga bodo to soboto, 6. decembra, potekal pa bo v dvorani Osnovne šole Žirovnica v Zabreznici. Število prijave je omejeno, informacije pa dobite po telefonu 041 608 556. Žrebanje bo v jutri, v sredo, ob 19.30 v Okrepčevalnici Mesarije Mali v Zabreznici. V.S.
Tromeja - še več snega!
Z veljavno smučarsko karto dobite popust v toplicah »Erlebnistherme rrnbad« Beljak.
Zagrebu leta 1999 je slovensko zastopstvo prineslo domov petnajst kolajn: sedem zlatih, štiri srebrne in štiri bronaste. Osvojitev treh kolajn je za slovenske predstavnike verjetno realen cilj, vendar je zaradi nenavadnega termina poletnih iger (najprej so bile predvidene v Madridu) težko napovedati formo športnikov, saj ravno začenjajo priprave na naslednjo sezono.
Alenka Brun
ŠAH _
V Kranju kot na madžarskem prvenstvu
20. Špelinega memoriala v plavanju se je udeležilo okoli 400 mladih plavalcev iz sedmih držav, največ kolajn pa so domov odnesli Madžari.
Kranj - Že sobotni dopoldanski program jubilejnega Špelinega memoriala v olimpijskem bazenu v Kranju je bil v znamenju madžarskih plavalcev in je
www.3laendereck.at
Smučarske karte s popustom pri: SKIPASS TRAVEL Kranjska Gora
apartmaji Garni, tel. 04-582 , 10 00 in na avtocesti pred /\ k»r»y»nit<lfn predorom, pri
SKIPASS TRAVE Lft
,tel.04-58fel51l.
'.skipasstravel.s
Dober dosežek Kranjčank
Bled - Končala se je tudi letošnja državna ženska liga v šahu. Zmagala je ekipa LŠK Metalka Trgovina iz Ljubljane, pred lanskoletnimi državnimi prvakinjami ŠK Nova Gorica, ki je v prvem delu igrala brez svoje najboljše igralke, velemojstrice Elene Se-dine. Tretja je bila ekipa ŠK Triglav Krško. Zanimivo je, da so imele prve tri ekipe na vodilnih deskah igralke z najvišjim šahovskim nazivom, hkrati so vse tri vrhunske profesionalke. Gorenjsko so zastopale kar tri amaterske ekipe. Pričakovano najboljša je bila ekipa ŠS Tomo Zupan iz Kranja, na zelo dobrem 5. mestu, ŠD Gorenjka Lesce je bila sedma, ŠD Jesenice pa devete. Ekipa LŠK Metalka Trgovina iz Ljubljane si je z naslovom državnih prvakinj pridobila pravico nastopa na ekipnem evropskem prvenstvu. Iz najelitnejše ženske lige je izpadla ekipa 'kadetinj', SK Popotnik iz Komende.
Končni vrstni red: 1. LŠK Metalka Trgovina Ljubljana 22,5 točk 17 meč točk (Stepovaia Tatiana, Kapš Darja in Novak Ksen-ja, 2. ŠK Nova Gorica 21,5 16 (Sedina Elena, Krivec Jana, Sre-brnič Ana), 3. ŠK Triglav Krško 17,5 12 (Prudnikova Svetlana, Mar Karmen, Ahmatovič Mirela), 4. ŽŠD Maribor LANCom 15,5 10,5. ŠS Tomo Zupan Kranj 13 9 (Rožič Vesna, Orel Karmen, Orel Simona, Debeljak Jerneja), 6. ŠD Vele Domžale 13 8, 7. ŠD Gorenjka Lesce 9,5 6 (Jicman Ligia, Petek Francka, Marušič Nada, Špendal Barbara) 8. ŠD AET Tolmin 9,5 5,9. ŠD Jesenice 7,5 5 (Hrcnič Miša, Krivec Špela, Pongrac Alojzija), 10. ŠK Popotnik Komenda 5,5 2. Podrobnejše rezultate si lahko ogledate na in-ternetni strani: http://www.sah-zveza.si/rez/03I l/si031gdw/ O.O.
bil najbolj podoben kar njihovemu državnemu prvenstvu. Mladi plavalci iz naše vzhodne sosede so bili namreč največkrat na zmagovalnih stopničkah. S podobnim plavanjem so nadaljevali tudi v popoldanskem delu tekmovanja. Med njimi je najbolj izstopala Szuszanna Ja-kabos, ki je premagovala tudi svoje starejše tekmice in to za celih deset sekund.
V memorialni disciplini 800 m prosto so bili najboljši Davor Trnovljakovič iz Zmaja Tuzle (Bosna), Andrea Busato iz Veneta (Italija) in Adam Dajka iz Budapest Vasutas (Madžarska) v moški kategoriji, ter v ženski
kategoriji Martina Cuppone iz Veneta (Italija) ter Szofia Ba-lazs in Orsolva Tompa, obe iz Budapest Vasutas (Madžarska).
Pokale najboljšim v memorialni disciplini je podelil Jaka Rebolj, brat Špele Rebolj, prezgodaj preminule kranjske plavalke.
V absolutni uvrstitvi v memorialni disciplini pa je bil vrstni red naslednji: 1. Davor Trnovljakovič, 2. Andrea Busato in 3. Uroš Jedlevčnik med moškimi ter 1. Martina Cuppone, 2. Zso-fia Balazs in 3. Giorgia Squiz-zato v ženski kategoriji.
Jože Marinček, foto: Gorazd Kavčič
Slovo s porazom
Z zadnjim jesenskim krogom so se tudi nogometaši v prvi in drugi ligi do konca februarja poslovili od nogometnih zelenic - Tako Domžalčani kot Kranjčani so prvi del zaključili s porazom.
Z biatlonsko reprezentanco tudi brata Poklukar
Kranj - Čez dva dni se v Kon-    TSK Merkurja iz Kranja, ki je
Kranj - Konec tedna so nogometaši v ligi Si.niobil odigrali 18. krog. Ekipa Domžal je v nedeljo gostovala pri Mariboru Pivovarni Laško in izgubila z 1:0 (0:0). Tako so Domžalčani po jesenskem delu prvenstva pristali na devetem mestu z 20 točkami, jesenski prvak pa je ekipa Gorice, ki ima 35 točk.
Supernova Triglav je jesensko sezono v 2. slovenski nogometni ligi sklenil s porazom na domačem igrišču v Kranju z rezultatom 1:2 (0:2) proti ekipi Zagorja in osmem mestu na lestvici, kar je v okvirih pričakovanj, saj je bil tekmovalni cilj uvrstitev od petega do osmega mesta. Pri tem je potrebno poudariti, da so Gorenjci še lani ta čas trepetali za obstoj kluba in drugo-ligaškega statusa, letos pa se stvari premikajo na bolje. V moštvu so večinoma domači igralci, v letošnji sezoni pa so se uveljavili Bojan Jokič (komaj 17 let), Egon Parte (igral v Avstriji), Janez Resnik (povratek iz Šenčurja), veseli pa povratek in dobre igre Gregorja Nišandžiča, Miha Breznik je eden najbolj borbenih, kapetan Alen Krupič pa z izkušnjami pomaga ekipi, ki naj bi v tej sezoni predvsem vzpostavila osnove za prihodnost. "V klubu želimo še nekaj igralcev iz tega okolja, z novim UO in boljšo materialno situaci-
Nogometaši Supernove Triglava so v soboto morali priznati premoč drugouvrščene ekipe Zagorja.
jo pa bomo imeli tudi višje cilje. Zelo dobro sodelujemo z NK Zarica, kjer se sadovi skupne športne politike že kažejo. Sicer pa tudi mladi napredujejo in čeprav mladinci in kadeti tokrat niso v samem vrhu, imamo najboljšega strelca mladinske lige Roka Dolžana, reprezentant je Domen Konc, odziv v naši nogometni šoli pa je odličen. Največja ovira razvoju so vsekakor
objekti, ker je igrišče z umetno travo na stadionu nujnost za boljše pogoje," je dejal v.d. direktorja kluba Miran Šubic.
Finančne težave so sicer stalne, a klub je zdaj na mnogo bolj zdravih nogah. Sponzorji kot Goodvear EP in Tires, Supernova in mnogi manjši, naj bi v kratkem dobili "pomoč". V Triglavu so prepričani, da kranjski nogomet ima prihodnost. "Šport
Gorenjci oddali le malo kolajn
S tekmo v Škofji Loki se letošnja sezona v športnem plezanju bliža koncu, saj najboljše čaka le še finale svetovnega pokala na Škotskem in sklepna dejanja
domače sezone v Tržiču.
Škofja Loka - S slovesno podelitvijo kolajn, priznanj in nagrad ter s čestitkami domačega župana Igorja Drakslerja se je v nedeljo zvečer v športni dvorani na Podnu končala predzadnja tekma državnega prvenstva v športnem plezanju za vse kategorije plezalcev in plezalk. Mlajši so nastopili že v soboto, starejši pa v nedeljo.
Med cicibani je zmagal Tini Gostinčar (AO Domžale), pred Matjažem Zorkom (PK Laško) in Juretom Raztresnom (PK Škotja Loka), med cicibankami pa je bila najboljša domačinka Ana Bernik (PK Škofja Loka), kije slavila pred drugo uvrščenimi Ano Veternik, Jerco Meglic
(obe ŠPO Tržič), Nino Cankar (ŠPK Andreja Kokalja) in Man co Mlakar (ŠPO Jesenice). V kategoriji mlajših dečkov sta si zmago delila Jernej Kruder in Teo Brbe (oba ŠPO Celje), tretji pa je bil Jernej Vukotič (ŠPO Radovljica). Med mlajšimi deklicami pa je bila najboljša Leja Kos (ŠPO Tržič), ki je zmagala pred Katjo Krejan (Posavski AK) in Evo Eniko (AO Žiri). V finalu starejših dečkov je najviše priplezal Luka Tamše, drugi je bil Aleš Jurjec ( oba AK Slovenj Gradec), tretji pa domačin Urban Gros (AO Kranj). Med starejšimi deklicami je slavila Tja-ša Golmajer (ŠPO Tržič) pred Matejo Hohkraut (PK Laško),
Tudi za rabljeno smučarsko opremo veliko zanimanja - Minulo soboto in nedeljo je Smučarski klub Alpetour pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme. Zanimanje Škofjeločanov in okoličanov za sejem je bilo veliko, tako da je večino smuči, čevljev, drsalk, oblačil in druge opreme zamenjalo lastnike. Za vse, ki še niste opremljeni za zimske radosti pa naj zapišemo, da bo od tega četrtka do nedelje smučarki sejem nove in rabljene opreme tudi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ob nakupu pa vam bodo svetovali strokovnjaki in smučarskega kluba Snežinka. Sejem bo vse dni odprt med 10. in 20. uro, v nedeljo pa ga bodo zaprli ob 18. uri. Vstopnine ne bo. Vilma Stanovnik
tretja pa je bila Patricija Lev-stek (ŠPO Tržič). V-finalu kadetov je bil najboljši Matevž Pin-tar (PK Škofja Loka), drugo mesto je osvojil Matic Kozmus (PK Laško), tretji pa je bil Jure Bornšek (ŠPO Celje). Med ka-detinjami je zmagala Mina Markovič (ŠPO PD Ptuj), pred Asjo Grosar (ŠD Triumf) in Katjo Planine (AK Ravne na Koroškem). V konkurenci mladincev je bil najboljši Jure Mo-har (ŠPS PD Špik), drugi je bil Nejc Kalan (AO Kranj), tretji pa Miha Hribar (ŠD Triumf). V kategoriji mladink je slavila domačinka Maja Vidmar (PK Škofja Loka), pred Polono Šan-telj (ŠD Triumf) in Katjo Vidmar (PK Škofja Loka).
Med dekleti je v članski konkurenci najviše splezala naša najboljša športna plezalka Moj-strančanka Martina Cufar (AO Mojstrana), za njo pa sta se uvrstili domačinki Maja Vidmar in Lucija Franko (obe PK Škofja Loka). Tudi v moški konkurenci je letošnji sloves najboljšega slovenskega športnega plezalca potrdil Tržičan Tomaž Valjavec, drugi pa je bil njegov klubski prijatelj Matej Sova (oba ŠPO Tržič). Tako se bosta na zadnji tekmi v točkovanju za domačega državnega prvaka pomerila Tomaž in Matej, obračun pa bo še toliko bolj zanimiv, ker bo to čez naslednji konec tedna pred domačimi navijači v Tržiču. Na tretje mesto se je v Škofji Loki uvrstil Luka Zazvonil (AO Kranj).
Že ta konec tedna pa naše najboljše športne plezalke in plezalce čaka zadnje dejanje sezone tekem svetovnega pokala v škotskem Edinburgu.
Vilma Stanovnik
z največ klubi v občini in v Sloveniji, klub z največ igralci in mladimi nogometaši ne bi smela biti več omalovaževan od tistih, ki krojijo športni vsakdan Kranja. Z lastnimi močmi smo se izkopali iz najhujše krize v zadnjih 15 letih, naši odlični trenerji in igralci, naši mladi nogometaši in njihovi starši, naši športni prijatelji in sponzorji pa so jamstvo, da bo Triglav kmalu zopet ujel zalet," je tudi dejal Šubic. Skupščina kluba bo sredi januarja, popolnoma prenovljen bo tudi UO kluba.
Tako prvoligaši kot drugoliga-ši bodo s spomladanskim delom tekmovanja začeli 29. februarja, ko bo ekipa Domžal gostila Dravograd, ekipa Supernove Triglava pa bo gostovala pri Beli Krajini.
Vilma Stanovik, foto: Gorazd Kavčič
tiolahtiju na Finskem začenja nova sezona tudi za biatlonce. Na uvodnih tekmah od četrtka do nedelje se bodo fantje in dekleta pomerili v šprintu, štafeti in zasledovalni tekmi, seveda pa bodo vse dni nastopali tudi naši najboljši biatlonci in biatlonke, ki so prejšnji teden zaključili zadnje priprave na treningih v Franciji.
Kot je sporočil direktor naših biatlonskih reprezentanc Jure Velepec, so tekmovalci in tekmovalke izpolnili večino načrtovanih treningov in preizkusnih tekem, saj so namreč ob koncu priprav imeli še interne izbirne tekme, na katerih so izbrali tako moško kot žensko ekipo, ki bo barve Slovenije zastopala na Finskem. To bodo pri moških Janez Maric, Marko Dolenc in Janez Ožbolt iz ekipe Al, ter Matjaž Poklukar, Jože Poklukar ter Martin Po-nikvar. Prav brata Poklukar, sicer člana A2 reprezentance, sta namreč odlično nastopila na izbirni tekmi, vodstvo reprezentance pa jima je zato ponudilo, da se izkažeta tudi na Finskem. Prav tako bo imel priložnost tudi mladi Martin Ponikvar, ki je v zadnjem času izredno tekaško napredoval in se v teku enakovredno kosa z najboljšimi iz Al ekipe.
Tik pred začetkom sezone je izredno razveseljiva strelska forma Janeza Marica, člana TSK Bled in lanskega zmagovalca posamične tekme v Oster-sundu, odlično pa strelja tudi Tadeja   Brankovič, članica
HOKEJ
ob odsotnosti mlade mamice Andreje Koblar (Grašič) ob Andreji Mali prvo upanje naše ženske izbrane vrste. Poleg Brankovičeve in Malijeve bodo na Finskem nastopile tudi Lucija Larisi, Dijana Grudiček in Teja Gregorin.
Kot je po sklepnih pripravah in pred odhodom na Finsko povedal glavni trener naše reprezentance Tomaš Kos, so bili pogoji za zadnje treninge odlični, ekipa pa zelo prizadevna, zato tudi optimistično čakajo nastope v Kontolahtiju. Žal je vprašljiv nastop Janeza Ožbolta, ki je zabolel na koncu priprav v Franciji.
Sicer pa so se prejšnji teden v Šenčurju na prvi razširjeni seji sestali tudi člani Organizacijskega komiteja Pokljuka, ki se intenzivno pripravljajo na tekmo svetovnega pokala, ki bo čez dober mesec na Rudnem polju. Tekmovanje se bo v sredo, 7. januarja, začelo z ženskim sprintom, dan kasneje bo na sporedu moški šprint, v petek ženska zasledovalna tekma, v soboto pa še moška zasledovalna tekma. V nedeljo bosta tekmi s skupinskim startom za moške in ženske.
Biatlonce pa v svetovnem pokalu do takrat čaka še nekaj preizkušenj, saj se bodo iz Finske naslednji teden preselili v avstrijski Hochfilzen, kjer bodo tekme med 11. in 14. decembrom, v dneh med 18. in 21. decembrom pa bodo tekmovali v slovaškem Osrbliju.
Vilma Stanovnik
Nove točke za Acroni Jesenice
Jesenice - V soboto je ekipa Acroni Jesenic gostila moštvo zagrebškega Medveščaka in zmagala s 4:2 (2:0, 2:1, 0:1). Danes Jeseničani odhajajo na gostovanje k Albi Volan, ekipa Slavijc M Op-time bo doma gostila DAC, ekipa državnih prvakov pa danes začenja turnejo na Poljskem. V.S.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
KOVINARSKI DELAVEC - PROIZVODNA
DELA; do 02.12.03; I.S.S. D.O.O., KOROŠKA C. 53, KRANJ; št. del. mest: 2 GRADBENI DELAVEC; do 20.12.03; DŽAMBIĆ ZIJAD S.P., ULBRATOV RUPAR 5, JESENICE
POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC - KUHAR; do 10,12.03; INTERTREND D.O.O., HOTEMAŽE 50, PREDDVOR DELAVEC BREZ POKLICA - ČISTILEC NOTRANJIH IN ZUNANJIH PROIZVODNIH PROSTOROV; do 13.12.03; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ DELAVEC BREZ POKLICA - POMOČ PRI IZDELAVI NOTRANJE OPREME (MIZAR); do 02.12.03; KALAN DUŠAN SR, UL.HEROJA VERDNIKA 16, JESENICE PERICA, LIKARICA; do 02 12.03; ANJA D.O.O., C. MARŠALA TITA 95, JESENICE ČISTILKA; do 10.12.03; KONTAKT: po telefonu ali osebno; GORENC VILKO S.P., GRAJSKA UL 14, BOH BISTRICA NATAKARSKI POMOČNIK; do 10.12.03; INTERTREND D.O.O , HOTEMAŽE 50, PREDDVOR
STROJNI OBDELOVALEC KOVIN - STRUGAR; do 20.12.03; AOUASAVA D.O.O., GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ SLAŠČIČAR; do 09,12.03; GRAND HOTEL TOPLICE P.O., C. SVOBODE 12, BLED
OBLIKOVALEC KOVIN - DELO NA CNC STROJIH; dO 02.12.03; VVEBER D.O.O., STARA LOKA 36, ŠK. LOKA ORODJAR, KLEPAR - DELO V AVIACIJI;
do 27.12.03; HRIBAR BLESK D.O.O.. SAVSKA C. 34, KRANJ
MONTER VODOVODNIH NAPRAV - VODOVOD. INŠTALACIJE IN OGREVANJE
do 05.12.03; MILAKOVIĆ NENAD S.P., PREBAČEVO 1, KRANJ AVTOMEHANIK - VZDRŽEVALEC; do
02.12.03; SAVA TIRES D.O.O., ŠKOFJELOŠKA C. 6, KRANJ
ELEKTRIKAR ENERGETIK; kat  B; do
12.12.03; ELEKTROINSTALACIJE UR-BANC ZDRAVKO S.P., ZALOG 12, GOLNIK ELEKTROMONTER - ELEKTRIKAR; do 20,12.03; AOUASAVA D.O.O., GORENJESAVSKA C 12, KRANJ GRAFIČAR - PREGLEDOVALEC TISKOVIN; do 05.12.03; EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE D.D., KIDRIČEVA C. 82, ŠK. LOKA
ZIDAR; do 20.12.03; DŽAMBIĆ ZIJAD S.P., UL.BRATOV RUPAR 5, JESENICE VOZNIK AVTOMEHANIK - VOZNIK TO-
VORNJAKA; do 06.12.03; HAMZIC VEHID S.P., TAVČARJEVA 3B, JESENICE VOZNIK AVTOMEHANIK - VOZNIK TOVORNJAKA; do 13.12.03; HAMZIĆ VEHID S.P., TAVČARJEVA 3B, JESENICE PRODAJALEC TEKSTILNIH - USNJENIH ARTIKLOV; do 05.12.03; PLANIKA D.D., SAVSKA LOKA 21, KRANJ KUHAR-PICOPEK, do 20.12,03; CIKOTIC IN PARTNER D.N.O., PIPANOVA 13A, ŠENČUR
KUHAR; KONTAKT: po telefonu ali osebno; do 10.12.03; GORENC VILKO S.P., GRAJSKA UL 14, BOH. BISTRICA KUHAR; do 10.12.03; INTERTREND D.O.O., HOTEMAŽE 50, PREDDVOR KUHAR - PIZOPEK; do 09.12.03; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C, 99, KRANJSKA GORA
NATAKAR; do 20.12.03; CI KOTI C IN PARTNER D,NO,, PIPANOVA 13A, ŠENČUR
NATAKAR; do 10.12.03; KONTAKT: po telefonu ali osebno; GORENC VILKO S.P., GRAJSKA UL, 14, BOH, BISTRICA NATAKAR; do 10.12.03; INTERTREND D.O.O., HOTEMAŽE 50, PREDDVOR NATAKAR; do 20.12.03; BEGIĆ D.O.O, DELAVSKA C. 37, KRANJ NATAKAR; do 05.12.03; HOTEL RIBNO D.D., IZLETNIŠKA UL. 44, BLED NATAKAR; do 05.12.03; SITAR BREDA S.P., HLADNIKOVA 17, KRIŽE STROJNI TEHNIK - DELAVEC NA CNC OBDELOVAL. STROJU; do 24.12.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C  90, ŠK. LOKA
STROJNI TEHNIK - MEHANSKI TEHNOLOG, do 24.12.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK - DELAVEC NA EROZIJI; do 24.12.03; ŠIBO D.O.O, KIDRIČEVA
C. 90, ŠK. LOKA
STROJNI TEHNIK - DELO NA CNC STROJIH; do 02.12.03; WEBER D.O.O., STARA LOKA 36, ŠK, LOKA
ELEKTROTEHNIK   -   VRTALEC; do
05.12.03; INTEC TIV TISKANA VEZJA
D. O.O., LJUBLJANSKA C. 24A, KRANJ RAČUNALNIŠKI TEHNIK - PROGRAMER:
do02.12.03; SISTEMITAB D.O.O., PREDI-LNIŠKAC. 16, TRŽIČ
TEKSTILNO MEHANSKI TEHNIK - TEHNOLOG (PLAN PROIZVODNJE, NORMIRANJE, PRIPRAVA DELA); do 12.12.03;
TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, GORENJSKA C. 41, RADOVLJICA
GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK - RE-CEPTOR; do 05.12.03; KOMPAS HOTELI D.D., BOROVŠKA C. 100, KR. GORA TEHNIK KUHARSTVA; do 05.12.03; JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS KRANJ, PREDOSUE 39, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK - OBRAČUNSKI REFERENT; do 05.12.03; AIREST CATE-RING D.O.O., ZG. BRNIK 130A, BRNIK -AERODROM
GIMNAZIJSKI MATURANT - KOMERCIALIST; do 05.12.03; ALPETOUR ŠPEDICIJA IN TRANSPORT D.D., PE ŠPEDICIJA POSLOVALNICA ŠK. LOKA, KIDRIČEVA C. 75, ŠK. LOKA
INŽ. RAČUNALNIŠTVA - PROGRAMER / SISTEMSKI UPRAVITELJ; do 20.12.03;
BASING D.O.O., ŽELEŠKAC. 11 A, BLED EKONOMIST - VODJA RAČUNOVODSTVA; do 09.12.03; OŠ ŽELEZNIKI, OTOKI 13, ŽELEZNIKI
UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA; do
24.12.03; DOMINVEST P.O., C. MARŠALA TITA 18, JESENICE
UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA; do
24.12.03; DOMINVEST P.O., C. MARŠALA TITA 18, JESENICE
DIPL. EKONOMIST - POSLOVNI SEKRETAR; do 02.12.03; ŠIBO D.O.O.. KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA UNIV. DIPL. EKONOMIST - KOMERCIALIST / VODENJE ZASTOPNIŠKIH PROG., NABAVA, PRODAJA; do 20.12.03; EUROCOM D.O.O, SAVSKA C 22, KRANJ
DIPL.   PEDAGOG   SPECIALIST; do
09.12.03; OŠ ŽELEZNIKI, OTOKI 13, ŽELEZNIKI
UNIV. DIPL. OBLIKOVALEC - OBLIK. VIZUALNIH KOMUNIKACIJ, GRAFIČNO OBLIKOVANJE, do 06.12.03; MAZZINI MATJAŽ S.P., PREDMOST 30, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO
DR. STOMATOLOGIJE - ZOBOZDRAVNIK; do 20.12.03; OZG KRANJ, OE ZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ. BLEJSKA C. 10, TRŽIČ
DR. MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE - ZDRAVNIK SPLOŠNE/DRUŽINSKE MEDICINE; do 31.12.03; OZG
KRANJ, OE ZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ, BLEJSKA C 10, TRŽIČ
Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasnih deskah Zavoda RS za zaposlovanje.
Narava skozi oko Grče
Fotografsko društvo Grča je predstavilo prvo knjigo Narava, delo svojih članov
Železniki - FD Grča sicer pretežno deluje v Kočevju, a ima nekaj pomembnih članov tudi na Gorenjskem. Rojaki fotografi so Aleksander Cufar iz Železnikov, Marko Breskvar iz Kranja in Simon Frelih Iz Škofje Loki, ki pomembno sooblikujejo delo društva, z 20 člani. V Železnikih so predstavili knjigo Narava z več kot 200 fotografijami in 12 avtorji.
"V tujini smo opazili knjige o naravi s slikami iz vsega sveta. Mi smo se osredotočili na Slovenijo. Pogled skozi fotografsko oko, razdeljeno na štiri letne čase in štiri zgodbe," je Naravo predstavil urednik Aleksander Cufar. Veliko posnetkov, ki smo jih zasledili v knjigi, je bilo že nagrajenih na mednarodnih in domačih razstavah. V društvu, ki deluje zadnjih pet let, so združeni fotografi, ki jim je najbolj domače prav fotografiranje narave in njenih danosti.
Predstavitev knjige je potekala ob projekciji 60 diapozitivov, nastopil je Aljaž Cufar s pozavno, predstavili so se tudi soustvarjalci knjige lektorica Kristina Strnad, prevajalka angleškega dela Tadeja Šuštar, nemškega dela Nadja Bernrieder in priprave za tisk Jernej Hudolin. "S predsednikom Janezom Papežem sva videla,
Znanje za večjo varnost
Po opravljenih izobraževanjih v letošnjem letu je Gasilska zveza mestne občine Kranj v samem vrhu med 110
gasilskimi zvezami v naši državi.
Aleksander Čufar na predstavitvi knjige.
kako knjige izdajajo v tujini. Ni bilo treba veliko govoriti, Papež je šel takoj v akcijo," je še povedal Čufar. Knjiga je izšla v nakladi 1500 izvodov, izid pa je podprlo Gozdarstvo Grča iz Kočevja.
Boštjan Bogataj
Kranj - Člani prostovoljnih gasilskih društev se izobražujejo od malih nog; najprej kot pionirji, nato kot mladinci in po 18. letu kot gasilci. To je pogoj /a napredovanje po činih in stopnjah. Kot ugotavljajo v vodstvu Gasilske zveze MO Kranj, so društva v zadnjih petih letih zelo napredovala. Povsod se vse bolj zavedajo, da je izobraževanje nujno za zagotavljanje večje požarne varnosti.
Letos so organizirali izobraževanje za vodje enot, ki je med teoretičnim delom potekalo v Gasilsko reševalni službi Kranj, praktično pa v izobraževalnem centru MORS na Igu. Tečaj je končalo 37 članov in si pridobilo naziv nižji gasilski častnik. Izobraževanja za vodje enot v organizaciji regijskega sveta GZ Gorenjske se je udeležilo deset članov, ki so napredovali v čin gasilski častnik. En član je uspešno opravil izobraževanje za višjega strokovnega svetovalca, ki ga je GZS pripravila na Igu; postal je višji gasilski častnik organizacijske smeri. Tam so štirje gasilci na izobraževanju za člane višjih poveljstev pridobili čin višji gasilski častnik. Poleg tega so imeli vrsto usposabljanj na specialnih tečajih za tehnične reševalce,   nosilce dihalnih
Kranj, ki jim zagotavlja prostore, opremo in strokovnjake. Za to sta si zaslužila zahvalo direktor Janez Osojnik in strokovni vodja Janko Kle-menčič, za finančno podporo gasilstvu pa župan Mohor Bogataj. Slednji je ob pomoči predsednika in poveljnika GZ MOK predal diplome tečajnikom in oznake činov. Ob čestitkah za napredovanja je ocenil, da so člani 16 PGD in dveh industrijskih društev enakovreden partner poklicnim gasilcem tako po opremljenosti kot znanju.
Stojan Saje
aparatov, inštruktorje, reševalce za nevarne snovi in druge pomembne dolžnosti. Glede na to je Gasilska zveza mestne občine Kranj v samem vrhu med 110 zvezami v državi, je bilo slišati na slovesnosti v avli občine Kranj.
"Posebej pohvalno je, da se v izobraževanje vključujejo tudi ženske. V naši zvezi imamo kar nekaj nižjih častnic in celo višje častnice organizacijske smeri," je v nagovoru zbranim poudaril predsednik Jože Derlink.
Sami imajo vrsto strokovnih predavateljev, ki prenašajo znanje na tečajnike. Pri praktičnem delu jim je v veliko pomoč Gasilsko reševalna služba
Aktivni Izbruhov bazen
Petdeset let pomoči v stiski
V Mostah pri Komendi so člani Rdečega križa proslavili zlati jubilej.
Moste - Največkrat tiho, a vztrajno opravljajo človekoljubno delo tisti, ki pomagajo drugim v stiski. Nanje se največkrat spomnimo, ko se komu kaj hudega dogodi, ko potrebuje pomoč, izhod iz stiske. To nedvomno velja tudi za krajevno organizacijo Rdečega križa Moste.
Ta množična in humanitarna organizacija v občini Komenda je ob Društvu upokojencev Komenda nedvomno med največjimi v občini, saj ima v Mostah, Suhadolah in Žcjah več kot 400 članov. Vsa leta od ustanovitve v Rdečem križu Moste ob različnih dejavnostih skrbijo predvsem za pomoč starejšim in ljudem v stiski na svojem območju. Med starejšimi krajani, ki jim pomagajo, jih je v Mostah 23, v Suhadolah 22 in v Žejah šest.
Konec minulega tedna pa so s predavanjem dr. Aleksandra Dopliharja iz Kamnika o boleznih in zdravljenju ledvic in
Andraž Šulc je predstavil spomenik Presti. Bila je edina, ki se je upala zoperstaviti velikemu predsedniku Bushu, saj bi se z njo kmalu zadavil. Zato so ji v spomin Izbruhovci v svojih prostorih postavili spomenik.
cenjene humanitarne organizacije v Mostah pa se je pridružil tudi podžupan občine Komenda Mirko Kepic.
Predsednica krajevne organizacije RK Moste Marija Špe-honja iz Žej'se je še posebej zahvalila s priznanjem Veri Kepic. Priznanja RK Slovenije in Območnega združenja RK Kamnik pa so dobile častne članice Štefka Borin iz Most, ki je članica od ustanovitve organizacije v Mostah, Jelka Žerovnik iz Most in Ivanka Jerman iz Suhadol.
Andrej Žalar
Kranj - Alternativno kulturno društvo Izbruh je ob drugi obletnici kulturnega delovanja pripravilo v prostorih Izbruho-vega kulturnega bazena (stari zimski bazen v Kranju) novinarsko konferenco, ki je bila del tridnevnega intenzivnega kulturnega delovanja, sočasno pa je v njihovih prostorih potekala razstava stripov in oglasnih plakatov društva.
Predsednik društva Andraž Šulc je na tiskovni konferenci spregovoril o delovanju in nas-
visokega krvnega tlaka, s podelitvijo priznanj, priložnostno razstavo in izidom kronike ob 50-letnem delu (za slednjo je poskrbela tajnica Vera Kepic) obeležili zlati jubilej organizacije. Priložnostna svečanost je bila v osnovni šoli v Mostah, čestital pa jim je tudi župan občin Komenda Tomaž Drolec, praznovanju zlatega jubileja te
Za začetek predstavitev pesnice
Društvo upokojenih pedagoških delavcev Kranj je s predstavitvijo pesniških zbirk pesnice in nekdanje kranjske frizerke Meri Primožič začelo novi ciklus kulturnih srečanj.
Voščite za praznike še pred prazniki!
Kljub številnim obveznostim v decembrskem času ne odlašajte do zadnjega trenutka.
Praznična voščila za naslovnike v tujini oddajte do 10. decembra, za naslovnike v Sloveniji pa najpozneje do 19. decembra.
Srečno! POŠTA SLOVENIJE
Kranj - Društvo upokojenih pedagoških delavcev Kranj je sicer manjše društvo, v katerega so včlanjeni pedagoški delavci, ki so nekoč učili v Kranju in bližnji okolici. Ustanovljeno je bilo pred nekaj leti, vanj pa so se kmalu vključili člani, ki so po dolgoletnem pedagoškem delu želeli v izobraževalnem in ustvarjalnem smislu ostati aktivni še naprej. Srečanja si organizirajo samostojno in so tematsko različno zasnovana. Včasih gre za kulturno prireditev, včasih rekreacijsko, izobraževalno, včasih se zapeljejo na izlet, vsako leto pa se srečujejo s pedagoškimi delavci iz vse Slovenije. Danes je vodja društva Marija Miklavec iz Dor-farjev, ki vabi bivše učiteljice in učitelje, da se jim pridružijo pri svojih srečanjih. Ta se oblikujejo glede na priložnosti in praznike, vselej pa se potrudijo, da so zanimiva, sproščena in navdušujoča.
Takšno je bilo tudi prvo letošnje srečanje s pesnico Meri Primožič, znano kranjsko fri-
Pesnica Meri Primožič
zerko, ki je imela nekoč nasproti Delikatese salon.
Danes živahna, zelo ustvarjalna in še vedno zelo radovedna ljubiteljica življenja, ki se bliža že osemdesetim, pripravlja že svojo tretjo pesniško zbirko, ki bo imela naslov Spoznanja in bo izšla predvidoma po novem letu. Svojo predstavitev bo doživela, vsaj tako
upa avtorica, na gradu Khisl-stein.
Meri Primožič je začela s pisanjem pesmi v neki težki noči, ko je čutila, da se od nje poslavlja eden bližnjih sorodnikov. Najprej je mislila, daje to mama, potem pa se je izkazalo, da je umirala hči. Kar na kar-tonasti papir je spisala prve stihe in to štirikrat v noči, da je lahko izrazila svoje močne notranje občutke, ki so bili prepleteni z različnimi doživljanji, čustvi in izkušnjami. Ob tragični izgubi hčere in kmalu kasneje tudi sina, se je notranja bolečina, a obenem tudi ljubezen in vera v življenje, čeprav v onostranstvu, še bolj poglabljala in začela izražati s tankočutnim pesniškim navdihom, polnim poglobljenih modrosti o življenju, ki so se izluščile iz notranjih spoznanj, nastalih ob težkih življenjskih razmerah. So pa njene pesmi posvečene tudi življenju, vesolju, ljubezni in vsemu lepemu, kar navdušuje njen umetniški talent.
Katja Dolenc
tanku društva Izbruh ter o odnosu države in občin do alternativne kulture. Želel je predvsem opozoriti na težave, s katerimi se Izbruhovci srečujejo. Društvo so ustanovili leta 2001, ker pa ni bilo primernega prostora za njih, so najprej delovali v stari kranjski klavnici, kasneje pa so zasedli stari zimski bazen. V stavbo bazena so vložili veliko prostovoljnega dela in svojega denarja, očistili prostor nesnage, pregnali narkomane in v večnem boju z občino, naj jim že prizna prostor, preživeli. Izbruhovci sodelujejo tudi z Metelkovim mestom, izpeljali so precej humanitarnih akcij in več kot 120 kulturnih prireditev - brez kakršne koli občinske in sponzorske denarne pomoči. Na različne razpise za denar pa se ne morejo prijavljati, saj je prostor nelegalen. Dodal je še: "Denar vlagamo v ročk and roll, in namesto da posedamo po lokalih, delujemo kulturno."
Na tiskovni konferenci je bil prisoten tudi podžupan Mestne občine Kranj Štefan Kadoič, ki je povedal, da je občina sprejela Izbruhovo alternativno kulturno delovanje, vendar dokler je objekt v denacionalizacijskem postopku, žal ne morejo glede prostora storiti nič. Na začetku pa, ko so se Izbruhovci priselili oziroma se vselili v stari zimski bazen, na občini niso bili čisto prepričani, s kom imajo opravka. V nadaljevanju je še povedal, da ni enostavno najti prostor za delovanje društva, kot je Izbruh.
Očitno so Izbruhovci dokazali, da čeprav gojijo ljubezen do alternativne kulture, niso zato slabi ljudje. Glede na to, da zraven starega bazena v Kranju rastejo novi objekti, bo bližnja prihodnost pokazala, ali je to za društvo dobro ali slabo.
Alenka Brun
Šenčurjani želijo večjo prisotnost policije
NESREČE
Vlomilci res garajo
Serija osmih vlomov v hiše v zadnjih dveh mesecih na območju Šenčurja, in to ob sobotah popoldne, je ljudem zbudila neprijeten občutek ogroženosti in nemoči.
Avtobus zaprl pot
Kranj - Glede na to, da Šenčurjani želijo pogostejšo prisotnost policistov v svojem kraju, smo o tej možnosti povprašali komandirja kranjske policijske postaje Mirana Oštirja. "Zelja je razumljiva, vendar pa policisti ne morejo biti vedno in povsod, preprosto nas je premalo," je na kratko odgovoril.
V nadaljevanju je še povedal, da podobne želje prihajajo tudi z Jezerskega, pa iz Cerkelj, Nakle-ga in nekaterih drugih krajev. Ljudje se bodo morali počasi začeti bolj samozaščitno obnašati, ne le v poslovne prostore, ampak tudi domove vgraditi varnostne naprave, se morda dogovoriti za varovanje z zasebnimi varnostnimi podjetji. "Policija kriminalno dejanje preiskuje, ko se že zgodi, torej za nazaj. Preventivno ne moremo biti prisotni povsod. Tudi za Šenčur zbiramo podatke o vlomih, dograjujemo načrt in prepričan sem, da se bo vlomilec (oziroma vlomilci) slej ko prej ujel. Imamo 50-odstotno raziskanost tovrstnih kaznivih dejanj, kar je nad slovenskim in tudi gorenjskim povprečjem. Zlasti vlomi v krajih, ki mejijo na ljubljansko policijsko upravo, kot so prav Šenčur, Cerklje, Podreča, kjer smo zabeležili serijo vlomov
KRIMINAL
med zadnjim vikendom, so za preiskavo še posebej zahtevni, saj vlomilci praviloma prihajajo od drugod," je povedal Miran Oštir.
Nad "premilimi" policisti se je včeraj pritoževal tudi Lojzek Potočnik s Kidričeve ceste v Kranju. "Žena je šla v petek ob pol devetih zjutraj v živilsko trgovi-
no, le dvajset metrov od doma. Iz žepa ji je nekdo zmaknil denarnico z denarjem in kartico Živil. Še sreča, da vsaj drugih dokumentov ni imela s seboj," je povedal Potočnik. Tatvino sta z ženo prijavila policiji, ne ver-jameta pa, da bodo drznega tatu izsledili. "Na sploh se okrog trgovine zbirajo čudni ljudje, prekupčujejo s "travo", meta-donom, policija pa nič," se hudu-je Lojzek Potočnik.
Miran Oštir odgovarja, da se policija odzove na vsako prijavo
in da je prav na področju preiskave drznih tatvin kranjska z 90-odstotno raziskanostjo med najbolj uspešnimi. "Tudi na primeru, ki ste ga omenili, delamo, je pa res, da tatovi iz denarnic pogosto vzamejo samo vsebino, denarnice pa zavržejo, tako da jih je težko izslediti. Vendar tudi tu čas naredi svoje, včasih je potrebne tudi nekaj potrpežljivosti. Tatu s kranjskega kopališča, na primer, smo dobili po treh mesecih."
Helena Jelovčan
Spremembe zakona o varnosti cestnega prometa (3)
Za manj "disko nesreč"
Čeprav naj bi mladi po noveliranem zakonu smeli v avto šolo že pri šestnajstih letih in pol, bo pot do vozniškega izpita in "zrelega" voznika daljša in zahtevnejša.
Kranj - Z zakonskimi spremembami, ki jih je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, naj bi se tudi mladi Slovenci začeli usposabljati za voznike pri starosti šestnajst let in pol. Po opravljanem preizkusu znanja iz praktičnega dela usposabljanja pred komisijo avto šole bi sedemnajstletniki leto dni vozili osebni avto s spremljevalcem.
Izropal počitniško hišo
Spodnja Lipnica - Nekdo je med 24. in 27. novembrom nepovabljen obiskal počitniško hišo na Goški Ravni. Pregledal je vse prostore, odnesel pa motorno žago, agregat in televizor. Škode je za približno 300.000 tolarjev.
V LE Tehniko po tehniko
Kranj - Nepridiprav, ki se je med 14. in 27. novembrom mudil v poslovni stavbi na Šucevi, kjer ima svoje prostore podjetje LE Tehnika, je iz ene od pisarn odnesel okrog 350.000 tolarjev vreden LCD projektor.
Bolje pozno kot nikoli
Bled - Policisti so po več mesecih raziskali tatvino v enem od blejskih gostinskih lokalov. Ugotovili so, da so bili domačini -19-letna B.Č. in A.T. ter leto starejši V.B. - neugotovljenega junijskega dne gostje v lokalu. Sedeli so pri oknu, B.Č. je na njem zasukal kljuko, da bi ga bilo mogoče od zunaj le suniti. Tako naj bi še iste noči, ko so se vrnili, tudi storili. B.Č. naj bi skozi okno splezal v lokal, medtem ko sta prijatelja stražila. Potem ko mu poker avtomata ni uspelo odpreti, se je mladenič napotil do točilnega pulta in vzel tri zavojčke cigaret ter iz denarnice 32.000 tolarjev. Plen naj bi si druščina razdelila.
Oblekel se je
Kranjska Gora - Med 27. in 29. novembrom je neznanec vlomil v trgovino s športno obutvijo in z oblačili. Odnesel je za približno 250.000 tolarjev športnih copat in oblačil različnih znamk.
Uspešen v dveh hišah, iz tretje zbežal
Kranj - Neznani vlomilec je v soboto in nedeljo obiskal tri hiše v vaseh ob Savi. Iz prve hiše na Podreči je odnesel za približno 160.000 tolarjev denarja in zlatnine, iz druge za 180.000 tolarjev denarja, nakita, nahrbtnik z drobnarijami in mobilni telefon, medtem ko so ga lastniki hiše na Jami med "delom" zmotili in seveda tudi uspešno prepodili.
Hitre srečke
Kranj - Neznanca, ki je v noči na nedeljo vlomil v trgovino Živil v Ulici Janka Puclja, so očitno zanimale samo hitre srečke. Odnesel jih je kar za 180.000 tolarjev. Če bo katera od njih še dobitna, pa bo sploh srečnež - če mu seveda ne bodo stopili na prste. H.J.
Spremljevalec naj bi lahko bil le ožji sorodnik z najmanj sedemletnimi vozniškimi izkušnjami in brez kazenskih točk v evidenci. V tem času, do opravljenega vozniškega izpita po dopolnjenem osemnajstem rojstnem dnevu, bi mladi s spremljevalcem prevozili od 3000 do 5000 kilometrov ter si v različnih vremenskih in prometnih situacijah nabirali dragocene izkušnje.
Po opravljenem vozniškem izpitu naj bi novopečeni vozniki do 21. leta starosti imeli status voznika začetnika. V tem času bi po noveliranem zakonu o varnosti cestnega prometa morali opraviti še poseben program us-
posabljanja, ki vsebuje tri medsebojno povezane sklope; uvaja vožnjo odličnosti, vadbo varne vožnje in skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa. Na ta način naj bi, tako je prepričan predlagatelj zakonske spremembe, preprečili vožnje pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, zagotovili upoštevanje omejitev, zmanjšali nevarnosti voženj za zabavo in "disko nesreč", ki med mladimi terjajo visok krvni davek.
Voznik začetnik bi torej lahko dobil vozniško dovoljenje pri osemnajstih z veljavnostjo do dopolnjenega 21. leta starosti oziroma za dobo dveh let po prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja. V primeru, če posebnega programa usposabljanja ne bi opravil, pa bi novo vozniško dovoljenje lahko dobil le ob ponovljenem vozniškem izpitu. H.J.
Vandalizem na Deteljici
Tržič - Takole so se neznani vandali konec tedna znesli nad Pekovo trgovino na Deteljici. Steklo je popustilo, na vso srečo pa je vsaj blago v trgovini ostalo nedotaknjeno.
Foto: AJjoša Korenčan
OSMRTNICA
Vsem, ki ste jo imeli radi, žalostno sporočamo, daje umrla draga mama
TEREZIJA OTER
roj. Filipič
Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 2. decembra 2003, ob 15.30 uri na mestnem pokopališču v Škofji Loki.
Žalujoči: hčerka Marica, sorodniki, prijatelji in znanci
I M «
»mM**
ALPETOUR
potovalna agencija
Bi si izposodili avto, pa ne veste kje?
Pravi naslov je ALPETOUR RENT A CAR. PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO:
* kratkoročni najem osebnih vozil
* dolgoročni najem osebnih vozil
* najem kombija z voznikom ali brez
Več informacij vam je na voljo na telefonskih številkah 041 624 - 361, 041 344 - 101 in 041 746 -363.
Komenda - V petek, 28. novembra, nekaj minut pred sedmo uro zjutraj seje na regionalni cesti pri Komendi zgodila smrtna prometna nesreča. Povzročil jo je voznik Kam-busovega avtobusa na redni liniji Kamnik - Domžale, ki je pripeljal iz Kamnika in zavil v križišče s prednostno cesto. Takrat je po njej iz Most pripeljala z osebnim avtom mercedes benz 25-letna M.Ž. iz Mengša. Avtobus je v križišču čelno trčil v desni bok njenega avta. Voznica je zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče.       Foto: Gorazd Kavčič
Padel z gradbenega odra
Bled - V soboto je 32-letni K.A. z Breznice pomagal lastniku stanovanjske hiše na Jelovški cesti urejati nadstrešek prizidka. Koje na gradbenem odru zdrsnil ploh, je K.A. izgubil ravnotežje in padel šest metrov globoko na betonsko dvorišče. Pri padcu si je hudo poškodoval noge in ga zdravijo v jeseniški bolnišnici.
Prehitro v ovinek
Zminec - 20-lctna M.Č. iz okolice Gorenje vasi je v nedeljo, 30. novembra, ob 3.20 z osebnim avtom R 19 peljala po regionalni cesti od Škofje Loke proti Gorenji vasi. V Zmincu je v ostri nepregledni levi ovinek očitno pripeljala prehitro, zaneslo jo je desno s ceste, ko seje uspela vrniti nazaj nanjo, pa jo je prek ceste zaneslo na makadamsko parkirišče gostinskega objekta, od koder je bočno drselo proti reki Sori, na obrežju pa trčilo v drevo. Trčenje je bilo tako silovito, da je voznica hudo ranjena ostala vkleščena v devetnajstici. Iz avta sojo rešili škofjeloški gasilci, reševalci pa so jo odpeljali v Klinični center. H.J.
Mehanik po duši
Log nad Škofjo Loko - Vlomilec, ki je s četrtka na petek iz mehanične delavnice v starejši hiši odnesel za najmanj 150.000 tolarjev orodij, se očitno rad igra s strojčki. Ukradel je kompresor, dva kotna brusilnika, vrtalni stroj iskra ero, udarno kladivo, polnilec za akumulator, modro in rdečo luč, kovinsko kaseto z različnim orodjem in ključi ter drugo priročno orodje. H.J.
I
Avto Aktiv
BMW Inunng
Serija 3
Veselje dO
ČejeBMVV avto vaših sanj,
potem še nikoli niste bili tako blizu resničnosti.
IZJEMNO PRIVLAČNE CENE
za vse nove avtomobile BMVV iz zaloge.
POSEBEJ UGODNA PONUDBA
službenih vozil:
neverjetno ugodne cene pa smo pripravili tudi za več službenih vozil BMVV Serije 3 Touring, na primer:
318dTouring. letnik 2003 - od 6.120.000 SIT 320d Touring. letnik 2003 - od 6.650.000 SIT
Prodajna salona
\vto Aktiv cf.o.o.. Cesta v Mestni log 88a 1000 Ljub v a PSCTrzin, ljubljanska cesta 24, Ttzir
Igor Soltes, pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja
Pooblaščenec mora dobiti
večjo pristojnost
Marca letos je začel veljati zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Po treh mesecih delovanja inštituta pooblaščenca so se pokazale prve slabosti in pomanjkljivosti
zakona. Zato bo treba zakon prej ali slej temeljito prevetriti.
deluje slabe tri mesece. Kakšne so vaše dosedanje izkušnje? Tečejo stvari tako, kot so bile zamišljene?
"V sodobni družbi je informacija najmočnejše orožje, brez katere ni mogoče verodostojno odločati. Poleg tega je pravica do vedenja po slovenski ustavi temeljna človekova pravica. In inštitut pooblaščenca je postal pravno sredstvo varovanja te pravice. Na eni strani je pomoč ljudem pri razumevanju demokracije, na eni pa sredstvo za spremembo dosedanjega delovanja in načina razmišljanja državne uprave. Sčasoma bodo zaposleni v državni upravi spoznali, da je njihova funkcija v njihovi odprtosti in ne zaprtosti pred ljudmi in državljani. Tisto, kar se je v treh mesecih našega delovanja izkazalo kot problem, je, da nas javnost ne pozna dovolj. Da širša javnost za nas tako rekoč ne ve. Ampak, to je verjetno usoda vseh novoustanovljenih institucij. Upam, da bomo v javnost prodrli tudi s pomočjo medijev. Prepričan sem, da se bodo stvari takrat začele odvijati tako, kot so bile zamišljene."
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja določa tudi število zaposlenih. Delujete že v polni zasedbi?
"Skladno z zakonom naj bi imel pooblaščenec dva svetovalca in administrativno pomoč. Za zdaj je zaposlen en svetovalec, ki iz tega področja pripravlja tudi doktorat, administrativna pomoč pa pride januarja. Takrat bo inštitut pooblaščenca dobil tudi proračunska sredstva. Bistveno namreč je, da je pooblaščenec neodvisen državni organ, kar pomeni, da ima svoj proračun, ki ga sprejme državni zbor."
Dva zakona, dva interesa
Čeprav ste v javnosti še dokaj neznani, kot pravite, brez dela verjetno ne sedite.
"Seveda, ne. Za zdaj smo odločali v nekaj več kot tridesetih primerih. Na naš naslov pa so prišle tudi vloge, ki ne spadajo v naš delokrog. Na neki način jih je mogoče razumeti kot neke
splošne pritožbe ali pritožbe ljudi, ki se sicer obračajo na številne ustanove, pa v državi ne najdejo sogovornika. Kratko malo iščejo neko svojo pravico, ki jim je bila po njihovem mnenju prikrajšana. Včasih imam občutek, da nas razumejo kot nekega splošnega varuha, do nesporazuma pa prihaja prav zaradi nerazumevanja naše upravne funkcije."
Če pustiva vloge, ki na vaš naslov prispejo, bom rekla pomotoma, katere informacije so ljudje do zdaj iskali pri državnih organih, pa so se na vas obrnili, ker jih tam niso dobili?
"Vsebinsko so vloge zelo različne. Moram reči, daje ta paleta izjemno široka. V sodnih zadevah, denimo, zahtevajo vpogled v določene spise in zapisnike, sprašujejo, zakaj o določeni zadevi še ni bilo odločeno, zakaj toliko časa neka odločitev traja, sprašujejo o posamezni vsebini določenih zapisnikov organov znotraj sodstva in podobno. Na področju izvršilne veje oblasti, kjer pričakujemo tudi največji "naval", jih zanimajo različne analize, raziskave, določeni izobraževalni procesi in dokumenti."
Razumem, da se ministrstva -zlasti notranje in obrambno -
otepajo dajanja informacij, ki jih zakon o dostopu do informacij javnega značaja v 6. členu tako ali tako navaja kot izjemo in so javnosti nedostopne. Katere skrivnosti lahko ima šolsko ministrstvo v zvezi z izobraževalnim procesom, si pa težko zamislim.
"Gre za primer, ko nekdo brez veljavnega pooblastila sprašuje za neko drugo osebo. Nekdo je pripravljal petdesetletnico mature in je iskal naslove svojih nekdanjih sošolcev in sošolk. Zaradi varstva osebnih podatkov teh informacij pač ni mogel dobiti. V praksi se je pokazalo, da smo in bomo večkrat trčili z zakonom o varovanju osebnih podatkov."
Kako pogosto se na vas obračajo novinarji, ki inštitut pooblaščenca nedvomno poznajo?
"Moram reči, da so novinarji pogosti uporabniki tega zakona. Večkrat pa sem že poudaril, da zakon o dostopu do informacij javnega značaja v osnovi ni pisan zanje. Novinarji imate svoj zakon, to je zakon o medijih, na katerega se pri iskanju informacij lahko tudi sklicujete. Za razliko od vašega zakona, je ta zakon postopkovno za vas relativno neuporaben. Zakonski roki so namreč tako dolgi, da posta-
ne informacija za novinarja neaktualna oziroma nepomembna. Skratka, za novinarje zakon o dostopu do informacij javnega značaja ne pomeni nujno neke hitrejše poti do informacij. Gotovo pa je lahko v odnosu do državne uprave neko preventivno sredstvo ali prisila. Nenazadnje zakon o dostopu do informacij javnega značaja vpliva na spremembo razpoloženja v tem smislu, da informacij, ki niso varovane s katerim drugim zakonom, ni mogoče skrivati."
Zakonske slabosti
V kolikih primerih ste odločili v prid tistih, ki so zaradi skrivanja sicer javnih in nespornih informacij birokracije poiskali vašo pomoč?
"Izdali smo že kar nekaj odločb, s katerimi smo določenemu organu naložili, daje iskano informacijo prosilcu dolžan posredovati. Imeli smo primer, ko je nekdo od ministrstva za okolje in prostor zahteval neko analizo o varstvu okolja, od ministrstva pa je dobil podatek, ki ga sploh ni zahteval. Naše stališče je bilo, daje ministrstvo določene podatke dolžno posredovati. Stvar prosilca pa je, na kakšen način podatek zahteva."
Kako so se stvari v tem konkretnem primeru odvijale naprej?
"Naša naloga ni, da zadeve spremljamo do takšnega ali drugačnega konca. Na neki način govorimo o upravnem postopku, kar pomeni, ko organ druge stopnje o zadevi odloči, njegovo izvršljivost sledi stranka sama. Če ta ne dobi izvršljivosti, začne postopek naprej. Prepričan sem, da se bo stranka, če zahtevanega ne bo dobila, spet obrnila na nas. Kot rečeno, pa ni v naši pristojnosti preverjati, ali se naša odločba izvrši. Predvidevam, da je v večini primerov do izvršitve naših odločitev tudi prišlo."
Kakšen je postopek prijave državnega organa, ki prikriva javne informacije?
"Kdor koli želi informacijo, ki spada v pojem informacije javnega značaja, lahko vloži zahtevo na organ, pri katerem meni, da ta informacija obstaja. Organ lahko informacijo da, jo zavrne ali pa zahtevo zavrže. Če jo zavrže ali zavrne, ima prosilec zoper to odločitev možnost vložiti pritožbo. In sicer pri organu, ki je izdal negativno odločitev. Skladno z zakonom o upravnem postopku mora ta organ pritožbo skupaj s svojo odločitvijo posredovati pooblaščencu, ki potem odloči o utemeljenosti. Tisto, kar je pri popolni zahtevi pomembno poudariti, so roki. V najslabšem primeru se lahko zadeva že na prvi stopnji zavleče do šestdeset dni. Torej, s temi roki se na neki način lahko manevrira. Verjamem pa, da se zakonsko dopustni roki ne bodo zlorabljali zato, da se s podajanjem informacij zavlačuje."
Na moralo birokracije se pač ne kaže zanašati. Če je z zakonom mogoče manipulirati, potem je zakon slab. Se vam ne zdi?
"Tega ne bom komentiral. Niti zato ne, ker pri pripravi zakona nisem sodeloval. Nenazadnje pa ni noben zakon popoln, absoluten in večen. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja je začel veljati marca letos. V našem prostoru je nekaj novega. Izkušnje, ki smo jih v preteklih treh
mesecih dobili, kažejo na določene pomanjkljivosti, ki jih bo prej ko slej treba odpraviti. Vsaj upam, da bo do sprememb prišlo. Po drugi strani pa je potrebno, da zakon nekaj časa deluje, da se vidi, kje so največje pomanjkljivosti. Ko bo postal inštitut pooblaščenca toliko javen in znan, da se bodo ljudje zavedali, da je postala ustavna pravica vedeti tudi izvršljiva, se bo treba sprememb lotiti temeljito."
Katere zakonske slabosti ste poleg pretirano dolgih rokov še oziroma že opazili?
"Seveda lahko govorim samo s stališča pooblaščenca. Zagotovo bo treba razmisliti tudi o ustreznosti samega postopka, ki naj se v pritožbi uporabi. Tako, kot so pravila zdaj postavljena, je pristojnost pooblaščenca v primeru 6. člena zakona, ki govori o izjemah, ki bodo ljudi nedvomno zelo zanimale, omejena. Zelo omejena. Menim, da bi moralo biti v zakonu dano izrecno pooblastilo, na temelju katerega bi pooblaščenec odločal prav o teh stvareh. Ravno tu se bo tehtala odločnost ali pa neodločnost vseh državnih organov. Tisto, kar je javno, je tako ali tako neproblematično. Za tisto, kar ni javno, pa je treba ugotoviti, ali je ali ni upravičeno skrito. Zato pa so, seveda, potrebna izrecna zakonska pooblastila. Potrebna je zakonska podlaga za to, da se lahko vpogleda v določene podatke. Kar se mi zdi potrebno poudariti, je, da je formalna funkcija pooblaščenca samo v pritožbenem postopku. Sam jo razumem širše. Nič se mi ne zdi narobe, če bi poskušal ta inštitut postaviti neke načelne standarde. Ne govorim o konkretnih primerih, saj ne moreš o eni stvari hkrati svetovati in odločati. Govorim o sodelovanju te ustanove pri oblikovanju in razumevanju določenih družbenih standardov. Potrebno bo kar nekaj časa, da se ti standardi postavijo. Ko bodo postavljeni, bomo lahko rekli, da smo svoj cilj dosegli. Takrat inštitut pooblaščenca teoretično ne bo več potreben."
Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Župnik v Kokri (1885 -1895)
Iz Bukovščice na Selškem, kjer je bil za župnega upravitelja, seje Lavtižar podal na kraj svoje prve daljše duhovniške službe - v Kokro. "Prišel sem torej nazaj v kranjsko dekanijo ter se utaboril ob južnem vznožju Grintavca (2559 m) in njegove družice Kočne (2484 m). Prvega imenujejo kralja, drugo pa kraljico kamniških planin. V zavetju te mogočne dvojice je raztegnjena ozka dolina, ki jo namaka zelenkasta Kokra. Župnija je dobila po njej svoje ime; njenim prebivalcem, ki so raztreseni na ravnini in po visokem gorovju, pa pravijo Kokrjani. V istini pristna hribovska župnija. Z njo sem sklenil meseca februarja 1885 dušno pastirski zakon ter ga pošteno držal deset let in deset mesecev."
Grintovec seje od takrat znižal za en meter, Ko-krska Kočna pa za celih devet. Tudi sicer je v teh krajih danes marsikaj drugače. "Malo smo še či-
tali o skriti kokrski dolini, in vendar je ta kraj ljubeznivo gorsko zatišje, posejano z njivami in travniki, obdano z gozdi, v visokih legah pa okrašeno s skalnimi vrhovi. Nekoliko smisla mora seveda človek imeti za prirodne lepote, da so mu tudi navidezno zapuščeni kraji prijetni. Rastlinoslovcem je obče znana tamošnja bogata flora. Vasi v tri ure dolgi dolini ni nobene; hiše samevajo deloma ob cesti, deloma v visokih gorah. Duhovnik ima težavna pota v Krems, k Celarjem, k Vršniku in v Suhi dol. ki je že v kraljestvu divjih koz. Župnik Strmole, ki je radi starosti težko dihal po teh gorah, je potreboval dva moža za podporo. Privezanega na vrvi je eden vlekel pred seboj, drugi pa ga ob hrbtu potiskal naprej. " Takih prizorov danes zagotovo nikjer več ne ugledaš.
"Kjer se obrne cesta ob Kokri naravnost proti severu, so zgradili leta 1797. cerkev, posvečeno Mariji čistega spočetja. Takrat je bil dušni pastir v Kokri Anton Ostenik, krepak mož, močne postave in trdnega zdravja, rojen v Radovljici l. 1747. Prvotna cerkev, pripadajoča veliki preddvorski župniji, je stala precej višje nad sedanjo. Podrtija na griču (sedaj je ondi zidana hiša) kaže prostor, kamor so zahajali stari Kokrjani k božji službi. V listinah čitamo ime Konkra, ki nam kaže staroslo-vanski nosnik 'on'. Danes ni več nosnika v slovenskem, ohranjen pa je v nemškem izraza Kanker. "
V potrditev Lavtižarjeve domneve glede staroslovanske-ga nosnika se spomnimo, kako je v enem najstarejših dokumentov zapisano ime Stara Loka: Lonca - v darovnici cesarja Otona II. iz leta 973.
"Župnijska cerkev je lepa, svetla in dovolj velika zgradba. Božja pot še danes ni pozabljena; vsako leto prihaja deset procesij iz raznih vasi. Spomina vredno je to, da imajo posebno vojaki veliko zaupanje do kokrske Marije. Večkrat pride kak mladenič iz daljnega kraja pomoči prosit; ako pa sam ne more, priroma-ta mati ali sestra mesto njega. Prvo nedeljo po svojem prihodu v Kokro nisem župljanom v cerkvi nič obljuboval. Nisem rekel: 'Na prižnici bom lev, v spovednici pa jag-nje.' In tudi ne: 'Jaz. vam bom oznanjeval čisti evangelij, vi mi boste pa dajali čisto pšenico.' Govor sem spisal in ga hranim do danes."
Preberimo le odlomek: "Da, ljubi furmani (ta-
Stari deželni mejni in Koroško v dolini
krat smo rabili to besedo), to bi za vas ne bilo dobro, če bi svojemu dušnemu pastirju delali žalost, da bi moral nad vami jokati, kakor je jokal nekdaj Zveličar nad jeruzalemskim mestom. Hodite z veseljem v to lepo hišo božjo in poslušajte radi božjo besedo. Toda, ko bi bile stene vaše cerkve preobložene z brušenim marmorjem, kakor so cerkve v Rimu; ko bi vi sedeli v pozlačenih klopeh; ko bi gorelo na oltarju tisoč sveč, da bi kar vse odsevalo v svetlobi: - siromaki bi bili, ako bi vam ne gorela luč sv. evangelija. To luč vam užigajo dušni pastirji. Če je pa naša dolžnost vam pridigovati, ste vi dolžni nas poslušati. Kaj bi vi rekli o meni, ako bi vam le včasih oznanjeval božjo besedo? Prišla bi prva, druga in tretja nedelja, pa bi zastonj pričakovali mojih naukov. 'O, kako zanikrnega gospoda smo dobili-' bi rekli. In prav bi imeli. Zato bodimo vsi goreči: jaz v govorjenju in vi v poslušanju. "
kamen med Kranjsko Kokre.
Davki ne morejo biti višji
Slovenski premier in finančni minister sta gospodarstvenikom razložila davčno reformo in ob tem predlagala tudi politiko plač. Vse bolj postaja jasno, da Slovenija potrebuje bolj jasno razvojno strategijo.
Ljubljana - Zagotovilo gospodarstvenikom, ki ga je dal slovenski premier takoj po svoji izvolitvi, da se bo o vseh pomembnejših predlogih, ki vplivajo na poslovno okolje, posvetoval z gospodarstveniki, je Anton Rop uresničil tudi s četrtkovo udeležbo na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, kjer je skupaj s finančnim ministrom predstavil napovedano davčno reformo ter obljubil tudi dopolnitev gospodarske razvojne strategije Slovenije.
Četrtkova seja upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je bila zanimiva zaradi pogovora premiera mag. Antona Ropa, finančnega ministra dr. Dušana Mramorja in profesorja dr. Lojzeta Sočana z gospodarstveniki o poslovnem okolju, na katerega bo pomembno vplivala skorajšnja davčna reforma, ter o potrebni povečani konkurenčnosti našega gospodarstva ob vstopanju Slovenije v EU. Premier Rop je tudi tokrat izrazil zadovoljstvo, da ima priložnost dialoga z gospodarstveniki, saj pri nujnih spremembah, ki so pripravljene, potrebuje njihovo podporo. Ni namreč dobro, da se v mednarodnih analizah, ki slonijo na ocenah gospodarstvenikov pojavljajo slabše ocene, kot jih dejansko zaslužimo, predvsem kot posledica nezadostne informiranosti in morda nerazumevanja. Da je tovrstni pogovor potreben, je v uvodni besedi poudaril tudi predsednik zbornice mag. Jožko Čuk, saj so na GZS v program za prihodnje leto zapisali osem ključnih točk: GZS želi postati središče aktivnosti pri vključevanju v EU.
Letos dosegamo zastavljene cilje
Premier Anton Rop je uvodoma poudaril zadovoljstvo nad dejstvom, da v Sloveniji uspevamo uresničevati letošnje cilje ekonomske politike, zlasti najpomembnejši cilj - zniževanje inflacije. Tudi letošnja tri odstotna rast je, glede na okoliščine evropske recesije pomemben dosežek in popotnica pri vstopanju v EU, in premier je izrazil upanje, da se bo ta v prihodnjem letu povečala. Slovenska vlada je pripravila program vstopanja v območje evropskih tečajev ter priprave na prevzem evra. Z Evropsko banko že potekajo intenzivna pogajanja o tečaju tolarja, s katerim bomo vstopili v EMR 2, saj seje potrebno zavedati, da se bodo pristojnosti Banke Slovenije z vstopom v EU bistveno zmanjšale. Vstop v EU bo zago-
tovo vplival na znižanje obrestnih mer, to pa lahko pomeni povečano zadolževanje, potrošnjo in s tem tudi povečano inflacijo. Vlada bo zato vodila omejevalno, varčevalno in striktno politiko, kar so že upoštevali tudi pri pripravi proračunov za prihodnji dve leti.
Davčna reforma bo razbremenila plače
Ključni ukrep, s katerim se sedaj ukvarja slovenska vlada, pa je  po  premierovih besedah
Sicer pa država, po premierovih besedah, pripravlja za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva dopolnitev Strategije razvoja Slovenije in še posebej strategije gospodarskega razvoja. Gre za spremembe na osnovi sedanjih analiz in prinaša nekatere dolgoročnejše programe, projekte ter rešitve glede tehnološke intenzivnosti in konkurenčnosti. Pripravlja se ustanovite Agencije za raziskave in tehnološki razvoj, saj tudi proračun tem področjem posveča posebno pozornost.
V letu 2004 so lahko stroški dela realno nižji
Minister za finance Dušan Mramor je uvodoma povedal, da je bila njegova najpomembnejša naloga razbremeniti jav-
davčna reforma, ki ima zelo jasen namen: razbremeniti stroške dela in na drugi strani bolj obremeniti kapital. Davčno reformo naj bi sprejeli v zavezanem paketu s spremembami treh zakonov: Zakona o dohodnini, Zakonu o davku na dohodek in Zakonu o davku na plačilno listo. Sporazum o plačni politiki v javnih službah ima izreden pomen in premier je predlagal prisotnim, da se tudi v gospodarstvu, torej v zasebnem sektorju zgledujejo po njem. Razbremenjevanje plač pri dohodnini in davku na plačno listo, zlasti v najnižjih plačnih razredih, namreč odpira prostor za povečevanje neto plač, s tem pa možnost, da se masa plač, torej stroški dela, giblje usklajeno s cilji politike glede inflacije in gibanja tečaja evra. Izračuni kažejo, da se bo obremenitev dobička morala dvigniti na 18,7 odstotka, kar je primerljivo s stopnjami v EU, uvesti pa nameravajo strogo selektivne olajšave.
nofinančni pritisk porabo, odvračanje apetitov po povečanju proračunskega primanjkljaja in začetek racionalizacije javne porabe. Izhodišče davčne reforme je, da se skupna davčna obremenitev ne sme povečati, na daljši rok pa se mora začeti tudi zmanjševati.
Zgledujmo se po najuspešnejših
V prispevku dr. Sočana pa je bilo mogoče slišati predvsem opozorilo, da Slovenija, kljub doseženem razvoju še močno zaostaja za razvitimi državami, ki se jim pridružuje. Tudi v EU je položaj zelo različen, saj so države, ki relativno izgubljajo svoj položaj, in so države, kot na primer Irska in Finska, ki dosegajo izredne razvojne uspehe. Odločno bo potrebno izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih, razvojno naravnanost podjetij, država pa mora premišljeno podpreti najperspektivnejše.
Napovedani ukrepi imajo podporo
Prvi je v razpravo posegel direktor novomeške farmacevtske tovarne Krka Miloš Kovačič in na konkretnih dogodkih in izkušnjah podprl Sočanova razmišljanja. K temu je pristavil, da ga žali dejstvo, da se slovenski premieri ne seznanijo z možnostmi, ki jih imamo v farmacevtski panogi. Nekdaj sta bila Krka in Lek Ircem "sveti vzor" in danes imajo že ob sistematičnem delu, šolanju in načrtno podprtem razvoju te panoge že 15 tovrstnih tovarn, "mi pa smo enega od dveh konj prodali, drugi pa še malo skaklja naokoli", je skušal biti slikovit. Razpravljali so tudi trije direktorji z Gorenjskega: Nikolaj Bevk iz Iskraemeco, ki je opozoril na dejstvo, da evropska konkurenca seli svojo proizvodnjo na vzhod, v države z nižjimi stroški dela, to pa pomeni, da bo tudi pri nas potrebno zniževati te stroške. Zato pozdravlja davčno razbremenitev plač, hiter prehod v EMR2 in na evro pa bo odpravil nekatera' neskladja med domačo inflacijo in tečajem evra. Proizvodnjo za tretji svet pa bomo morali tudi mi seliti na vzhod. Bine Kordež iz Merkurja je nasprotno menil, da težav z inflacijo še ne bo konec, saj odprte ekonomije, ki imajo nižji družbeni proizvod in se želijo hitreje razvijati, imajo tudi hitrejšo rast cen, kar se potrjuje tudi na primeru Irske. Slovenija s približno polovico nižjimi plačami ter cenami, ki so na 63 odstotkih evropskih cen, se bo morala s tem sprijazniti. Anton Papež iz TCG Unitech pa je pogrešal razpravo o ambicioznej-ših ekonomskih razvojnih ciljih, saj je bilo obravnavano predvsem "orodje" ekonomske politike. Pogreša razpravo o tem, kako se organizirati, povezovati, in razpravo o kapitalu, kar vse bi omogočilo hitrejši slovenski razvoj. Sledile so še razprave o moteči postopkovni počasnosti in okornosti naših sodišč in nevarnostih, ki jih prinaša napovedano obdavčevanje bančnih obresti.
Predsednik GZS Jožko Čuk je razpravo sklenil z ugotovitvijo, da bo gospodarstvo reforme podprlo pod pogojem, da se skupna davčna obremenitev ne bo povečala.
Štefan Žargi
Avstrijski Bofex povzroča Merkurju skrbi
Potem ko je Merkur nedavno postal popolni lastnik podjetja Bofex, znanega po trgovinah Big Bang in Bof, so v Merkurju ugotovili, da poslovanje podjetja Big Bang Handels Avstrija ni uspešno.
Naklo - Javnost je pretekli teden v poslovnem časniku Finance presenetila vest o tem, da se Merkur, ki je 100-odstotni lastnik podjetja Bofex, v teh dneh ukvarja z izgubo, vredno 5 milijonov evrov v podružnici tega podjetja v Avstriji. Ko smo te novice preverili pri predsedniku uprave Merkurja mag. Binetu Kordežu, smo izvedeli, da je nadzorni svet Merkurja resnično obravnaval tudi poslovanje Podjetja Big Bang Handels Avstrjja, v katerem pa ima Merkur le četrtinski lastninski delež.
Kot nam je povedal predsednik uprave Merkurja mag. Bine Kordež, so se za nakup podjetja Bofex, ki ga je pred desetimi leti ustanovila družina Schollmayer, odločili že v letu 1999, naprej 75-odstotnega deleža, lani 15 odstotkov in pred nedavnim še preostalih 10 odstotkov. Te odločitve ne obžalujejo, so potrdili tudi na seji Nadzornega sveta pretekli teden, saj seje prodaja audio, video in bele tehnike ter nosilcev zvoka v
zadnjih štirih letih povečala za petkrat. Z razvojem lastne prodajne mreže in prevzemom Bofexa, ki je sicer bolj znan po trgovinah z blagovnimi znamkami Big Bang in Bof, so v Merkurju pridobili tudi na tem področju v Sloveniji prepričljivo vodilni tržni položaj, nekdanji lastnik in direktor Jurij Schollmayer pa seje umaknil in se posvetil hčerinski družbi Big Bang Handels GmbH Avstrija, v kateri ima Merkur, kot lastnik Bofexa 25-odstotni lastniški delež.
O poslovanju Big Bang Handels Avstrija, ki ima dve trgovini v Gradcu, letos pa je odprl prodajalno tudi v najelitnejši trgovski ulici na Dunaju, je bilo lani in letos v javnost danih veliko izredno pohvalnih vesti, celo o pravem malem poslovnem čudežu, ki daje uspel Juriju Schollmaverju na zahtevnem avstrijskem trgu. To zlato pa je izgubilo svoj lesk, ko je Merkur dobil z dokončnim odkupom Bofexa vpogled v poslovanje avstrijskega podjetja, saj na podlagi vpogleda v bilance ugotavljajo, da poslovanje ni
uspešno. V Nadzornem svetu Merkurja ugotavljajo, da so takšne razmere posledica napačnih ocen poslovodje Schollmaverja o konkurenčnih razmerah na avstrijskem trgu in prisotnih poslovnih tveganjih. Ocenjujejo, da bo potrebna sanacija poslovanja, ki bo odvisna od pridobitve dokončnih podatkov ter možnosti, kijih opredeljuje avstrijska zakonodaja. Ob tem povejmo, da je Jurij Schollmaver za medije nedostopen, iz službe za odnose do javnosti pa so vesti o težavah v Big Bang Handels Avstrija zanikali in trdijo, da teče poslovanje povsem normalno.
Kolikšna je torej izguba v Big Bang Handels Avstrija v tem trenutku, v Merkurju ne želijo povedati, pravijo pa, da bodo položaj razčistili do konca leta. Ob tem pa poudarjajo, da so četrtinski, torej manjšinski lastnik in da imajo do tega podjetja terjatve. Te pa naj ne bi vplivale na poslovne rezultate Merkurja, ker tekoče vodijo politiko oblikovanja rezervacij za rizike pri obvladovanju terjatev. Štefan Žargi
GOSPODARSKI KOMENTAR	
	Padajoči dolar
	Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Razmerja deviznih tečajev glavnih svetovnih valut so se v zadnjih dveh letih precej spremenila. Od svojega vrhunca v februarju leta 2002, merjeno tako nominalno kakor tudi realno, je ameriški dolar izgubil precejšnjo količino svoje vrednosti. Najbolj je padel, ali kot pravimo zelo učeno, depreciiral glede na evro, nekaj več kot dvajset odstotkov, relativno velik padec, pa je po podatkih Svetovnega denarnega sklada (IMF) ameriški dolar doživel tudi glede na japonski jen, britanski funt in kanadski dolar (10 do 12 odstotkov) ter glede na avstralski dolar (20 odstotkov). Pri tem si je zanimivo ogledati, kakšne ekonomske posledice bo sedanje padanje vrednosti ameriške valute imelo na glavna svetovna gospodarska območja.
Če si pogledamo vrednost dolarja skozi optiko mednarodne trgovine, hitro opazimo, da je v povprečju dolar v že Zgoraj navedenem obdobju padel manj dramatično, ali v številki za enajst odstotkov, kot v posamičnih dvostranskih valutnih razmerjih. To gre pripisati dejstvu, da ZDA okrog polovice svoje trgovine opravijo z državami v razvoju, čigar valute so slede stabilne ali pa so same padle glede na dolar. Takšni državi sta Kitajska in Mehika, ki sta za Kanado največji dobaviteljici ameriškega uvoza. Kitajska ima od februarja 2002 dejansko fiksen devizni tečaj svojega juana glede na dolar, mehiški peso pa je v tem obdobju izgubil proti zelencu izgubil šestino vrednosti. Tudi posamezna gospodarstva evro območja so občutila mnogo manjši efektivni dvig tečaja evra kot to odseva razmerje evro/dolar, kar kaže na pomembno vlogo trgovine znotraj same EU, pa tudi porast vloge mednarodne menjave EU s srednje in vzhodno evropskimi gospodarstvi pristopna ami.
Sedanja gibanja tečajev so prav tako skladna z. logiko osnovnih srednjeročnih ekonomskih zakonitosti. Že več let ekonomisti po vsem svetu opozarjajo, da padec vrednosti ameriške valute odseva zaskrbljenost deviznih trgov nad neravnovesji tekočih računov plačilnih bilanc glavnih svetovnih gospodarskih področij, kjer igra daleč največjo vlogo ogromen ameriški primanjkljaj. Po ekonomskih zakonitostih naj bi se ta neravnovesja nekako v toku časa izravnala s prevrednotenjem samih deviznih tečajev in prilagajanjem relativnih stopenj rasti glavnih igralcev na svetovnem gospodarskem odru. Prilagajanje deviznih tečajev v zadnjih dvajsetih mesecih kažejo smeri za izravnavo oziroma zmanjševanje teh neravnovesij, kljub temu pa se zdi, da je dolar na dolgi rok še vedno precenjen. Kar naprej pomeni še nadaljnje njegovo padanje, vsaj v luči sedanjih razmer v svetovnem gospodarstvu. Tako na primer najnovejše tekoče napovedi IME kažejo, da naj bi se ameriški primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance v prihodnjih petih letih zmanjšal za samo eno samo samcato odstotno točko in sicer s petih na štiri odstotke bruto domačega proizvoda. Učinek takšnega razvoja dogodkov in še šibkejšega dohaja hi bil za ZDA seveda zelo ugoden, saj bi se tam gospodarska rast okrepila, seveda na škodo predvsem EU, kije že tako ali tako precej bolehna in kolere del bo hudo kmalu poslala tudi Slovenija. In samo upamo lahko, da nam ne bo že čez nekaj let žal.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA ZA GORENJSKO
VABILO
malim in srednje velikim proizvodnim podjetjem na območju Podravja, Pomurja, Koroške, Savinjske in Gorenjske regije k sodelovanju v projektu Na poti v EU-2. del.
Pridružite se nam, če si prizadevate odgovoriti vsaj na eno od naslednjih vprašanj:
• Ali želite razviti nove izdelke in izboljšati tehnologijo proizvodnje?
• Vas skrbijo kakovostne zahteve evropskega trga?
• Ste pripravljeni na poslovanje na enotnem evropskem trgu?
Kaj udeležena podjetja pridobijo?
• Sodelovanje izkušenih svetovalcev
• Oceno stanja in predlog potrebnih izboljšav v poslovanju
• Izvedbo najmanj enega projekta izboljšav poslovanja in razvoja podjetja
• Številne stike in znanja, potrebna za razvoj podjetja
Projekt sofinancirata Javna agencija RS za regionalni razvoj in Gospodarska zbornica Slovenije.
Za podrobnejše pogoje se lahko pozanimate po telefonu 02/2208700, e-pošta: Mojca.Tominsek@qzs.si ali pri vaši območni gospodarski zbornici.
VELIKA NAGRADNA IGRA!
OD 15. 9. DO 31.12. 2003
080 22 66
Ob nakupu Petrolovega kurlnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 16 gospodinfstvoni
VRNILI CELOTNO KUPNINO.
Od 15. septembra pa vse do konca decembra bomo vsak teden Izžrebali enega nagrajenca. Za Informacije j In naročila pokličite 080 22 66. |
N^^lUbBdoo^gtćOTpopožttPnitteigriilnknii« 1 mgntMCM b*4c ih)wl>wi m strani wwwjttnUl f
Upnikom vrnili slabo polovico
Na glavnem naroku za razdelitev stečajne mase SHP Kranj noben upnik ni vložil pritožbe. Za poplačilo njihovih
terjatev je namenjenih skoraj 655 milijonov tolarjev.
Carinske priprave na EU
Kranj - V četrtek popoldne so na Okrožnem sodišču v Kranju upniki Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj, ki je neslavno propadla lani spomladi, tudi uradno izvedeli tisto, kar seje v zadnjih dneh šušljalo. Stečajna sodnica Janja Roblek jim je na naroku za glavno razdelitev stečajne mase sporočila, da bodo v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodnega sklepa (sredi decembra) dobili poplačano 45,7 odstotka svojih terjatev. V primeru pritožbe katerega od upnikov pa se lahko rok izplačila zamakne vsaj za tri mesece.
Od 1,68 milijarde tolarjev prijavljenih terjatev je stečajni upravitelj Andrej Toš priznal 1,43 milijarde tolarjev. S prodajo vsega premoženja SHP (ostalo je le nekaj stolov in pisarniških stvari) se je v stečajno maso nateklo 735 milijonov tolarjev, od tega bo šlo 35 milijonov tolarjev za pokritje stroškov. Stečajni upravitelj je slabih 655 milijonov tolarjev namenil glavni razdelitvi upnikom, dobrih 45 milijonov pa je rezerviral za še prere-kane in nerešene terjatve. Največji znesek terjatve, ki ga stečajni upravitelj ni priznal, pripada S1B banki - skoraj sto milijonov tolarjev. Najkrajšo je potegnilo tudi nekaj gorenjskih občin in podjetnikov ter tudi nekdanji kranjski župan Vitomir Gros, ki je v ste-
čaju prijavil dobrih deset milijonov terjatev, priznanih pa mu je bilo tri in pol tisoč tolarjev, za ostali znesek pa se še prereka.
Čeprav v četrtek v veliki dvorani kranjskega sodišča ni bilo upnika, ki bi se pritožil nad predlogom izplačila, ki gaje pripravil stečajni upravitelj, večina je bila celo zadovoljna, da bodo dobili povrnjeno vsaj polovico, pa sc predsednik upniškega odbora Simon Anto-lič vseeno boji, da bo prišlo do pritožbe. "Kolikor vem, nekateri posamezniki niso zadovoljni s predlogom, zato ne upam napovedati, da ne bo nobene naknadne pritožbe," je dejal. •
"Zadovoljni smo, daje tako hitro prišlo do poplačila terjatev iz stečajne mase, saj bi se ves postopek lahko zavlekel v leto 2007. V vsakem primeru ne bomo zadovoljni, dokler ne bomo poplačani v celoti. Po poplačilu iz stečajne mase, ko bomo natančno vedeli, za koliko smo oškodovani, bomo poskušali iztožiti še premoženje štirih ustanoviteljev SHP Kranj, če bomo seveda ugotovili, daje sploh možno kaj iztožiti," je dodal Antolič. Po neuradnih podatkih smo izvedeli, da naj bi podjetja v lasti ustanoviteljev (Marija Brezar, Franc Golija, Peter Smuk in Kmetijska zadruga Križe), od katerih
imajo upniki možnost zahtevati poplačilo terjatev, iz leta v leto slabše poslovala. Upniški odbor in odvetniška pisarna Ceferin, ki zastopa večino upnikov, pa prav tako razmišljata, da bi na odgovornost poklicala tudi organe, ki so bili pristojni za nadzor nad poslovanjem hranilnice. Simon Šubic
Novi stečajni postopki
Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je 29. oktobra začelo in končalo stečajni postopek za družbi M & L Male, podjetje za gostinstvo, turizem in trgovino, z Zgornjega Jezerskega in Tosa, storitve, proizvodnja in trgovina, iz Tržiča. Isto sodišče je 3. novembra začelo stečajni postopek za družbo za trgovino, turizem, transport, gradbeništvo Mikra Commerce z Jesenic in ga tudi zaključilo isti dan. Podobna usoda je doletela tudi družbo z omejeno odgovornostjo Saša & CO., trgovina, proizvodnja in storitve, z Jesenic, za katero je sodišče stečajni postopek začelo in končalo 12. novembra. Narok za prisilno poravnavo za družbo Laser B in V Bled, Podjetje za poslovne storitve. Bled bo 12. decembra. CZ.
med Si.mobil - Vodafone uporabniki za samo 10 SIT ob nakupu paketa Halo bonus velja tudi za obstoječe uporabnike ob polnjenju računa Halo v vrednosti 2500 ali 5000 SIT
ZA NOVE IN OBSTOJNE UPORABNIKE HALO
Nokia 351 Oi
34.900 SIT
JAVA"1	GPRS
MMS	WAP
barvni zaslon polifonična zvonjenja modem
500 vnosov v imenik
Siemens M50
19.900SIT
"magic" tipka za hiter dostop do igric kontrastno osvetljen zaslon ohranjevalnik zaslona pošiljanje SMS-ov na več naslovov hkrati
W.90Q-SIT Siemens A50
17.900 SIT
vibra zvonjenje ura
budilka
elegantna oblika
Zimski halo bonus velja za klice v Si.mobil - Vodafone omrežju in traja do 31. 01. 2004. Po tem obdobju se klici obračunajo v skladu z veljavnim cenikom Si.mobil - Vodafone. Cene telefonov veljajo do 31. 1. 2004 oz. do prodaje zalog. Vse cene vključujejo DDV. Celotno ponudbo telefonov in vse dodatne informacije o storitvah in cenah najdete na www.simobit.si lahko pa pokličete 080 40 40 40!
Si mobil d d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana I www.simobil.si
Za morebitne napake v tisku se opravičujemo.
Ujemi svet
t SI i	mobil
^ Q vodafone"	
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji potrdila predlog zakona za izvajanje carinskih predpisov Evropske unije.
Kot je že znano, bo Slovenija z vstopom v Evropsko unijo 1. maja prihodnje leto namesto slovenskih carinskih predpisov začela uporabljati evropske predpise, ki urejajo delovanje carinske unije. Čeprav bo s tem večina pristojnosti pri izvajanju carinske politike prešla na evropske ustanove, ostajajo nekatera carinska področja, kjer imajo države članice možnost nacionalne ureditve. Slovenska vlada je to možnost izkoristila in pripravila predlog zakona, v katerem je dodatno razdelala okoli tisoč strani carinske pravne ureditve: določbe carinskega zakonika, ki državam članicam dajejo pooblastilo, da same uredijo nekatera carinska vprašanja (zastopanje pred carinskimi organi, način izvajanja nadzora, pristojnosti carinskih organov v konkretnih primerih, ustanovitev proste cone, ukrepi pri varstvu intelektualne lastnine), določbe, kjer se carinski zakonik sklicuje na ureditev v za-
konodaji države članic (zaseg in prodaja blaga, postopkovne določbe), ter področja, ki jih zakonodaja Evropske unije ne ureja (področje prekrškov, preoblikovanje prostih carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih s Hrvaško v mejne prodajalne ter nadzor teh prodajaln). Zakon bo začel veljati 1. maja prihodnje leto, že prvi dan po objavi v uradnem listu pa določbe, ki urejajo preoblikovanje prostih carinskih prodajaln na meji s Hrvaško, konec poslovanja tovrstnih prodajaln na meji z Madžarsko ter sprejetje še nekaterih podzakonskih predpisov. Poleg carinskih predpisov Evropske unije ter slovenskega zakona za izvajanje njenih predpisov bo do vstopa v unijo treba sprejeti še zakona o carinski službi in o davčnem postopku.
Temelj evropske carinske politike so carinski zakonik in njegovi izvedbeni predpisi. Carinsko pravno ureditev sestavljajo večinoma uredbe Sveta Evrope in Evropske komisije ter konvencije, obsega pa 8.673 strani Uradnega lista EU.
C.Z.
Novembra 0,3-odstotna inflacija
Kranj - Po podatkih državnega statističnega urada so se novembra cene življenjskih potrebščin enako kot septembra in oktobra zvišale za 0,3 odstotka. Letos so cene porasle že za 4,5 odstotka, na letni ravni pa za 5,1 odstotka.
Cene v skupini obleka in obutev so novembra porasle za 2,3 odstotka, pri tem pa se je obutev podražila za 6 odstotkov, storitve za obleko za 1,5 odstotka in oblačila za 1,3 odstotka. Cene v skupini stanovanja in prevoz so porasle za 0,4 odstotka. Na povišanje pri stanovanjih sta najbolj vplivali podražitev kurilnega olja za 2,7 odstotka in trdih goriv za 2 odstotka (ob hkratni pocenitvi daljinske energije za 1,2 odstotka in plina za 0,4 odstotka), v skupini prevozi pa podražitev letalskih prevozov za 1,9 odstotka in naftnih derivatov za 0,7 odstotka. Novembra so zabeležili tudi nekaj pocenitev. Cene v
skupini zdravje so se zaradi pocenitve nekaterih zdravil v povprečju za 2,5 odstotka znižale za 1,4 odstotka, cene v skupini alkoholne pijače in tobak pa so bile nižje za 0,6 odstotka, k čemur so največ prispevale za poldrugi odstotek nižje cene alkoholnih pijač.
V zadnjem letu so se po podatkih državnega statističnega urada najbolj podražili kanalščina (za 43,9 odstotka), zelenjava (26,9), popravila gospodinjskih aparatov (18,6) in tobačni izdelki (17,6), najbolj pa so se pocenili računalniška oprema (za 13,7 odstotka), talne obloge (3,4) in odvoz smeti (1,9). C.Z.
Prisilna poravnava z upniki
Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je 13. oktobra potrdilo prisilno poravnavo med družbo ETP, eletrotehniško podjetje za engi-neering, trgovino in proizvodnjo, iz Kranja in njenimi upniki, sklep pa je 30. oktobra tudi postal pravnomočen.
Kot je razvidno iz sklepa, so terjatve upnikov razvrstili v šest razredov. Položaj upnikov, ki so imeli izločitveno in ločitveno pravico za zavarovanje svojih terjatev, ter delavcev s terjatvami za neizplačane plače in odpravnine se po potrjeni prisilni poravnavi ni spremenil. Poslovnim partnerjem in drugim upnikom, ki so sodelovali s podjetjem, vendar njihovo sodelovanje ni bistveno za sanacijo podjetja, bodo priznane terjatve poplačali 20-odstotno v enem letu po potrjeni poravnavi in s 3-odstotno nominalno obrestno mero. Terjatve poslovnih partnerjev in drugih upnikov, ki so pomembni za sanacijo in normalno poslovanje podjetja ter za uspešnost poravnave, bodo poplačali 60-odstotno v treh letih in s 3-odstotno letno nominalno obrestno mero. Terjatev Nove Ljubljanske banke v znesku 101,6 milijona tolarjev bodo v celoti poplačali v devetih letih in z dvoletnim moratorijem na odplačilo glavnice. Strateška partnerja Energoplan iz Ljubljane in Protenex iz Šenčurja, ki sta v času prisilne poravnave zagotovila skupno 55 milijonov tolarjev za oživitev in normalizacijo proizvodnje, sta se zavezala, da bosta ob pogoju pravnomočno potrjene prisilne poravnave svoji terjatvi zamenjala za lastniški delež. C.Z.
Nižje obrestne mere za posojila
Kranj - Gorenjska banka je s 1. decembrom ponovno znižala obrestne mere za novo odobrena posojila zasebnikom. Za posojila z odplačilno dobo do enega leta jih je znižala za 1,5 odstotne točke in za posojila z odplačilno dobo od enega do deset let za pol odstotne točke. Za kratkoročna posojila, odplačana v enem letu, velja 8,3-odstotna letna nominalna obrestna mera in za dolgoročna od T + 3,5 % dalje, k obrestni meri pa je treba prišteti še odstotne točke glede na boniteto zavarovanja. Višina posojila je odvisna od ustvarjenega prometa in dohodka, časa odplačevanja posojila in bonitete zasebnika. Posojilo je možno zavarovati z zastavo tolarskih in deviznih sredstev, vrednostnih papirjev, nepremičnin ali premičnin, s plačilom zavarovalne premije ali s poroštvom odplačilno sposobnih porokov. Banka nakaže kratkoročno posojilo na transakcijski račun takoj po poravnanih obveznostih, z dolgoročnim posojilom, najetim za osnovna sredstva, poravna račun oz. predračun, največ 30 odstotkov odobrenega zneska pa je možno porabiti tudi v gotovini-
C.Z-
Veliko toplote še ostaja v gozdu
Na blejskem gozdno gospodarskem območju je po oceni zavoda za gozdove letno na razpolago okrog 36 tisoč kubičnih metrov lesa oz. lesne biomase za ogrevanje.
Rovte pri Podnartu - Čeprav je Slovenija po gozdnatosti na tretjem mestu v Evropi, je les kot največji obnovljivi vir energije pri nas še slabo izkoriščen. Ne samo v mestih, ampak celo na podeželju prevladuje ogrevanje s kurilnim oljem in plinom.
Na Turkovi kmetiji, kjer gospodari Ivo Potočnik, so si udeleženci z zanimanjem ogledovali delovanje sodobnega Froelingovega kotla na polena.
Da bi spodbudili boljšo izrabo lesa oz. lesne biomase za ogrevanje, je blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije v petek predstavila izdelavo se-kancev in sodobno ogrevanje na lesno biomaso na Turkovi kmetiji v Rovtah pri Podnartu in organizirala ogled ogrevanja na lesne sekance v gozdarski koči na Mrzlem Studencu na Pokljuki. Kot je ob tem dejal vodja območne enote Andrej Avsenek,
se je v preteklosti kurjenje z lesom zmanjšalo predvsem zato, ker je ogrevanje s plinom in kurilnim oljem postalo povsem avtomatizirano, vsakodnevno nalaganje drv pa je preživelo za sodobni način življenja. V. zadnjih letih je tehnologija zelo napredovala, kurjenje z lesno biomaso je postalo povsem avtomatizirano in gaje že mogoče primerjati s kotli na plin ali kurilno olje. Na blejskem gozdnogospodar-
Najprej prijava, zdaj še zahtevek
Kranj - Državni zbor je prejšnjo sredo s spremembami zakona o izvrševanju proračuna za leti 2003 in 2004 v letošnjem proračunu povečal rezervo na 13 milijard tolarjev in s tem zagotovil tudi štiri milijarde tolarjev za izplačilo državne pomoči ob letošnji suši in drugih naravnih nesrečah, ki so prizadele kmetijstvo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že začelo s pošiljanjem odločb o dodelitvi akontacije, upravičenci pa jo bodo dobili takoj, ko se bo do spremembe zakona opredelil državni svet in bo zakon objavljen v uradnem listu. Minister za kmetijstvo mag. Franc But je sredi prejšnjega meseca tudi izdal pravilnik o vsebini in obliki vloge za dodelitev denarja za odpravo posledic škode v kmetijstvu. Kot je razvidno iz pravilnika, se zapisniki občinskih komisij, ki so kmetijskim gospodarstvom popisovale posledice suše, štejejo za vlogo, gospodarstva, ki so upravičena do akontacije za odpravo posledic letošnje suše, pa jo morajo najkasneje do konca januarja prihodnje leto dopolniti še s podatkom o končni poškodovanosti kmetijskih rastlin in o morebitnem izplačilu zavarovalnine za poškodovane kmetijske pridelke. V kmetijski svetovalni službi razumejo pravilnik tako, da je po prijavi škode zdaj treba vložiti še zahtevek za dodelitev državne pomoči. C.Z.
Dunajski študentje strigli ovce
Bašelj - Dvanajst študentov dunajske univerze za agronomijo se je od petka do nedelje na treh gorenjskih ovčerejskih kmetijah pod vodstvom treh inštruktorjev iz Francije in Walsa učilo striženja ovc, brušenja škarij, ravnanja z volno in drugih veščin, predvsem pa tega, kako se lotiti dela, da je čim-manj naporno za "strižca" in za ovco. V petek so strigli ovce na Kovkovi kmetiji na Spodnjem Jezerskem, v soboto pri Vaškar-ju v Bašlju, v nedeljo pa še na Suhadolnikovi kmetiji v Kokri.
Za tečaj so se odločili prostovoljno, vse stroške so pokrili sami, le inštruktorje jim je plačala univerza. Ker jim je na tečaju in tudi med bivanjem pri Šuštarju v Hotemažah ugajalo, so že napovedali, da bodo spomladi na gorenjskih ovčerejskih kmetijah pripravili še dva tečaja. "Koristi so obojestranske, tudi rejci smo zadovoljni, da nam tečajniki ostrižejo ovce," je dejal Matija Roblek, gospodar na Vaškarjevi kmetiji, kjer redijo osemdeset ovc jezersko solčavske pasme. C.Z.
skem območju, ki obsega občine Radovljica, Bled, Bohinj, Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora, je po podatkih Andreja Klinarja, vodja odseka za gozdno tehniko v blejskem zavodu, na razpolago letno 36.575 kubičnih metrov lesne biomase, od tega jo je 18 tisoč kubičnih metrov možno dobiti v gozdovih, 17.500 "kubikov" v žagarskih obratih, 375 kubikov na za-raščajočih površinah (vsako leto se povprečno zaraste 250 hektarjev) in še okrog 700 kubičnih metrov na 3.500 hektarjih pašnikov, travnikov in drugih kmetijskih površin, ki jih je treba vzdrževati in čistiti. Ko so v zavodu ocenili stroške pridobivanja drobnega lesa za kurjavo, so ugotovili, da po normativih sklada kmetijskih zemljišč in gozdov znašajo pri povprečnem drevesu z 0,15 kubičnega metra lesa 11.620 tolarjev za kubični meter in za lastnika, ki sam opravi delo, 7.900 tolarjev, pri povprečnem drevesu z 0,3 kubika lesa pa 6.811 oz. 4.631 tolarjev za kubični meter. Na podlagi teh izračunov ugotavljajo, da bi bilo pridobivanje lesne biomase lahko rentabilno le, če bi država pokrila vsaj 30 odstotkov stroškov spravila tovrstnega lesa in izgradnje vlak.
Z redčenjem do biomase
Kot je povedala vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov
Vida Papler - Lampe, je v gozdu možno pridobivati lesno biomaso v okviru izbi ral nih redčenj, s katerimi izboljšujejo stabilnost in kakovost sestojev, povečujejo debelinski prirastek in pospešujejo pestrost drevesnih vrst. Drobna redčenja izvajajo v sestojih, starih od 15 do 40 let, rezultati so vidni šele čez desetletja, takšno delo pa s subvencijami podpira tudi država. Pri prvih redčenjih lastniki odstranjujejo za razvoj sestoja moteča drevesa povprečne debeline od pet do deset centimetrov. Na dan lahko posekajo od osemdeset do tristo takšnih dreves oz. od dva do tri kubične metre. Tako posekano drevje ponavadi razžagajo in pustijo v gozdu, le izjemoma listavce uporabijo za drva in iglavce za rante. Država prva redčenja podpira s subvencijo, ki znaša od pet do deset tisoč tolarjev na dan. Pri drugem redčenju odstranjujejo za sestoj moteča, označena drevesa povprečne debeline od deset do dvajset centimetrov. Na dan po-žagajo od petdeset do sto takšnih dreves oz. od štiri do šest kubičnih metrov, lesno maso spravijo iz gozda in jo uporabijo za celulozni in gradbeni les, za drva in late, subvencija pa pri teh delih znaša od tri do štiri tisoč tolarjev na dan. Do subvencije za redčenja so upravičeni le lastniki, ki so dela izvedli strokovno in v obsegu, kot to zahteva delo v gozdu.
Rok Suhadolnik iz Logarske doline je v Turkovem gozdu prikazal delovanje traktorskega sekalnika, ki lahko naredi na uro do trideset pros-torninskih metrov sekancev in razseka v sekance do 40 centimetrov debelo drevje. Izdelava sekancev stane od 700 do 800 tolarjev za meter.
Državne podpore
za ogrevanje z biomaso
Vgradnjo sodobnih kotlov za ogrevanje z lesno biomaso (poleni, sekanci in peleti oz. "stis-njeci" iz žagovine) spodbuja tudi država. Kot je povedal Jani Turk i/, agencije za učinkovito rabo energije pri ministrstvu za okolje, prostor in energijo, agencija vsako leto objavi razpis, na katerem lahko sodelujejo gospodinjstva, ki so že vgradila kurilno napravo za centralno ogrevanje na lesno biomaso. Podpora predstavlja do 40 odstotkov cene kurilne naprave, vendar pri napravah za ogrevanje na polena lahko znaša naj-
več 300 tisoč tolarjev, pri napravah na lesne pelete največ 400 tisoč tolarjev in pri napravah za ogrevanje z lesnimi sekanci ne več kot 500 tisoč tolarjev. Letošnji razpis, ki gaje agencija objavila februarja, je zaradi približevanja konca proračunskega leta že "zaprt", med upravičence so razdelili 32 milijonov tolarjev, podprli pa so vgradnjo okrog 120 kurilnih naprav, od tega 70 na polena. Nov razpis bo objavljen februarja prihodnje leto, predvideni znesek za nepovratna sredstva pa bo verjetno še nekoliko večji od letošnjega.
Cveto Zaplotnik
Še letos predpis o kvotah?
Pred uvedbo mlečnih kvot je med rejci največ razhajanj glede plačila dajatve ob morebitnem
preseganju nacionalne kvote.
Kranj - Člani kranjskega območnega sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenye so se na četrtkovi seji skupaj s predsedniki odborov izpostav in gorenjskih govedorejskih društev seznanili z izhodišči za pripravo predpisa o uvedbi mlečnih kvot v Slovenci.
Izhodišča so bila do 20. novembra v javni obravnavi, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa bo predvidoma do konca leto sprejelo predpis. Medtem ko je predlog že dokaj usklajen, sta odprti predvsem vprašanji, katero leto bo osnova za dodelitev "mlekar-niške kvote" v poskusnem letu 2004/05 in v letu 2005/06 kot prvem letu obvezne uvedbe kvot v Sloveniji in kako naj bi obračunavali "kazen" (dajatev) v primeru preseganja nacionalne kvote - najprej na ravni odkupo-valca mleka ali samo na državni ravni. Ker je količina v mlekarne oddanega mleka že v mlečnem letu 2002/03 presegla nacionalno kvoto za več kot pet odstotkov, naj bi rejci dobili za toliko nižjo kvoto, še dodatne tri odstotke pa naj bi jo namenili za nacionalno rezervo. Problem bo možno omiliti s pretvorho kvote za neposredno prodajo v kvoto za oddajo mlekarnam. Ko so svetniki obravnavali problema-
tiko organiziranja priznanih rej-skih organizacij, so Govedorej-sko zadrugo in kmetijsko gozdarsko zbornico (s tem pa tudi vse slovenske rejce) pozvali k večji enotnosti. Če med njima ne bo dogovora, bodo "nasrka-li" predvsem kmetje, so ugotavljali na seji, kjer je bilo med drugim slišati opozorilo, češ -skregati kmete je lahko tudi cilj države.
Svet kranjske območne enote je podprl kmetijsko gozdarsko zbornico tudi pri njenih priza-
devanjih za spremembo predlaganega zakona o divjadi in lovstvu, ki je zaobšel pravice lastnikov gozdov in kmetijskih zemljišč, na katerih se preživlja divjad. Čeprav je malo verjetno, da bi državni zbor ob tretji obravnavi zavrnil predlog, bi po mnenju gorenjskega sveta tudi po sprejetju morali nadaljevati s prizadevanji za izboljšanje zakona.
Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v kranjskem kmetijsko gozdarskem zavodu Stane Rupnik je opozoril svetnike na težavno izpolnjevanje pogojev pri razpisih "ribniškega sklada" in Saparda. Za sofinanciranje naložb na kmetijah se je pri
skladu potegovalo dvajset gorenjskih kmetij, po neuradnih informacijah naj bi denar dobili le dve, razlog za tako skromen rezultat pa naj bi bila predvsem nadpovprečna splošna razvitost Gorenjske. Pri razpisu Sapard je glavni problem, kako v poslovnem načrtu zagotoviti zahtevano 5-odstotno donosnost, veliko negotovosti pa je tudi zato, ker ni znano, ali bo objavljen nov razpis Sapard ali ne. Na pobudo Andreja Ogrina je svet obravnaval tudi problematiko bohinjske govedoreje (in zadruge), pri tem pa je kot možno rešitev podprl povezovanje gorenjskih zadrug.
Cveto Zaplotnik
SPREVOD sv« flVt I I^L^\\A!Z/\
/
embra 2003 ob J 7.00
PESKANJE:
MARMOR, STEKLO, KOVINE, PLASTIKA, LES
Bojan Korbar, s
gsm: 041 497 724
Glavnem trgu v Kranju
41
www.veseli-december.com
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si
Torek, 2. decembra 2003
Vsak
mesec priloga' Organon-ov ZADETEK
Ne prezrite...
Nova številka Organona
Organon
Jutri izide nova številka Organona
Jutri, v sredo, 3. decembra 2003, bo izšla nova številka Časopisa študentov Gorenjske Organon. V decembrsko - januarski številki Organona lahko med drugim najdete fotoutrinke iz gorenjskega brucovanja, nasvete, kje in kako preživeti najdaljšo noč v letu, lahko se seznanite z novimi študentskimi poslanci, se pozanimate o tem, kako spremeniti svoj izgled, se nasmejite in še marsikaj. Ne prezrite intervjuja z generalnim direktorjem Mercatorja, Zoranom Jankovičem in pogovora z Ludvikom Lebnom, predsednikom uprave Mercatorja Gorenjska! Preberete lahko tudi, kateri filmi vas bodo čakali v kinu, kaj vam napovedujejo zvezde in ocenite, kdo je boljši - Božiček ali dedek Mraz. Čaka vas tudi praznična erotična zgodbica in obilica šal. Organon najdete na ustaljenih distribucijskih mestih in je brezplačen.
Študentska tematska zabava
V četrtek, 4. decembra,
ste vabljeni, da se v Klubu Ma-nana v Kranju udeležite Četr-tkanja, ki tokrat nosi naslov Vsi mi veliki otroci. Vrteli bodo glasbo naše in vaše mladosti, ter risanke, film Kekec,... Obvezna oprema vseh navzočih so slinčki, dude, plenice in otroške igrače. Tematski večer je namenjen vsem, ki še
Ob četrtkih je najbolj vroče v Klubu Manana.
vedno radi gledajo risanke, jedo bonbone in se igrajo z baloni. Največji otroci si bodo lahko zaželeli tudi glasbo po svojem okusu. Za študente je vstop prost, drugi, stari nad 18 let, pa boste plačali vstopnino, ki znaša 500 SIT.
Potopisno predavanje
V nedeljo, 7. decembra,
lahko v klubu Potepuh prisluhnete potopisnemu predavanju, ki ga je o potovanju po Bolgariji pripravil Marko Premic. Predavanje se začne ob 19.00, vstop pa je prost.
Tekoči izzivi
Vesel sem, da se je zelo uspešno končala razstava 2. mednarodne likovne delavnice Fakultete za organizacijske vede. Ustvarjalno druženje sorodnih duš je prineslo osupljive rezultate. Osemnajst likovnikov je s svojimi deli obogatilo prostore fakultete in v bližnji prihodnosti tudi nove stavbe na Zlatem polju. Prav jutri bomo položili temeljni kamen za novi študentski dom, dom podiplomcev in gostujočih profesorjev s prostori inštituta in restavracijo. Nova pridobitev zaokrožuje idejo o Univerzi v Kranju, specializirani za management. Vodstvo fakultete počasi in vztrajno širi koalicije zagovornikov novega visokošolskega središča v Sloveniji. Dobro se zavedajo pomena kadrov in razvite infrastrukture. Če temu pridamo še razvojne izobraževalne programe, ne bi smelo ostati samo pri ideji ...
Začenjajo se številne manifestacije ob občinskem prazniku.
fcj)
Kot organizatorji letos prvič pristopamo k izvedbi svečane akademije ob podelitvi Prešernovih plaket in občinskih nagrad. Razvili smo modernejši pristop, veliko razgibanega programa in verjamemo, da lahko presenetimo. Ne bo ravno kot na podelitvi Oskarjev, vendar bomo vseeno pričarali malo populistične slikovitosti. Pa adijo, Gorenjska.
Beno Fekonja
V Sloveniji že 50 let deluje mednarodna študentska organizacija AIESEC
Študenti
V Porentovem Domu v Kranjski Gori so se ta konec tedna zbrali študenti, ki se pripravljajo za odhod na prakso v tujino v okviru Mednarodnega programa izmenjave strokovnih praks, ki ga v Sloveniji že 50 let uspešno vodi mednarodna, neprofitna, študentska organizacija AIESEC. Članom in drugim študentom smo se pridružili, da bolje
spoznamo njihovo organizacijo, njihovo delo in rezultate le-tega.
AIESEC je nekdaj predstavljal francosko okrajšavo za "As-sociation Internationale des Etudiants en Sciences Econo-miques et Commerciales" (Mednarodna zveza študentov ekonomije in poslovnih ved). Danes ime AIESEC ne ponazarja več te kratice, saj članstvo AIESEC-a predstavljajo študenti različnih smeri, ne le ekonomije in poslovnih ved.
Vsi napori članov AIESEC-a so usmerjeni k povečevanju razumevanja med pripadniki različnih kultur, s čimer želijo prispevati k oblikovanju miroljubnega sveta, v katerem bo lahko vsak posameznik izživel vse svoje skrite talente.
Že ko so se študenti iz dvanajstih evropskih držav tri leta po koncu druge svetovne vojne zbrali na ustanovnem zboru te, danes največje študentske organizacije na svetu, so za svojo osnovno dejavnost izbrali mednarodno izmenjavo strokovnih praks.
AlESEC-ov Mednarodni program izmenjave strokovnih praks danes deluje v 84 državah po vsem svetu. Vse od Kitajske do ZDA, pa od Šri Lan-
Seminar je vodila Oksana Smolijčuk iz Ukrajine.
mednarodnem sodelovanju in razumevanju.
Do danes je preko AIESEC-a širši pogled na svet odkrilo že več kot milijon mladih ljudi po vsem svetu, ki so pozitivno vplivali na družbeno dogajanje v Evropi in svetu po drugi svetovni vojni. V študentskih letih so bili člani AIESEC-a številni svetovni voditelji, med njimi bivši poljski predsednik Aleksander Kwasniewski, današnji japonski predsednik vlade Ju-
Na pripravljalnem seminarju pred odhodom na prakso so študenti, ki bodo kmalu v njim
narja želeli bodočim praktikantom podati znanje o tem, na kaj je potrebno biti pozoren v tuji kulturi, kakšne osebne spremembe lahko pričakujejo med prakso, kaj storiti, če gre kaj narobe, kako se čim bolje pripraviti na odhod v posamezno državo ter kako se iz celotne izkušnje čim več naučiti. Seveda so organizatorji mislili tudi na to, da se bodo vsi prisotni čim bolj zabavali. Zato so celoten seminar oblikovali preko modernega, skupinskega načina učenja in poskrbeli za številne miselne oddihe med delom ter nore zabave ponoči.
Na seminarju so sodelovali tudi slovenski študenti, ki so se že udeležili prakse v okviru AIESEC-a. Bojan Vrtač z Golnika je dva meseca letošnjega
Mladi iz različnih koncev sveta preko druženja spoznavajo drugačnost.
ke do Dominikanske Republike, Brazilije, Kolumbije, Nigerije, Švice, Nemčije, Velike Britanije, Japonske in Slovenije člani AIESEC-a organizirajo, vodijo in nenehno izboljšujejo program, ki oblikuje družbeno odgovorne posameznike, ki pozitivno spreminjajo svoje domače okolje s poudarkom na
nichiro Koizumi, številnim drugim pa je AIESEC v času študija omogočil, da so odšli na strokovno prakso v tujino, med drugim tudi predsedniku Republike Slovenije dr. Janezu Drnovšku, ki se še danes z veseljem spomni svojega doživetja.
Ponoči so se mladi zabavali.
tuji državi in tuji kulturi opravljali prakso v mednarodno usmerjenem podjetju, dobili dragoceno znanje in izkušnje, ki so ga za njih zbrali člani AIESEC-a in študenti, ki so sami že doživeli strokovno prakso v okviru AIESEC-a.
Seminar je vodila Oksana Smolijčuk, članica nacionalnega odbora AIESEC-a v Sloveniji, sicer študentka iz Ukrajine, ki je za eno leto prišla delat za AIESEC v Sloveniji. Povedala nam je, da so pri pripravi semi-
Zgodilo se je.
Predabsolventska zabava
V sredo, 26. novembra, ste
se lahko v kranjskem klubu Manana udeležili predabsol-ventske zabave, ki je bila namenjena vsem študentom, ki se bodo prihodnje poletje odpravili na absolventski izlet v Grčijo, Bolgarijo, Romunijo ali kam drugam.
Seveda je bila zabava odprta tudi za druge študente in mlade po srcu.
Izbran novi predsednik ŠO FOV
ariHMhh^ Študentski Jf^HBI     zbor ŠO FOV je
Pito url v torek' 18. no-^ F vembra, na svoji prvi redni seji jMp*^. izvolil novega ■EuiaHl predsednika ŠO Matic Turk FOv. Novi predsednik je postal Matic Turk. Matic je študent 1. letnika specialističnega študija na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju.
Na seminarju so bili prisotni tudi študenti iz tujine
leta preživel v Malezijski džungli med staroselci, kjer je opravljal razvojno prakso. V vasi, kjer sta živela s sodelavcem iz Danske, sta najprej navezala stik z domačini, kasneje pa sta vaščane poučevala angleščino in računalništvo. Med opravljanjem prakse sta si privoščila tudi kak izlet z drevakom po jezeru in džungli. Bolj kot srečanja z džungelskimi živalmi so jima prijali obiski pri domačinih, ki so ju sprejeJi v svojo sredo.
Udeleženci so na seminarju spoznali tudi tuje študente, ki trenutno opravljajo prakso v Sloveniji. Carola Cajiao iz Ekvadorja je februarja prišla na prakso v Kranj. Prakso opravlja na Študentski organizaciji Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Za študente na FOV pripravlja in vodi tečaj angleščine ter začetni in nadaljevalni program španščine. Carola je bodočim praktikantom predavala o kulturnih šokih, ki so neizbežen del vsake mednarodne izkušnje. Udeležencem seminarja je podala nasvete, ki jim bodo v tujini olajšali dneve.
Franci Stariha
ESELI DECEMBER v Kran
0 SPREVOD sv.
O
5. decembra ^
o ° wwvvCWseli-december.com--
o
Aids ne izbira, mi lahko!
V Sloveniji je 136 okuženih s HIV, od tega 30 bolnikov z aidsom. Učinkovitega zdravila še ni.
Ljubljana - Rdeče jabolko skušnjave je opozarjalo na letošnji svetovni dan aidsa, ki so ga po vsem svetu in tudi v Slovenci, praznovali včeraj, 1. decembra. Svetovni danje s sloganom Živi in pusti živeti pozival k premisleku o varni spolnosti in o stigmatizaciji obolelih z aidsom, ki jih poleg bolezni največkrat prizadeneta tudi družbena zavrnitev in izolacija. O slednjem so govorili na okrogli mizi v Centru Evrope, na kateri so poudarili pomen našega odnosa do okuženih, ki naj bi spodbujal skupno premagovanje strahu, sramote, osamitve in krivice, Aids fondacija Robert pa je pripravila razstavo uporabljenih igel, ki jih v enem mesecu vrnejo uporabniki ilegalnih drog.
Slovenija spada med redke države, kjer je še malo okuženih s HIV. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja v Sloveniji živi 136 okuženih s HIV, od tega 30 bolnikov z. aidsom. Letos je bilo do konca novembra prijavljenih 14 novoodkritih okužb s HIV, lani 21, od tega 8 pri moških, ki so imeli odnose z moškimi. Za aidsom je zbolelo 6 oseb,
lani dve, umrla pa je ena oseba. Pri nas so še vedno najbolj ogrožena skupina moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, v redno zdravljenje je vključenih 80 okuženih z virusom HIV, zdravljenje posameznika pa letno stane okoli 3 milijone tolarjev. Na Inštitutu za varovanje zdravja so anonimno testirali 147 uživalcev nedovoljenih drog, ki prihajajo v
Medicinska informatika
Bled - Slovensko društvo za medicinsko informatiko je v sodelovanju z ministrstvom za zdravje konec minulega meseca pripravilo kongres medicinske informatike 2003 z naslovom "eU-zdravje", ki ga je odprl državni sekretar ministrstva za zdravje Dorjan Marušič. Na srečanju je sodelovalo 150 strokovnjakov s področja informatike v zdravstvu, namen kongresa pa je bil določiti strategije in prednosti za kakovostno zdravstveno oskrbo bolnika v Sloveniji po vključitvi v Evropsko unijo. Udeleženci so ugotovili, da se na področju informacijske tehnologije in sistemov v zdravstvu spreminja organizacija dela, iščejo se nove poti in metode za kakovostno oskrbo bolnikov in za uspešno vključevanje v Evropsko unijo. Kongres "eU-zdravje" je omogočil tudi izmenjavo izkušenj in znanj na področju informatike v zdravstvu, oblikovanje novih idej, metod in postopkov pri uporabi informacijske tehnologije, izobraževanja in raziskovanja, na njem pa se je prvič predstavila tudi Sekcija za informatiko v zdravstveni negi. Tako so organizatorji omogočili srečanje medicinskih sester in drugih strokovnjakov v zdravstvu z namenom izmenjave izkušenj in znanj na področju informatike v zdravstveni negi. R.Š.
fondacijo Robert, vendar niti eden ni bil okužen s HIV. Veliko slabši pa so podatki za države zahodne in vzhodne Evrope, kjer je stanje zelo slabo, saj se zvišuje število ljudi, okuženih s HIV in aidsom. V državah zahodne Evrope se je število okuženih s heteroseksualnimi spolnimi odnosi izrazito zvišalo, tudi v državah vzhodne Evrope se je zelo zvišalo število novo prepoznanih okužb med osebami, okuženimi z nezaščitenimi heteroseTcsualni-mi spolnimi odnosi. V svetuje z virusom HIV okuženih 40 milijonov ljudi, samo letos se jih je na novo okužilo 5 milijonov, zaradi aidsa pa je letos umrlo 3 milijone ljudi. Aids spada med najhujše epidemije današnjega časa, učinkovitega zdravila še ni, zato je učinkovita preventiva, varna spolnost in redna uporaba kondoma. Dr. Mojca Gruntar Činč, dr. med., državna podsekretarka na ministrstvu za zdravje, je dejala, da je to nalezljiva bolezen, ki ne pozna meja, in ker ni učinkovitega zdravila, je toliko pomembnejša preventiva, kamor spada tudi ozaveščan-
Damjana Šmid
je ljudi o bolezni. Pri tem so zelo učinkovite nevladne organizacije, med njimi vseslovensko združenje študentov medicine, ki od leta 1997 vodi Projekt Virus. Doslej je pripravilo že 700 delavnic o varni in zdravi spolnosti, v katerih je sodelovalo preko 19.000 mladostnikov. Ob svetovnem dnevu aidsa so razdelili 80.000 kondomov, 20.000 rdečih pentelj, pripravili televizijski spot in reklamne oglase, na stojnicah po vsej Sloveniji pa so delili promocijsko gradivo in strokovne nasvete. Z akcijo so po besedah njenega vodje Uroša Fekonje želeli mlade spodbuditi k odgovornemu odnosu do spolnosti in k redni uporabi kondoma. Včeraj je na ljubljanski Infekcijski kliniki ves dan potekalo brezplačno in anonimno testiranje, med letom je testiranje ob ponedeljkih od 12. do 14.30 ure, na Gorenjskem pa testiranje lahko opravite tudi na kranjskem Zavodu za zdravstveno varstvo.
Renata Škrjanc
Predolgo čakanje na odškodnine
Ljubljana - Sindikat azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) je pripravil javno razpravo, na kateri je opozoril, da na poravnavo že več kot eno leto čaka 380 bolnikov. Država bo do konca letošnjega leta za to porabila 4,5 milijarde, za izvajanje zakona pa je bilo predvidenih dobrih 6 milijard tolarjev. V državnem proračunu je za leto 2004 predvidenih 764 milijonov tolarjev. Azbestnim bolnikom bi država morala izplačati 2,5 milijona tolarjev, ker pa slednja v zadnjih petih letih ni bila revalorizirana, je 150 upravičencev že vložilo tožbe. Predstavniki SABS so še povedali, da je za ugotavljanje azbestoze treba zagotoviti pravočasne in brezplačne diagnostične postopke. Od države zahtevajo, naj popravi azbestni zakon in poskrbi, da na odškodnine ne bo treba čakati tako dolgo. R.S.
DRUŽINSKI NASVETI
Darovanje (1)
"Moja človečnost je prepletena s tvojo, kajti le vsi skupaj smo lahko ljudje."
(Desmond Tutu)
Rada bi vam povedala nekaj o obdarovanju in dajanju. Ne morem mimo tega, da vam ne bi za začetek povedala nekaj lepega, čemur sem bila priča pred kratkim. Sedeli smo v čakalnici pred zdravniško ambulanto, ko sta prišla. Starejši gospod in gospa. Bila sta urejena, lepih navad (kakršne so le še redkost) in nehote sta pritegnila mojo pozornost. Bila sta partnerja in kdove kakšne zakonske, vzgojne in delovne viharje sta preživela. Pa to ni bilo tisto, kar mi je dalo misliti. Očaralo me je nekaj drugega. Očaralo me je ravnanje tega gospoda z gospo. Videti je bilo, da gospa ni v dobrem zdravstvenem stanju in da se pravzaprav ne zaveda dobro, kje je in zakaj je tam. Skrb, ki jo je izražal ta moški, ni bila le skrb nekega človeka, ki je dolžan skrbeti za partnerko. Ni bil naveličan in ni bilo videti, da mu je obisk pri zdravniku odveč. Ni ga bilo sram, ker smo se vsi brezobzirno zazrli v njegovo ženo in pasli človeško radovednost. Z nasmehom je gledal njo in nas. Njegov pogled je bil poln ljubezni. Posadil jo je spet in spet na klop, koje vstajala, da bi odšla. Mehko ji je prigovarjal in ona gaje začudeno gledala. Z njo ni ravnal kot z otrokom, ampak kot z enakovrednim partnerjem, ki si zasluži najboljše. Ni je pomiloval in njegovo obnašanje je bilo eno samo dajanje. Dajanje sebe. Brezpogojno in do konca. Mehkoba in nežnost in ena sama človečnost. Pomislila sem, kako je dobro imeti nekoga, ki zate skrbi na takšen način. Skozi glavo so mi švignile misli, kolikokrat in zaradi kakšnih ničvrednih razlogov se prepiramo zakonci, odrasli, otroci. Na koncu šteje samo to, koliko si ljubil. Ne šteje nobena izmed materialnih dobrin, za katerimi se tako radi pehamo in si uničujemo današnji dan, srečo in zdravje. V imenu nujnosti preživetja? Kdo neki bo skrbel za nas, če se ne bomo naučili dajati? Dajati sebe. Dati čas, energijo, človečnost. Mi pa delamo več,
_ zato da imamo več. Več česa?
Več kot imamo, bolj zapravljamo. In več kot zapravljamo, več zmečemo stran. Zabojniki za smeti niso bili še nikdar tako polni, kot so zadnja leta. Kaj pa naša srca? Niso bila še nikdar tako prazna in osamljena kot sedaj? Domišljam si, da poznam čarovnijo, Je preprosta in vsak jo lahko uporabi. Mogoče je današnji dan primeren za to, da čaramo. Čarovniji je ime Dajanje. Zato je bil gospod iz zgodbe nasmejan. Ker je dajal, brez garancije, da bo dobil nazaj. Dajanje ...
Pet učencev že na kosilih
Kranj - Oktobra sta Območno združenje Rdečega križa in Klub študentov Kranj izvedla humanitarno akcijo Drobtinica, ki je ob mednarodnem dnevu hrane potekala po vsej Sloveniji. S prodajo kruha in peciva, ki so ga prispevale pekarne Zevnik, Maček, Žito Gorenjka, Don-Don, Arvaj, Kranjski kolaček in Ogrex, in s prostovoljnimi prispevki v nabiralnik so zbrali 102 tisočaka, 289 tisoč tolarjev pa so darovali donatorji: Rodi & partner (85.000), Proloco trade, d.o.o. (81.600), GZS Območna enota za Gorenjsko (15.000), Unigal NTZ, d.o.o., Preddvor (10.000), Območna obrtna zbornica Kranj (10.000), Hranilnica Lon, d.d., Kranj (10.000), Abanka Vipa, d.d., Glavna podružnica Kranj (10.000), Nimbus, d.d., Kranj (10.000), Antonija Rolih (10.000), Luma trading, d.o.o. (10.000), Avtohiša Vrtač, d.o.o. (10.000), Posredništvo Darko Zavrl (10.000), Sifco, d.o.o. (10.000), Klub študentov Kranj (2292). Zbrana sredstva 390.150 tolarjev so namenili za šolska kosila trem otrokom osnovne šole Stražišče (234.090 tolarjev) in dvema otrokoma osnovne šole Matija Čopa (156.060 tolarjev). V akciji so sodelovali študentje KŠK in deseterica prostovoljk in prostovoljcev Rdečega križa, akcijo pa je medijsko podprl Gorenjski glas. D.Z.
Škratov svetek
Jesenice - Od 18. novembra Kosova graščina tretje leto zapored gosti novoletno prodajno razstavo varovancev jeseniškega varstveno delovnega centra Škrat. Razstavo odpirajo na pragu decembra, ko so, če rečemo z besedami ravnateljice Mirjane Pretnar, "nekdaj ljudje prižigali kresove, da sonce ne bi umrlo." Letos se predstavljajo z lesenimi in glinenimi izdelki ter vezeninami, ki so ubrani na kole-dniški čas pod naslovom Škratov svetek. "Decembrski čas je zanimivo obdobje za nas zelo pomembnih dogodkov v naravi. Koliko o tem vemo in kako ga občutimo in razumemo, vam skušamo prestaviti s postavitvijo naših del," je v ročno vezano spremno knjižico zapisal vodja centra Borut Prže^j. Za uvod v razstavo so varovanci centra zaigrali prizore iz kmečkih šeg in navad v božičnem času, ko so koledniki obiskovali domačije in pospremili s koledniškimi pesmimi. Razstava bo odprta do konca januarja. M.K.
Mateji bodo pomagali na olimpiado
Mateja Pintar s Praprotnega, gimnazijka v Škofji Loki, sicer pa odlična namiznotenisačica, bi se rada udeležila
olimpijskih iger 2004 v Atenah.
Bukovica - Hkrati z olimpijskimi igrami bodo namreč tudi paraolimpijske igre za športnike invalide, med katere sodi tudi Mateja. Pred skoraj štirimi leti si je pri padcu med izletom na Lubnik zlomila hrbtenico in ostala na invalidskem vozičku. Po rehabilitaciji na Inštitutu republike Slovenije za rehabilitacijo, kjer se je navdušila nad namiznim tenisom, seje vrnila v šolo. Njen razred je 1. septembra 2001 pričakoval skrušeno nes-rečnico, prišlo pa je dekle z lastnostmi zmagovalke. Te Mateja dokazuje na različne načine: v šoli je odličnjakinja, v športu pa skupaj s sotekmovalko Andrejo Dolinar dosega izjemne uspehe. Letos sta se udeležili šestih turnirjev in povsod posegli po medaljah, na evropskem prvenstvu v Zagrebu pa sta ekipno postali prvakinji, posamično pa je bila Mateja tretja. Mateja pridno trenira in prihodnje leto so ji cilj olimpijske igre v Atenah. Vse to smo slišali v soboto zvečer v Bukovici, kjer je domače kulturno društvo pripravilo odlično dobrodelno prireditev Z roko v roki za
Tudi za naše otroke
Kranj - Tako se imenuje akcija Centra za socialno delo iz Kranja za pomoč otrokom, prikrajšanim za normalno družinsko življenje. Center že sicer veliko dela pri reševanju socialnih stisk družin in otrok, tudi tistih, ki ne živijo doma in starši zanje iz kakršnihkoli razlogov ne skrbijo. Ti otroci živijo v vzgojnih zavodih, zavodih za usposabljanje, pri rejniških družinah ali skrbnikih. Ob novoletnih praznikih bi jih radi obdarovali, vendar za ta namen ni predvidenih denarnih
sredstev, zato se spet obračajo na morebitne donatorje, naj jim v akciji pomagajo. Lani so že zbirali denar za ta namen in z njim omogočili plačilo različnih oblik letovanja in zimovanja za prikrajšane otroke, ob božično-novoletnih praznikih pa so jih tudi obdarili. Tako so pomagali 200 otrokom. Denar za ta namen zbirajo na računu Centra za socialno delo Kranj, številka 01100-6030302726 s pripisom Tudi za naše otroke.
D.Ž.
Matejo, njen izkupiček pa bo šel za Matejino udeležbo na olimpiadi. Majhna dvorana kulturnega društva je bila pretesna za vse domačine in druge obiskovalce, ki so želeli prispevati za plemenit namen, hkrati pa prisluhniti številnim kulturnim ustvarjalcem iz domačega kraja. Nastopili so: citrarka Teja Štalec, Mladinsko otroški pevski zbor pod vodstvom Katarine Pegam, flavtistka Irena Rovtar, violinistka Brigita Pogačnik, flavtistki Urška Mohorič in Karmen Pogačnik, Stanka Kuhar na klaviaturah, domača pesnica Jerca Šolar, kitarist Janez Biček, harmonikarica Manca Pogačnik in Špela Pogačnik na baritonu, Mirni Vifan in Jakob
Mirko Urh je Mateji izročil prispevke, zbrane na dobrodelni prireditvi.
Pomoč revnejšim učencem
Bistrica pri Tržiču - V osnovni šoli Bistrica so pripravili 27. novembra 2003 že šesto dobrodelno prireditev pod naslovom "Mladi za mlade". Njen namen je zbiranje prostovoljnih prispevkov za socialno ogrožene učence. Kot je povedala ravnateljica Marija Klotu-tar, je bila letošnja prireditev pod vodstvom učiteljic Tanje Ahačič in Barbke Drobnič zelo uspešna. Polno dvorano obiskovalcev je navdušil program, v katerem so nastopili učenci šole. Posebej so se izkazali vsi trije pevski zbori, ki jih vodi Monika Donko. Ob njih so se predstavili člani Plesnega kluba M Tržič in instrumentalisti Nena Bogataj, Martin Pernuš, Miha Ogris, Kristian Šnobel in Matic Fortuna. Zato ne preseneča, da se je v blagajni šolskega sklada zbralo skoraj 100.000 tolarjev. Že prej so prispevali za sklad 70 tisočakov Občina Tržič, 20 tisočakov KS Kovor, 10 tisočakov župnijski urad Kovor, 15 tisočakov učitelji in dobrih 9 tisočakov učenci lanskih osmih razredov z zbiranjem papirja. Razen tega so za sklad namenili 68 tisočakov dd prodaje izdelkov otrok na letošnjem dnevu odprtih vrat. Tako so lahko pomagali pri plačilu stroškov šole v naravi kar 41 revnejšim učencem. Za 50 učencev prvih razredov devetletke v Bistrici in Kovorju je pripravil veselo presenečenje župan Pavel Rupar, ki je podaril šolama za 750.000 tolarjev igrač. Za darilo so se učenci zahvalili z risbicami. Stojan Saje
Rejec s skečem o dveh generacijah, pevski zbor Zadružniki pod vodstvom Brigite Potočnik, klarinetist Jakob Rejec, citrar- Stane Bončina s pevkama Nino Bogataj in Elico Frelih, sloviti Fantje s Praprotnega, igralka Juša Berce, harmonikarica Marjeta Šolar, Vilko Tavčar, Rezka Pintar in Jure Dolenc s skečem Katrca, pevka Uršula Ramoveš s pesmimi Janeza Ramoveša, harmonikarica Ajda Šolar, Dekliški kvartet in Nejc Štalec, letošnji gorenjski prvak med harmonikarji. Med gosti je bil tudi maratonec Roman Kejžar, doma iz Sorice.
Na prireditvi, ki so jo pripravili Ivanka Dolenc, Karma Jelene, Breda Benedik, Branko Nikolič, Jernej Benedičič, Tomaž Nikolič, Mija Nikolič, Vane Triler, Mirko in Marinka Urh, otroci iz osnovne šole Bu-kovščica z učiteljicama Zofko Bernik in Alenko Magajna Germ, so z vstopnino zbrali 188.000 tolarjev, podjetnik Vinko Jelene pa je primaknil še 100 tisočakov namesto poslovnih daril ob koncu leta.
Pokal /. zbranimi prispevki je Mateji izročil podpredsednik Kulturnega društva Bukovica Bukovščiea Mirko Urh, njeni rojaki pa so ji zaželeli Čimveč uspeha na paraolimpijskih igrah. Ne dvomijo, da se bo uvrstila nanje, sama pa ima v načrtu udeležiti se vseh turnirjev, ki Štejejo za kvalifikacije za Atene 2004. Za Matejo pa lahko prispevajo tudi naši bralci, in sicer na račun pri Gorenjski banki št.: 05 1630156-15210478.
Danica Zavrl Žlebir
Test: Hvundai Santa-Fe 2.0 CRDi Top-K
Vsestransko prepričljiv nastop
Večina našminkanih terencev se vozi pretežno po gladkih asfaltiranih cestah, precej manj pa po blatnih makadamskih poteh ali celo po brezpotju. Tudi Hvundaijev santa fe, ki je južnokorejski prvenec v tem razredu, najbrž ne doživlja drugačne usode. Kar pa samo po sebi ni prav nič slabega ali celo nezaželenega, saj je s svojo vsestranskostjo
naklonjen različnim okusom in potrebam.
****/* Zunanjost: Upoštevaje dejstvo, da je santa fe pred leti nastal precej na hitro in predvsem zato, da bi zadovoljeval želje in potrebe uporabnikov na ameriški strani velike luže, je Hvundaijevim oblikovalcem potrebno priznati, da so več kot solidno opravili svoje delo. Agre-
sivni sprednji del z veliki režami za zrak, visoko privzdignjenima žarometoma in nabuhlima blatnikoma poskrbi za učinek strahospoštovanja, čeprav je tega aziatskega šminkerja "v hlačah" manj, kot kaže videz. Vsi deli karoserije tvorijo harmonično celoto, ki za zdaj še ne
TEHNIČNI PODATKI
Vozilo: ........................terensko, 5 vrat, 5 sedežev
Mere: .....................d. 4,510 , š. 1,730, v. 1,560 m
Medosna razdalja: .............................2,510 m
Prostornina prtljažnika: .......................548/1512 I
Teža praznega vozila: ...........................1793 kg
Dovoljena skupna teža: .........................2520 kg
Motor: .......................štirivaljni, turbodizelski, 16V
Gibna prostornina:...........................1991 ccm
Moč: .....................92 kW/125 KM pri 4000 v/min
Navor: ..........................285 Nm pri 1950 v/min
Najvišja hitrost: ..............................171 km/h
Pospešek od 0 do 100 km/h: ...................ni podatka
Poraba EU norm.: ...............„. .9,4/6,4/7,5 1/100 km
Maloprodajna cena: .......................5.955.497 SIT
Zastopnik: ...................Hvundai Avto Trade, Ljubljana
kaže znakov staranja, zato avtomobil še nekaj časa ne bo potreben temeljitejše osvežitve. **** m- Notranjost: Zdi se, da bi morala biti potniška kabina na račun napihnjene zunanjosti razkošno prostorna kot pri večjih limuzinah, toda takšna pričakovanja so vseeno prevelika. Kljub temu večjih zadreg s prostorom ni, še zlasti spredaj, kjer voznika in sovoznnika pričakata udobna in dobro odmerjena sedeža, potnikom na zadnji klopi pa je namenjena prav tako solidna sedežna klop, ki s podiranjem naslonjal povečuje prtljažnik. Nekaj pazljivosti je potrebne le pri vstopanju, kajti santa fe svojo terensko pri-i padnost izkazuje tudi z večjim odmikom karoserije od tal. Prtljažna vrata so zasnovana tako, da je mogoče ločeno odpirati stekleni del, kaj- je pripravno, če je potrebno odložiti le kakšno^ malenkost, v celoti pa se skupaj s pločevinastim delom odprejo navzgor. Zaradi boljšega prostorskega izkoristka je rezervno kolo na zunanji strani pod prtljažnikom, kar ni najbolj posrečena rešitev, vendar zato prtljažnik lahko sprejme večjo količino prtljage. Armaturna plošča je po vzoru zunanjosti oblikovno sodobna in dobro berljiva, zamera gre le preveč ceneni plastiki in motni sivini, ki bi jo bilo mogoče razbiti z nekaj več barvne pestrosti sedežnih prevlek in notranjih oblog vrat. Volanski obroč je žal nastavljiv samo višinsko, nekaj več smisla pa bi morali oblikovalci pokazati tudi pri razporeditvi nekaterih stikal.
****/* Motor: Ponavljanje ugotovitve, da je za avtomobil, kakršen je santa fe, najprimernejši dizelski motor, je postalo že skoraj dolgočasno, toda pri Hyundaiju se tega dobro zavedajo, zato ima njihov rekreacijsko športni terenec od letošnje pomladi prenovljeno srce. Pogonskemu stroju so spremenili geometrijo turbinskega polnili-ka, mu povečali zmogljivost na 125 konjskih moči in dvignili krivuljo navora, vse to pa uglasili tako, da je motorno delovanje kultivirano in dobro protihrupno zadušeno, tudi takrat, ko deluje pod večjo obremenitvijo.
Zasluge za dober izkoristek ima tudi pazljivo preračunan menjalnik z gladko tekočo prestavno ročico.
****/* Vozne lastnosti: Ob
tem, da santa-fc nima večjih zunanjih novosti, je toliko več novega tam, kjer se ne vidi. Na novo je zasnovan tudi pogonski sklop, ki odslej deluje preko tipal na vseh štirih kolesih in s
****/* Končna ocena: Santa fe je v vseh elementih zelo soliden štirikolesnik, ki zna ustreči predvsem tistim, ki so se navadili, da imajo pod seboj štirikolesni pogonski sklop, čeprav ga skoraj ne potrebujejo. Po drugi strani je dovolj eleganten za večerne vožnje do teatra in prostorsko prilagodljiv in uporaben za družinsko prevoz-
HYUNDAI SANTA FE 2.0 CRDI TOP-K in bližnji tekmeci
Model maloprodajna cena
TOYOTA RAV4 2.0 D-4D LIMITED 7.340.000 SIT
NISSAN X-TRAIL 2.2 TD LUXURY 7.383.000 SIT
MITSUBISHI OUTLANDER 2.0 COMFORT 5.560.987 SIT
Popolno družinsko vzdušje
Nemški Opel, eden od pionirjev pri snovanju avtomobilov s kombijevskimi zadki, nadaljuje tradicijo. Tokrat v podobi nove vectre caravan, ki je četrta karoserij ska različica lani spomladi predstavljenega modela, ki je bil doslej znan v limuzinski podobi, kot športna petvratna različica GTS in poslovno naravnana kombilimuzina signum. Vectra caravan prihaja med tekmec s prepričljivimi argumenti, predvsem pa z velikim prtljažnikom, ki je z osnovnih 530 povečljiv kar na 1850 litrov. Prtljažna vrata se odpirajo tudi s pomočjo daljinskega upravljalca in elektrike, prtljažno dno je popolnoma ravno in temeljito obloženo, serijski dodatki pa so tudi vpenjalne
Opel je zapolnil modelno paleto vectre s četrto karoserijsko različico caravan
mreže za predelitev prostora in lažje razporejanje prtljage. Med posebnostmi, ki sodijo na spisek dodatne opreme, je tudi zložljiva
vlečna kljuka, ki jo je mogoče s pritiskom noge enostavno pospraviti pod zadnji odbijač. Zunanjost je prilagojena skupne-
Rabljena vozila
Delovni c;is: med (urinom: ori 7. rio lf). ure soboLi: ori fi. rio !'.i. uro
Znamka in tip
Fiat Cinquecento R-Safrane 2,0 i RT Suzuki Baleno 1,6 Laguna 1,8 RN VW Polo 1,6 Megane 1,6 RT Fiat Brava 1,4 SX Kia Sephia 1,8 Hvundai Accent 1,3 Megane 1,6 alize Fiat Punto 1.2 sx Thalia 1,5 dci air
Letnik-barva
1995 rdeča
1994 srebrna
1996 zelena
1995 grafitna
1996 bela
1996 met.siva
1997 met.modra 1999 rdeča 1999 met.siva
1998 modra 2001 črna 2003 srebrna
Cena V Sit
620.000,00 790.000,00 860.000,00 930.000,00 950.000,00 999.000,00 1.080.000,00 1.130.000,00 1.320.000,00 1.390.000,00 1.450.000,00 2.090.000,00
RENAULT
uvyvv.aloelniu-nMnnnl.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ H2 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TIšIINIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI VLEKO Al J POPRAVILO
♦ 1)0 12 MESEČNO TEHNIČNO (iARANCIJO
II U Ml V
-11 vozilo z garancijo
K KI IMA
SV SI,UMI VIII \\ ■ C/. CIAIKM NO / \M UPANJE
K K MINI
is MIKU« mu STEKEL
\IK \HtH\l,
Vse za vaš avto na enem mestu:
1)1). KRANJ
SERVISNO PRODAJNI ( I Nil K KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215
♦ Prodaje vozil Renaull
♦ \ /.ili /i \ ,ni|i! vozil
♦ Najem vozil
♦ Prepis vozil
»Zavarovanje in registracija vozil
♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
mu družinskemu videzu, kar je vidno predvsem na sprednjem delu, medtem ko na novo ukrojeni zadek deli opazovalce na dva tabora. Kakorkoli že, nova vectra caravan vsekakor slovi po prostornosti, saj soji v prid večjemu udobju in boljši legi na cesti raztegnili medosno razdaljo za celih 13 centimetrov v primerjavi z limuzinsko različico, skupaj pa je avtomobil dolg kar 4,8 metra in prekaša zdaj že upokojeno omego, ki je bila kar nekaj let največji Oplov model.
Motorna paleta pri vectri caravan obsega štiri bencinske in tri lurbodizelske pogonske stroje, začenši z 1,8-litrskim bencinskim, ki razvije 122 KM in v nadaljevanju z 2,0-litrskim turbinskim (175 KM) ter posodobljenim 2,2-litrskim (155 KM). Vrh bencinskega dela predstavlja 3,2-litrski šestvalnik, ki razvije 211 konjskih moči.
Dva od treh turbodizlov sta šti-rivaljnika in sicer 2,0-litrski (100 KM) in 2,2-litrski (125 KM), najmočnejši pa je 3,0-litrski šestvaljnik (177 KM). Za prihodnje leto sta napovedana še novi 1,9-litrski turbodizel (150 M) in brezstopenjski samodejni menjalnik CVT.
Po začetnih zadregah gre Oplu in slovenskim pooblaščenim prodajalcem posel z vectrami kar dobro od rok. Lani so jih prodali 230, letos v desetih mesecih 280, načrt za prihodnje leto pa je 450 vozil, od tega jih bo verjetno skoraj tri četrtine z dizelskimi motorji.
Matjaž Gregorič
pomočjo elektronike skrbi za ustrezno porazdelitev navora na vsa štiri kolesa. To pomeni, da štirikolesnega pogona na suhi asfaltirani cesti skoraj ni čutiti, ko pa se na mokri ali spolzki podlagi aktivira, se za trenutek začuti rahlo "grčanje" in stresanje. Večjim terenskim podvigom santa fe sicer ni namenjen, zlahka pa se spopade z manj zahtevnimi ovirami, blatnimi vaškimi potmi in z nekaj centimetri celega snega, kajpak ob uporabi ustrezne obutve.
no sredstvo. Cena za najbolje opremljeno različico je sicer že precej visoka, a še vedno krepko nižja kot pri tekmecih.
Matjaž Gregorič
Legenda:
*****odlično
****y>dobro
* * * w -m povprečno
* * w- -ftzadovoljivo
I vmesna ocena
Zadnji popravki za Renault Clio
Popularni Rcnaultov model clio, ki so ga od zadnje menjave generacije leta 1998 izdelali v 3,8 milijona primerkih, doživlja še zadnje osvežitvene popravke, preden ga bodo predvidoma leta 2006 zapeljali v zasluženi pokoj. Prvič se pod motornim pokrovom predstavlja 1,5-litrski turbodizelski štirivaljnik dCi z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu in s 100 konjskimi močmi, Renaultovi strokovnjaki pa so navili tudi 2,0-litrski motor s 16 ventili pri različici clio, ki zdaj razvije 182 konjskih moči. Druge spremembe se nanašajo na zunanjost in notranjost, osveženi clio pa bo na voljo ob prelomu leta in s cenovnimi popravki, značilnimi za novo modelsko leto.
M.G., foto Renault
Ana Cergolj
vstop pv^pmr^dm
V najlepšem mesecu leta smo. Pričakovanja, praznovanja, darila, obiski prijateljev in obiski ... treh dobrih mož, seveda. Miklavž prihaja k nam v petek in tako uradno odpira veseli čas. Danes mu zato, ker je res supcr (in da se mu malo prikupimo) posvečamo malce več prostora. Dobrodošel!
Miklavževa darila za pridne otroke
Pozdravljeni v veselem decembru. Vem, da smo bili vse leto strašno pridni in prišel je čas, da za to dobimo nagrado. Ker je december čas treh dobrih mož: najprej sv. Miklavž, potem še dedek Mraz in Božiček.
Prvi iz nebes na zemljo k pridnim otrokom pride sv. Miklavž - v petek zvečer. Saj ga poznate, kajne? Ne? Ga še nikoli niste srečali? Prav mogoče, saj Miklavž svoja darila prinaša naskrivaj, ko spimo. Pa vseeno vemo nekaj 0 njem in njegovem spremstvu.
Parkeljni in angelčki
Miklavževi spremljevalci potujejo z njim. Otroci se najbolj bojijo strašnih parkeljnov, ki s svojim groznim izgle-
dom, zvonci in verigami prihajajo po tiste otroke, ki niso bili pridni. Strašijo nas in grozijo, da nas bodo vzeli s seboj. Ampak na srečo jim Miklavž tega ne dovoli. On je namreč glavni in varuje svoje pridne (pa tudi tiste malo manj pridne) otroke.
Potem so tukaj še angelčki. Oni so pravo nasprotje parkeljnom - pojejo, igrajo na glasbila in delijo otrokom bonbone. Miklavžu pomagajo miriti parkeljne in zapisovati imena in dobra dela otrok.
Darila
Ta so seveda najpomembnejša. In čeprav je znano, da naj bi le-te včasih zamenjala palica, še nikoli nisem slišala, da bi Miklavž to uresničil. Z darili pa je takole - Miklavžu v pismu sporočite svoje želje, on pa potem odloči, kaj ste si zaslužili. Nasploh smo današnji otroci zahtevnost v svojih željah pripeljali tako daleč, da se je treba spomniti, kaj naj bi tradicionalno nosil Miklavž. Včasih (kar vprašajte mame in očete) je Miklavž nosil pomaranče, jabolka, orehe, kakšno sladkarijo, in če so bili otroci res pridni, še nogavice. Danes pa se v peharjih, ki jih postavimo na okno ali na balkon, znajde še vse kaj drugega. Še vedno pa so sladkarije in pomaranče zaščitni znak Miklavža. Pa še to: včasih, ko sonce zahaja in je večerna zarja čisto rdeča, je to znamenje, da Miklavž peče piškote. Tiste, ki vas potem čakajo v peharju.
Zlata knjiga - kjer so zbrana vsa naša dobra dela
Zlata knjiga je Miklavževa "redovalnica". V njej so namreč z zlatimi črkami zapisana imena vseh pridnih otrok in s črnimi črkami imena vseh porednih otrok. Miklavž ima za ta namen v svojem spremstvu tudi pisarja, ki vse leto pridno piše
v Zlato knjigo in potem iz nje Miklavžu bere. Pisar /na biti precej strog, vseeno raje piše naše pridnosti kot porednosfi.
Miklavževa oblačila
Tako kot je Božiček vedno oblečen v rdeče-belo obleko, ima tudi sv. Miklavž oblačilo, kije zanj značilno. Na Zemljo vedno pride v dolgi beli obleki, čez katero ima oblečen večerni plašč - ta je navadno /late barve. Na glavi ima visoko pokrivalo, imenovano mitra, v roki pa dolgo, na koncu zavito in okrašeno zlato palico. Najbolj značilna je seveda dolga bela brada, na rokah pa ima bele rokavice. Miklavževa značilnost je tudi, da je izredno prijazen, blag in dobrohoten - posebej do otrok.
Zakaj je Miklavž tako srečen?
Ste že kdaj slišali, da bi bil Miklavž žalosten ali slabe volje? No, morda takrat, ko otroci niso pridni, sicer pa je vedno srečen. Zakaj? Miklavž ima najboljšo službo na svetu - deli darila. Ves čas osrečuje otroke s svojo pristnostjo in darežljivostjo. In če to tako osrečuje njega, je enako tudi z nami. Meni se zdi, da je lepše kot prejeti darilo, samo še - podariti darilo. Miklavž ima namreč toooliko dela, da mu vsaka pomoč prav pride. Pomoč? Ja, tvoja. In ker je okrog tebe polno pridnih otrok pa staršev in dedkov in babic in še koga bi lahko našli, poskusi kdaj posnemati Miklavža in se poleg sprejemanja daril preizkusi še v podarjanju.
Upam, da nam sv. Miklavž prinese kaj lepega. V petek torej nastavimo peharčke in začnimo veseli december.
Studenti bi imeli dva zdravnika
Študentska organizacija Slovenije je pripravila javni forum na temo, kaj bo zdravstvena reforma prinesla študentu.
Ljubljana - Študenti so slabo seznanjeni z zdravstveno reformo, so ugotavljali na začetku javnega foruma z naslovom Zdravstvena reforma: kaj bo prinesla študentu? Kljub temu'je bila predavalnica Fakultete za upravo, v kateri je dr. Dušan Keber predstavil novosti, ki jih bo prinesla reforma, napol prazna. Ob tej priložnosti je tudi Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) predstavila svoje predloge in stališča za izboljšanje zdravstvenega varstva študentov.
Minister za zdravje dr. Dušan Keber je največ časa namenil pojasnjevanju, zakaj je solidarnost v zdravstvu tako pomembna. Opozoril je, daje potreba po zdravljenju neodvisna od tega, ali se nekdo rodi bogat ali reven, saj tu ni mogoče izbirati, ali te bo doletela bolezen, pri kateri ni potrebno zahtevno zdravljenje, ali pa boš potreboval drago operacijo - srčna operacija na primer stane 75 tisoč evrov. Pri zdravljenju morajo imeti vsi enake možnosti. Ta čas je za zdravstvene storitve treba doplačati od 5 pa vse do 75 odstotkov, pri čemer imajo ljudje tudi možnost, da se zavarujejo za ta doplačila, kar je storilo kar 95 odstotkov državljanov. Vendar so premije enake za vse, posledica pa je različna obremenitev državljanov. "V reformi smo to označili za krivično, zato predvidevamo enotno razdelitev bremena plačil za zdravstvo na vse državljane." Vsak bo prispeval sorazmerno s svojimi dohodki. To po anketah, pravi Keber, podpira kar 80 odstotkov ljudi oziroma celo dve tretjini tistih, ki bodo po novem za zdravstveno zavarovanje morali odšteti več kot zdaj.
Keber je tudi opozoril, da v 15 najbolj razvitih državah stroški za zdravstvo rastejo hitreje kot družbeni produkt, kar imenujejo
medicinska inflacija. "Naša država ima za svoj družbeni produkt zavidljivo kakovosten zdravstveni sistem," je poudaril. Ob 18 milijonih obiskov v ambulantah na leto pa je toliko več tudi razlogov za kritične pripombe, je še dodal. Zdravstvena reforma naj bi med drugim prinesla skrajšanje čakalnih dob s spremembo sistema financiranja. "V zdravstvo uvajamo produkt, to je zdravstveno obravnavo bolnikovega stanja, kar bo omogočalo tudi oceno storilnosti in učinkovitosti." Sedanji sistem namreč spodbuja zadrževanje bolnikov v bolnišnicah, saj so te plačane po oskrbnih dneh. Posebna pozornost je v reformi namenjena še preventivi. "Veliko denarja namreč vlagamo v zdravljenje ljudi, malo pa v to, da bi ostali zdravi," je zaključil Keber.
Predstavnik odbora predsedstva ŠOS za socialo in zdravstvo Uroš Fekonja je ocenil, da zdravstvena reforma ponuja zelo dobre smernice, zlasti kar se tiče povečanja solidarnosti in dostopnosti. Ob tem pa so v ŠOS oblikovali še dodatne predloge, s katerimi bi izboljšali zdravstveno varstvo študentov. Moti jih recimo plačevanje pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje študenta in dijaka pri delu preko študentskih servisov, ki
znaša 565 tolarjev na napotnico. Menijo, da je to nepravično in diskriminatorno.
"Takšen način plačevanja zdravstvenega zavarovanja namreč predvideva, da je enako ogrožen nekdo, ki delo opravlja ves mesec, kot tisti, ki delo opravi v treh urah," je razložil Fekonja. Zato predlagajo, da bi prispevek plačevali proporcionalno od zaslužka študenta, višina prispevka pa naj bi se gibala med 0,5 in 0,6 odstotka. Smiseln se jim zdi razmislek o poenostavitvi plačevanja zdravstvenega prispevka, za kar je zdaj potrebno izpolnjevati posebne obrazce, pa tudi izboljšanje nadzora na tem področju, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje ta čas nima vpogleda v količino sredstev, ki jih pri-
dobi na ta način. "Ob dobri regulaciji področja bi se lahko v zdravstveno blagajno steklo okrog 200 tisoč tolarjev več." Del tega denarja bi potem lahko
namenili tudi za financiranje preventivnih akcij. Pri ŠOS si prizadevajo še za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev za študente s stalnim bivališčem
zunaj kraja študija. Predlagajo možnost izbire dveh osebnih zdravnikov, stalnega in začasnega, pri čemer bi začasni zdravnik za plačilo opravljenih storitev terjal stalnega zdravnika. Z dodatnim financiranjem študentskih dispanzerjev pa želijo omogočiti študentom, ki v dispanzerju nimajo izbranega osebnega zdravnika, zdravljenje nenujnih stanja, kot so prevezi in podobno. Študenti znova želijo imeti tudi svojega predstavnika v svetu zavoda Zdravstveni dom študentov.
S predlaganimi spremembami je soglašal tudi minister Keber, ki meni, da so našli dobre vzporednice z reformo.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Vsaka soba ima svoj priključek
Ob svečanem odprtju dostopa do medmrežja je prvi "klik" pripadel županu Mohorju Bogataju.
Kranj - V Dijaškem in študentskem domu Kranj so vse študentske sobe in skupne prostore v dijaškem domu opremili s priključki za dostop do svetovnega spleta. Vseh priključkov je 346. Za napeljavo omrežja v študentskem domu so odšteli okrog osem milijonov tolarjev. Poleg lastnih sredstev študentov so jim denar pomagali zbrati še kranjska občina, fakulteta za organizacijske vede ter različne mladinske in študentske organizacije.
Z urejanjem računalniškega omrežja v kranjskem dijaškem in študentskem domu so začeli pred petimi leti, ko so bili
izbrani na natečaju ministrstva za šolstvo, znanost in šport za sofinanciranje lokalnega omrežja in priklopa na svetovni splet. Najprej so napeljali priključke v dijaške učilnice, računalnico, knjižnico, vzgojiteljske sobe in pisarne z ločenim omrežjem za administrativni in pedagoški del.
Dela so bila vredna tri milijone tolarjev. Že med urejanjem lokalnega omrežja so iskali najustreznejši način povezave z medmrežjem, za kar se je izkazal priklop preko optične povezave na fakulteto za organizacij ske vede, ki jo obiskuje večina študentov v domu, s čimer so
začeli reševati tudi vse večjo potrebo dostopa do svetovnega spleta iz študentskih sob. S pomočjo donatorjev so vse študentske sobe opremili z last nimi priključki in zagotovili možnost brezplačnega povezovanja v svetovni splet prek omrežja Arnes.
Za vzpostavitev povezave do vozlišča na FOV sta denar prispevala ministrstvo ter dijaški in študentski dom, ministrstvo pa bo zagotovilo še dva milijona za tolarjev za usmerjevalnik omrežja. Do tedaj bodo uporabljali najeto opremo.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Revolucija v šoli smučanja?
Sandi Murovec kot učni pripomoček že štiri leta uporablja kratke smuči. Kaj pa, če bi ta postala nekaj, kar bi v celoti nadomestilo različne vaje šole smučanja?
"To je za nov učni proces za način poučevanja alpskega smučanja, ne toliko za trendovski krik, vezan na proizvajalca," pravi dolgoletni smučarski demonstrator Sandi Murovec. "V času carvinga gledaš rekrea-tivca, ko pelje po bregu in obrne smuči hitreje, kot bi se sama. Vedno ponavljam: z novimi smučmi moraš biti potrpežljiv. "
Prvi poizkusi
Preden začne z razlago o načinu učenja s kratkimi smučmi, Sandi pove, da to ni nič novega, da so s podobnim načinom leta 1953 poizkusili že v Ameriki. "Vendar v neki drugi zgodbi. Takrat je bilo učenje smučanja velik problem, saj so bile smuči dolge od 190 do 210 centimetrov in obračanje take smučke je bilo težko. Da bi dal smučanju neki občutek, je Američan Tay-lor naredil kratke smučke, da bi se smučar najprej preizkusil na krajših. Vendar sta se takrat sistema izključevala. Namreč, ko smučko ekstremno skrajšaš, se zgodijo naslednje stvari: noge daš takoj narazen, težišče mora biti nižje, da lahko vzpostaviš ravnotežje, ko se pelješ, se ne sučeš, in ker so smuče kratke, takoj odreagirajo. Smučem moraš slediti. Prisilijo te. Omenjeni problem je nastal na prestopu s krajše na daljšo smučko, za katero so takrat veljala ravno obratna pravila. Ko je tako prešel smučar na dvestodesetcenti-metrsko smučko, se je sistem sesul. Moja ideja je v osnovi ista le v tem, da krajša smučka omogoča hitrejšo spremembo smeri, vendar danes v povsem novi zgodbi, impulz za idejo prihaja od drugje."
Sandi ne razmišlja več o kratkih smučeh kot le o pripomočku.
Neizkoriščenost smuči
Sandi nadaljuje: "Nove smuči, ki so danes dolge med 155 in 170 centimetri, omogočajo povsem nov in drugačen način smučanja, saj se ves čas lahko pelješ po robniku, čeprav nisi vešč smučanja, vprašanje je le, na kaki strmini in v kako zahtevnih pogojih. Seveda pa nov način zahteva spremembe v tehniki smučanja. S tem imajo pa verjetno več problemov odrasli kot otroci, ker smo obremenjeni z neko staro sliko." Navada je železna srajca in tisto, česar se je nekdo naučil na starih smučeh, znanje, ki ga ni tako lahko dosegel - sploh, če se s smučanjem ukvarja le ljubiteljsko, je težko odpraviti. Zato danes v povprečju smučarji izkoristijo le 50 odstotkov smuči, kar je za San-dija in druge, ki razmišljajo podobno, dovolj, da so na stvar začeli gledati iz drugega zornega kota. "Težko gledam, da stvari
zastanejo, se nikamor ne premaknejo. Smučko je treba izkoristiti. Tu pa se vprašamo, kje je rezerva? Lahko naredimo še sto elementov v šoli smučanja. Vemo, da ima slovenska šola smučanja lestvico elementov, neko shemo, ki se začne pri osnovnih, klinastih zavojih in gre do najbolj zahtevnih. Pojavi se problem, kako obe smuči naenkrat spraviti na robnik in smučati z obema nogama. Zakaj? Zato, ker lahko smučaš na dva načina.
Eno je z vrtenjem stopal, drugo pa z zvračanjem. Danes smučamo na način zvračanja. Smuči ne zavrtiš in če povem po domače - potem pa oddrsaš v zavoj, ampak ko greš iz prejšnjega zavoja ven, jo skušaš čim hitreje zvrniti na kontra, ker je narejena tako, da če jo zvrneš, začne takoj zavijati. Ta gib pa je precej težje osvoj^iv, kot izgleda na prvi pogled. Ljudje velikokrat rečejo, da je z novo smučko vožnja naravnost nora. Ko pa nekoga gledaš, ko se pelje, še vedno (v žargonu) prvi del "poabruča", potem šele mogoče smučko odpelje. Je pa res, da ima smučar občutek, da lažje smuča, saj je smučka krajša in tudi precej bolj agilna," razlaga Sandi dalje.
"Ko nekoga učiš smučanja, pa naj elementi odpadejo ali ne, je proces zelo dolg," meni Sandi. "Danes je trend, in to pri vseh športih, da skušaš ljudem z neko simulacijo končnih gibov čimprej približati končni občutek. Bilo bi enostavno, ko bi pri smučanju učenec to počel že od trenutka, ko je stopil na smuči. Zraven pa bi se znebil še duha-mornega treninga osnov in drugega balasta."
Kako smučarje naučiti smučati?
Sandi meni, da je ideja o celostnem učenju s kratko smučko dozorela. Potrebuje testiranje, ki bi pripeljalo do tega, da bi kratka smučka ne bila več le pripomoček, temveč način učenja smučanja. Nadaljuje, kako bi izgledalo učenje na kratki smučki: "Svoje smučke pusti smučar doma. Prvi dan smuča na smučki dolgi 90 centimetrov. Tu se zgodi vse zgoraj opisano. Ze v osnovi izpolnjuješ pogoje. Tako ni potrebno, da bi nekoga učil osnov, ker kratka smučka ne dopušča drugega, kot le pravilen gib. Po dveh dneh učenja gre potem smučar na 120-cen-timetrsko smučko.
Ta smučka da že več opore. Je sicer še krajša od smučarjeve, vendar ko z njo smučar odpelje zavoj pravilno, potem sva praktično že osvojila želeno: aktivirala sve obe nogi, koleni, sistem zvračanja smuči in greva naslednji dan lahko na njegovo smučko. V bistvu je to igra na snegu, kar zagovarjam. Včasih smo rekli, da ko učimo otroke, jih moramo peljati skozi proces učenja smučanja kot neko igro, medtem ko smo na odrasle pozabili. Njih vedno zamorimo z istim: narobe, narobe, narobe. Potrebna je sprememba. Veliko ljudi smo v smučariji ravno zaradi načina učenja izgubili, pa tudi smučke niso omogočale kvalitetnega zavoja. Zato pa je velika večina mlajših začela z deskanjem na snegu. Dogaja se, da odkar imamo carving, hodijo nazaj in sedaj smo mi na vrsti, da stvar sprostimo in to bomo dosegli samo z novim pristopom."
Aktiviranje notranje noge je problematično, kar pa redki rekreativci sploh ne vedo, saj njihove smuči zavijao "same od sebe", (foto: arhiv Sandija Murovca)
Sprememba filozofije smučanja?
Čeprav bi se do istega znanja lahko učenec smučanja prebil tudi z drugačnim, sedanjim načinom učenja, je razlika po San-dijevem mnenju ogromna. Z dolgo smučko bi po treh dneh učenja do istega znanja prišel preko številnih statičnih vaj, zelo bi se namučil in verjetno bi bil že vsega naveličan. "Pri kratki smučki pa tri dni samo smučaš, kar lahko zatrdim. S tem se spreminja tudi celotna filozofija smučanja.
Smučanja ni več neki "bau bau". Smučanje postane popolnoma drugačno, izkoristek smuči je mnogo večji, užitki tudi in samo učenje dobi nov pomen in neki motiv, da ljudje postanejo zainteresirani. Samo deskanje na snegu poglejmo: obstajajo trije zavoji, vse ostalo se prepusti ljudem. Če nekdo dovolj trenira, potem zadevo pripelje do višje stopnje, drugače pa je za-
dovoljen s tem, kar zna". Sandi bo nov način učenja leto dni testiral z različnimi ekipami ljudi: od začetnikov, otrok, dobrih smučarjev, najboljših rekreativ-cev, do tekmovalcev. Vesel je, da novost prihaja iz Slovenije, ne glede na to, da se posamezni segmenti učenja s kratko smučko pojavljajo tudi drugod, vendar ne kot izdelana celota. Morda že kdo kje razmišlja podobno, vendar tega noče predstaviti svetu, ne more ali si ne upa.
"Vse ima smisel," z navdušenjem zaključi Sandi svojo pripoved. "Z novim načinom učenja pri tekmovalcu lahko treniraš hitre spremembe smeri, neko osnovno postavitev, ravnotežje, če ima z njim težave.
Pri začetniku pa enostavno preskočiš nekaj statičnih vaj in kar je najbolj pomembno: takoj smuča."
foto:
Alenka Brun, Gorazd Kavčič
O^rPPIll flsil kn ImHi Tp7ll« Plesni "valovi" vsak petek *    ^3 I V'V' 111   UC11X A    JVvF    IIUUI   t-f l4Lt3 • • •       Od 5. decembra bodo v Hiši plesa na Parmovi 25 v Ljubljai
(t <r .„..,1, „„*„i, „____x„„   ,i i n      a   "> i in ____* ..i.i.. *„j__„i,„ .. .1__,
V Slovenijo prihaja svetovno znana in priznana ameriška zasedba The Harlem Gospel Singers, ki z duhovnimi pesmimi že dolgo navdušuje občinstvo po svetu. Skupina je sodelovala s številnimi priznanimi glasbeniki, danes pa je ena najpomembnejših predstavnic tega žanra.
Od 5. decembra bodo v Hiši plesa na Parmovi 25 v Ljubljani vsak petek zvečer od 19.00 do 21.30 potekale tedenske odprte ure plesa "Val", ki ga je v seriji zdravilnih zemljevidov za telo, srce, um, dušo in duha osnovala Gabrielle Roth.
Afro-ameriške duhovne pesmi - gospel - so v tradiciji cerkvenih pesmi vsekakor posebnost, saj je malo skladb in izvajalcev, ki bi s takšnim navdušenjem peli o Bogu, Jezusu, njuni slavi, učenju, dobroti, ljubezni, modrosti in sprejemanju, ter o človeški naravi in njegovih šibkostih, ki mu preprečujejo stik z njima, ki imata za šibke človeške duše vselej odprto srce, pripravljeno za tolažbo, učenje in zdravljenje. Malokdo ostane ob predanem petju teh duhovnih pesmi ravnodušen, saj jih pevci ponavadi pojejo z vsem srcem in dušo. S svojo vnemo, navdušenjem, ljubeznijo, zavedanjem in predajanjem tudi v človeku zbudijo navdušenje, veselje in lju-
bezen do življenja. Na srečo bomo v torek, 9. decembra, ob 20.00 uri v Hali Tivoli v Ljubljani tudi Slovenci imeli priložnost v živo poslušati koncert navdušujočih Harlemskih pevcev, ki nas že sedaj ogrevajo s tisto, verjetno najbolj znano pesmijo: O happv, day, o happy day, when Jezus walks...
Skupina The Harlem Gospel Singers (Harlemski pevci go-spelov) je bila ustanovljena leta 1991 kot zbor trinajstih pevcev s šestčlansko spremljevalno zasedbo. Srce novoustanovljene skupine je bila soustanoviteljica, mentorica in odlična pevka Queen Esther Marrow, ki je že pri dvaindvajsetih letih prejela prva priznanja za sodelovanje
Pevci v ekstazi...
v eni najbolj znanih svetovnih oper velikega skladatelja Duka Ellingtona, bogate pevske izkušnje pa je pridobila tudi pri sodelovanju z Mahailo Jack-son, Bobom Dylanom, B.B. Kingom, Harryjem Belafonte-jem, in ob nastopu v broodway-ski produkciji musicla "The Wiz". Vse svoje znanje in izkušnje je prenesla v glajene okvire nekonvencionalne gospel institucije, ki je s stalnimi dopolnitvami repertoarja in scenskimi predstavitvami uspešno povezovala temeljne vrednote afro-ameriške duhovne glasbe z zahtevami visokih standardov, ki veljajo v svetovnemu poslu zabave.
Zaradi svojega kvalitetnega, predanega in navdušujočega dela skupina že več kot deset let predstavlja nenadomestljivo gospel atrakcijo, ki zabava občin-
stvo po vsem svetu, še najbolj pa so priljubljeni v Evropi, kjer jih je poslušalo več kot milijon ljudi. Veliko koncertov so imeli v Nemčiji, Italiji, Franciji in Skandinaviji, sodelovali so na festivalih, dvakrat so nastopili celo pred papežem, v znameniti dvorani Ford's Theatra v Was-hingtonu pa jih je poslušal tudi Bili Clinton.
Glasba gospela je več kot moč vere v Boga. Glasba gospela je inspiracija. Človek sploh ne potrebuje, daje veren človek ali da redno obiskuje maše, da bi bil ganjen nad pozitivnostjo teh pesmi, njeno sporočilo je tisto, ki dviguje. Iz njene osnove se je v zgodovini glasbe razvilo več pomembnih glasbenih smeri, ki so žive še danes: jazz, ki vsebuje bolj kompleksno in abstraktno strukturo, popularni ritem in blues (R&B) zvok, rockVroll, soul, funk in vse do današnjega Hip Hopa. Tudi The Harlem Gospel Singers so tradicijo, iz-virajočo iz cerkvenih korenin, nadgradili z elementi Suola, R&B-ja, jazza in celo pop glasbe, zaradi svojevrstne interpretacije, koreografije in predstav na nastopih pa danes predstavljajo najpomembnejšo skupino tega žanra. Čez en teden se nam nedvomno obeta posebna duhovna izkušnja.
Katja Dolenc, foto: arhiv Vinyl
Ljubljana - Prvi zemljevid prikazuje pet ritmov: tekoči ritem, stakato, kaos, lirični ritem in mirovanje. Vsi skupaj tvorijo "val", meditacijo v gibanju. Namesto predpisanih plesnih korakov ponuja vsak ritem enkratno možnost lastnega izraza in koreografije, s čimer je poskrbljeno za razgibanost telesa in domišljije. Vsak ritem je učitelj in med daljšim, rednim poglabljanjem vadbe ritmov, udeleženci lahko odkrijejo različne in včasih tudi neznane vidike njih samih.
Plesanje je sicer preprosto, vendar sproža globok proces zdravljenja in ustvarjalnega izraza. Pri vsaki plesni uri ali delavnici je paleta izkušenj, ki jih spodbudi vadba petih ritmov, tako pri začetnikih kot tudi pri že potrjenih plesalcih, široka. Pri vsaki plesni uri učitelj sledi prisotni energiji in čeprav je
osnovni zemljevid sestavljen iz petih ritmov, utegne učitelj popeljati udeležence skozi celoten val ali pa se osredotoči le na en sam ritem.
Valovi izrisujejo ritmični zemljevid, s katerim se lahko razume utrip človeških odnosov, obenem pa so hkrati najbolj temeljno in najbolj napredno delo, mesto izhodišča in vračanja. Ritmi vedno predstavljajo izhodiščni utrip vsake delavnice. Gabrielle Roth pa ples pojasnjuje takole: "Energija se giblje v valovih. Valovi se gibljejo v vzorcih. Vzorci se gibljejo v ritmih. In človek je vse to: energija, valovi, vzorci, ritmi. Človek je ples." Plesne delavnice bosta vodila John Kelly in Silvija Tomčik Kelly, vstopnice po 3000, 2500 in 2200 tolarjev, v kompletu plačaš 4 - plešeš za 5, pa 12.000 tolarjev.
- Katja Dolenc
Polinezijska masaža Ma uri
Do 4. decembra se bo v Sloveniji mudila Norvežanka Anna Marie Olafssen, ki je ena prvih Ma uri maserk tradicionalne polinezijske masaže v Evropi. Anne Marie že več leti vodi Ma uri kliniko v Oslu na Norveškem, dobršen del pa je prispevala tudi za Ma Uri klinike v Franciji, na Poljskem in na Islandiji. Zdaj je pripravljena pomagati pri ustanovitvi temeljev za Ma uri kliniko v Sloveniji. V času obiska sicer nima namena voditi Ma uri delavnice, je pa pripravljena masirati in učiti to tehnike masaže. Polinezijska masaža Ma uri je pri nas še vedno dokaj neznana, a takšni obiski bodo osvetlili alternativno zapuščino daljne Polinezije tudi pri nas. Za vse, ki vas masaža in srečanje z mojstrico zanima, je kontaktni naslov ma_uri@email.si. Katja Dolenc
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249
Trst 3.12. in 5.12.; Lenti 4.12.; Madžarske toplice 18.12. do 21.12.; Banovci - Božič: od 23.12 do 26.12.; Lidl: 11.12.; Šenčur: 251-18-87
9
Prešernovo gledaMSče k'ranj
Glavni trg 6, 4000 Kranj
Avtobusni prevozi PAVEL DRINOVEC
J. Radrigan: HRIBOVKE, (PDG Nova Gorica in PG Kranj). DANES ob 19.30 - PROST VSTOP, v počastitev kulturnega praznika PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ TER PREŠERNOVIH PLAKET MESTNE OBČINE KRANJ ZA LETO 2003. JUTRI ob 18.30 - ZAKLJUČENO, POKRAJINA 2003, svečano odprtje razstave fotografij (Fotografsko društvo Janez Puhar, Kranj), 4. dec. ob 17.00 - ZAKLJUČENO, IVONA - PRINCESA BUR-GUNDUE, 4. dec. ob 19.30, za ČETRTEK, IZVEN in KONTO NEKAM DALEČ. 5. dec. ob 19.00 za IZVEN, potopisna knjiga in dokumentarni film v režiji Jasne Hribernik. Komentar Zvoneta Šeruge v živo. Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200, www.presemovogledalisce.com.
Trst 4. 12., 11. 12., 18. 12.; Palmanova 21. Tel.: 533-10-80 ali 041/744-160
12.
GLASOV KAŽIPOT
Kranj - V Gorenjskem muzeju začenjajo s krajšim ciklusom arheoloških muzejskih večerov, ki jih bodo posvetili najnovejšim arheoloških odkritjem na Gorenjskem. Začeli se bodo danes, v torek, ob 18. uri v Renesančni dvorani Mestne hipe v Kranju.
Kranj - Na študijskem oddelku Osrednje knjižnice Kranj se bo v okviru prireditev ob 3. decembru -rojstvu Franceta Prešerna in prazniku Mestne občine Kranj začel literarni klepet s pisateljem Andrejem E. Skubicem, ki bo predstavil svoj roman Fužinski bluz.
Šenčur - Društvo prijateljev mladine Šenčur v sodelovanju z osnovno šolo Šenčur prireja danes, v torek, 2. decembra, v domu krajanov v Šenčurju kviz za bistre glave.
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi člane na že tradicionalno pred-novoletno srečanje, ki bo v nedeljo, 21. decembra, v gostilni Ko-vačič, Selo 6, Štorovje. Prijave do 8. decembra sprejema Mara Pečnik po telefonu 2311 932 vsak dan od 13. do 15. ure.
Tržič - V Kurnikovi hiši se bo jutri, v sredo, ob 15.30 uri začel dan odprtih vrat - Ta veseli dan kulture. Ogledali si boste lahko oblikovanje maket Kurnikove hiše z lego gradniki. Program so pripravili učenci OŠ Bistrica.
Škofja Loka - Pevski zbor Vrelec Društva upokojencev Škofja loka vabi na Miklavžev ples, ki bo v četrtek, 4. decembra, z začetkom ob 19. uri v restavraciji Na Nam'.
Škofja Loka - V okviru prireditev pod skupnim naslovom Sredin v večer, ki potekajo v kapeli Puštal-skega gradu, bo jutri, v sredo, z začetkom ob 19. uri potekala predstavitev knjige Ajde Balder-man - Baliž Roža vetrov.
Gorenja vas - Jutri, v sredo, se bo ob 19. uri v organizaciji turističnega krožka v prostorih Osnovne šole Ivana Tavčarja začela delavnica izdelave adventnih venčkov. Miklavžev ples z ansamblom Čuki pa se bo začel v soboto, 6. decembra, ob 21. uri v dvorani občinskega doma v Gorenji vasi.
Bled - V Festivalni dvorani bo jutri, v soboto, od 15. do 20. ure potekal Miklavžev sejem domače in umetnostne obrti.
Radovljica - V četrtek se bo ob 17. uri v Knjižnici A. T. Linharta začel muzikal za otroke, stare vsaj tri leta, za naslovom Od kod si, kruhek? Gostuje Gledališče Unikat iz Ljubljane.
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo jutri, v sredo, ob 19.30 uri začel literarni večer ob 70-letnici pesnika, urednika, esejista in kritika Franceta Vurni-ka. Z njim se bo pogovarjala Alenka Bole Vrabec.
Vrba - Gornjesavski muzej Jesenice vabi jutri, v sredo, ob 16.30 uri v Prešernovo rojstno hišo v Vrbi na zadnji Literarni muzejski večer z naslovom Zvrtati okno v zid monotonije, morda je to bistvo poezije. Gostja večera bo slovenska mladinska pisateljica ga. Desa Muck.
Dovje - Društvo invalidov občine Kranjska Gora prireja jutri, v sredo, 3. decembra, ob 18. uri v dvorani Kulturnega društva Dovje proslavo v počastitev dneva invalidov in šestega rojstnega dne društva.
Ure pravljic
Kranj - V pionirskem oddelku kranjske knjižnice bo pravljičarka pravljično uro jutri, v sredo, ob 16.30 uri navezala na pesnike, pesmice in rime, na rojstne dneve in pesnika Franceta Prešerna. Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici bo Mija Stopar pravljico o treh Miklavžih pripovedovala otrokom danes, v torek, ob 17. uri. Trata - V knjižnici na Trati se bo ura pravljic za otroke, ki jo bo pripravila Mateja Mullner z naslovom Najlepše pravljice iz zbirke Čebelica, začela danes, v torek, ob 16. uri.
Žiri - Pravljica o babici Zimi pa se bo v Knjižnici v Žireh začela v sredo, 3. decembra, ob 18. uri. Pripravila jo bo Majda Treven. Gorenja vas - Tudi v knjižnico v Gorenji Vasi otroci lahko pridejo na uro pravljic in sicer v četrtek, 4. decembra, ob 18. uri. Stanka Perne je tokrat pripravila pravljico z naslovom O zimi. Jesenice - Iz občinske knjižnice Jesenice vabijo vsak ponedeljek od 15. do 17. ure otroke na ustvarjalne delavnice, v četrtek, 4. decembra, pa ob 17. uri vabijo otroke od 4. leta dalje na uro pravljic.
Bohinjska Bistrica - V knjižnici si lahko otroci, stari vsaj 2 leti, jutri, v sredo, ob 17. uri ogledajo lutkovno predstavi Lutkovnega gledališča Tri iz Kranja Nekoč je bila.
Tržič - V četrtek, 4. decembra, se bo ob 17. uri začela Božična pravljica na otroškem oddelku v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja.
■nrrsm Q
Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na izlet -pohod po nezahtevni poti na relaciji Lokev - Kokoška - Vroče - Lokev. Hoje bo od 3 do 4 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do zasedenosti mest v avtobusu oziroma do srede, 10. decembra.
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet v smeri Verje -Smlednik - Stari Grad in sicer v četrtek, 4. decembra. Nezahtevne hoje po verjetno blatni poti po za 4 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do jutri, srede, 3. decembra.
Kranj - PD Iskra Kranj vabi na izlet v Prekmurje (6. decembra -hoje 2 do 4 ure). Prijavite se pri
Niku Ugrici, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva v poslovnem centru Planina 3 do srede, 3. decembra.
Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane jutri, v sredo, 3. decembra, na pohod na Štefanjo goro. Odhod z osebnimi vozili bo ob 9. uri s parkirišča pri Gasilskem domu v Šenčurju. V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen, ali pa bo odpadel. Informacije tel. štev. 25 31 591.
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 6. decembra, na planinski izlet na Blegoš v Škofjeloškem pogorju. Tura je primerna za vse planince. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44.
Obvestila ^
Kranj - Združenje potrošnikov Gorenjske, Bertoncljeva 23, Kranj, obvešča, da brezplačno daje nasvete in svetuje potrošnikom zlasti pri zlorabi njihovih pravic, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8. do 16. ure, ko je telefonsko dosegljiv njihov pravnik. TeL: 04 2 362 540, fax: 04 2 363 031, e-mail: info@potrosnik-zdruzenjegor.si.
Kranj - Komunala Kranj obvešča vse udeležence v prometu, da je v času od 6. novembra do 5. decembra delna zapora ceste Predo-slje - Britof, na delu hišne številke Predoslje 33 (odcep za cerkev), do križišča s cesto Kranj - Jezersko, zaradi obnove vodovoda.
Radovljica - V Linhartovi dvorani bodo v okviru prireditev 3. december, ta veseli dan slovenske kulture - Prešernov rojstni dan jutri, v sredo, od 9. do 12. ure za "prijazne ljudi v tretjem življenjskem obdobju" začele kreativne delavnice slikanja na steklo in keramiko ter izdelovanje prazničnih čestitk v servetni tehniki, ki jih bo vodila Ksenja Šest. Material boste prejeli na delavnici.
Tržič - V petek, 5. decembra, se bo ob 20. uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja začelo srečanje skupine za samopomoč.
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka in Krajevna organizacija Rdečega križa Kamnitnik organizirata merjenje krvnega tlaka in kontrolo sladkorja v krvi vsako drugo sredo v mesecu v klubskih prostorih DU od 10. do 11. ure.
Žirovnica - Preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi bodo v prostorih Čopove rojstne hiše v Žirovnici potekale 15. decembra od 8. do 10. ure. V januarju bodo meritve 19., in sicer prav tako od 8. do 10. ure. Če je možno, ne zajtrkujte.
Cerklje - V soboto, 6. decembra, se bodo začeli tradicionalni Adventni verski večeri, ki se bodo vsakič ob 19. uri začenjali v župnijski dvorani v Cerkljah. Prvo predavanje bo imel dr. Anton
Jamnik z naslovom Evropa - naša kulturna in duhovna domovina.
Radovljica - Denevad, Sundari, Mera! je naslov predavanja, ki mu lahko v Knjižnici A. . Linharta prisluhnete danes, v torek, ob 19.30 uri. O hrepenenju, sanjah in vrhu svete gore Mere, o svetosti in preprostosti, o vzponu, moči in nemoči, o višini in dotikih sreče - bo ob diapozitivih predaval Gregor Resman.
KRČNE ŽILE? 05 628 53 39
Voglje - Občina Šenčur organizira v četrtek, 4. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Volje predavanje z diapozitivi Tomaža Lani-ška Osrednji in zahodni del ZDA 2002. Vstop je prost!
Kranj - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj organizira predavanje z naslovom: Življenje, ljubezen, zdravje. Predavanje bo v četrtek, 4. decembra, ob 17. uri v prostorih MO Kranj, v sejni sobi št. 14. V sodelovanju s podjetjem Fidifarm bo predavala zdravnica Barbara Hrovatin.
Kranj - Društvo Svetlin vabi jutri, v sredo, 3. decembra, ob 18. uri na predavanje Franca Božjaka, ki bo predaval, kako se fizično obnoviti, vitalno okrepiti ipd. ob povečani moči sil Narave v božično-novoletnih praznikih. Predavanje bo v dvorani Društva računovodskih in finančnih delavcev na Prešernovi ulici 11 v Kranju.
Kranj - V okviru 3. decembra -rojstnega dneva Franceta Prešerna in praznika Mestne občine Kranj se bo v Osrednji knjižnici Kranj danes, v torek, ob 19.15 začel nastop akustičnega dua Tan-
tadruj, ki ga sestavljata kitarista Mateja Blaznik in Boštjan Soklič.
Radovljica-V četrtek, 4. decembra, se bo ob 20. uri v Linhartovi dvorani začel koncert Pihalnega orkestra Slovenske policije in Štajerskih 7. Vstopnice so v prodaji TD Radovljica in uro pred koncertom pri blagajni dvorane.
Kranj - V Galeriji Prešernovih nagrajencev na Glavnem trgu 18 bodo jutri, v sredo, ob 17. uri odprli razstavo akademskega slikarja in Prešernovega nagrajenca Iveta Šubica.
Kranj - V galeriji Mestne občine Kranj (I. nadstropje) bodo v petek, 5. decembra, ob 12. uri odprli razstavo akademskega slikarja in kiparja Jožeta Eržena.
Kranj - Na študijskem oddelku Osrednje Knjižnice Kranj si do 15. decembra lahko ogledate razstavo novejših tekstov o Prešernu, razstavo rokopisne zapuščine prešernoslovca Toma Zupana in razstavo del nagrajencev Slovenskega knjižnega sejma.
Kranj - V razstavišču na Tomšičevi 7 bodo v četrtek, 4. decembra, ob 18. uri odprli razstavo Metamorfoze avtorice Alenke Kham Pičman.
Kranj - V Mali galeriji bodo v četrtek ob 18. uri odprli Novoletno razstavo Društva likovnih umetnikov Kranj.
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-kranj.si
Kranj - Gorenjski muzej v sodelovanju s Fotodruštvom Janez Puhar iz Kranja že več let pripravlja razstave pokrajinskih fotografij. Uvodna svečanost s podelitvijo nagrad in priznanj bo v četrtek, 4. decembra, ob 17. uri v Prešernovem gledališču, razstava pa bo do 30. decembra na ogled v Galeriji in Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju.
Tržič - V petek, 5. decembra, bodo ob 10.30 uri v Domu Petra Uzarja odprli razstavo ročnih izdelkov otrok iz tržiških šol in skupin za samopomoč v okviru delovanja Rdečega križa. Z njimi bo razstavljala tudi oblikovalka unikatnega in uporabnega dekorja iz naravnih materialov Katja Cerkovnik.
Bled - V prostorih Občine Bled bodo jutri, v sredo, 3. decembra, ob 17. uri odprli razstavo slik Ivanke Kraševec in Ivana Prešerna Žana.
Zgornje Bitnje - V kava baru Tinkara je odprta prodajna razstava tapiserij Radovana Rakovca - domačina iz Zgornjih Bitenj.
Kranj - V kavarni Slonček je do konca decembra odprta prodajna razstava Vena Dolenca.
Predstave
Radovljica - V Linhartovi dvorani se bo jutri, v sredo, ob 16. uri začela kino predstava za otroke Knjiga o džungli 2. Vstop je prost.
Ljubljana - V okviru programa Prešernovanje, ki bo potekalo med 2. in 4. decembrom v KUD France Prešeren v Ljubljani, bo Kranjčan Andrej Štular premierno uprizoril lutkovno predstavo za vse generacije Zgodba o Prešernu. Poleg predstave bo na ogled tudi razstava ilustracij, skic, stripa in slik.
CA
O
O
a> >
cm
CM
E
\
w
o o
d o
c\j
E
% o o
d o
O)
co »
c\j
E \ +±
co
O O
d o
cd
o o
d"
m iiS
12 tj
CO
a
M E
.si
co
do
cm ^
CD
n
O J* CO z a> c
'O
O jQ
ca
S <3J
CO
CO
g
ta "S
00 co
CO co
C O)
« §
'O in
T- 'O
.C O
._ co cn co J2 cd ■o c o -o a <r>
co
z a>
o
c
> o a
CO
CO O) d) _c ca c
3
E
12 >co o
00
c £
£ o a. cm > • o 5 a. h
0_ Ul
H
o 4
uj
z N j
-s < g z 3 °
< z <n
><0 o 2 h
w < N
— O
Z uj O
UJ z *
£ 3 Z
< q m S * o
O i >
ž s
•o'g
uj yj cc F
lfe
S
C
o CD
1
E a> c
I
ZD
i
o
o o.
c
cO
~o
C
1
8-
c I
co
O CD
O) CO
co cn
>o c p o
o- "O
2
Is
ii
'O >c0 'N
00 co co S t o
lO cm
m t-:
\ T-
cm k ^ cm
ČO  ■ •
=* E > 3 S to •co o
CO
2?
3 CO
cn o c CO C
3 E 1
•co 2
cnj
^E co
o o
d o o
O 0)
g*
O 3
8Q
co cn N
c
<B cn 0 O
z
O CO
< S
z -
co e.
cm
E
\ -t; co o
O
o" o co
cm
6
cm ^ E 3
S O w o.
O C/3
0 .
1 i 6
•N
{O _
C/5 "nT - £
O JO O N
Jk
mwm CESTNO PODJETJE KRANJ , družba za vzdrževanje m gradnjo cest, d d
£J KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL.: (04) 280 60 00 • TELEFAX: (04) 204 23 30 • www.cpkranj.»l
objavlja prosta delovna mesta
VOZNIK TOVORNIH VOZIL (3 delavce)
Če ste mladi, delavni in samoiniciativni ter imate ustrezno izobrazbo - voznik ali voznik avtomehanik (IV. stopnja) z vozniškim izpitom C in E kategorije in nekajletne delovne izkušnje, pošljite ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbe o zaposlitvi za določen čas - 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja.
www.gorenjskiglas.si
PREJELI SMO__
Popravek zgodbe o "Odeji"
V članku Nova zgodba iz "stare Odeje", objavljenem dne 21. novembra 2003, je zapisano, da je Arnol za poslovno stavbo na Šolski ul. 2 v Škofji Loki leta 1990 plačal 508.000 DEM, kar pa ni res, družba Arnol, d.o.o., je plačala 2.030.000,00 tolarjev, na kolikor je cenilec ocenil vrednost zgradbe. Lokainvest, d.o.o., ni prodajal nikakršnega "mačka v ž.aklju": kupec si je nepremičnino podrobno ogledal, na razpolago je imel vso dokumentacijo, višino kupnine pa je določil neodvisni cenilec. Pravilnost višine kupnine je bila preverjena tudi v kazenskem postopku, v katerem je bil bivši direktor družbe Lokainvest, d.o.o., obdolžen storitve kaznivega dejanja oškodovanja družbene lastnine. Ker je bilo ugotovljeno, da je kupnina primerna, je bil postopek ustavljen.
V članku je tudi zapisano, da bo kupnino za stavbo Arnolu moral vrniti Lokainvest. Družba Lokainvest nikoli ni zanikala, daje dolžna vrniti kupnino in to z obrestmi, vendar je vračilo kupnine pogojevala z izročitvijo zgradbe v posest, kar bi morala storiti družba Arnol, potem ko je sodišče njuno medsebojno pogodbo razglasilo za nično.
Po razglasitvi kupoprodajne pogodbe za nično je med družbama Lokainvest in Arnol prišlo
Mengeš - V kulturnem domu v Mengšu bo ta petek, 5. decembra, ob 18. uri velika kulturno-zabavna prireditev z naslovom Miklavžev glasbeni večer. Prireditev, na kateri bodo nastopile poznane glasbene skupine in posamezniki narodnozabavne glasbe bo predstavila prireditev v Planici prihodnje leto, ko bo od 19. do 22. februarja 2004 svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Takrat bo v Planici tudi veliko srečanje harmonikarjev, ki ga pripravljata glasbena skupina KRILA in organizacijski komite Planica.
Na prireditvi v Mengšu pa bodo ta petek prvič pokazali tudi novo pfaniško harmoniko, izdelano v CMT Melodija v Mengšu. Vodji skupine Krila Franciju Pe-ternelu jo bo na prireditvi izročil Miklavž. Hkrati pa bomo v Gorenjskem glasu izžrebali tudi najbolj pravilen odgovor na vprašanje, kakšne bodo planiške harmonike. Njihova značilnost bodo namreč modra barva, planiške čaplje, smučar skakalec, skakalnica in rdeč meh. Srečni izžrebanec, ki bo najbolj podrobno in pravilno odgovoril na vprašanja o harmoniki (kupon smo objavili v TV OKNO), bo dobil kristalno harmoniko, ki so
do več medsebojnih terjatev in obveznosti, ki so predmet tožbe in nasprotne tožbe. Družba Lokainvest zahteva 20.075.599,00 tolarjev z obrestmi in stroški, družba Arnol ■ pa zahteva 262.312.030,00 tolarjev z obrestmi in stroški. Sodišče prve stopnje je družbi Lokainvest v celoti prisodilo njeno terjatev, terjatev družbe Arnol pa je v celoti zavrnilo (razen zahtevka za vračilo kupnine do zneska 2.030.000,00 tolarjev z obrestmi - vendar ta del zahtevka nikoli ni bil sporen, ker ga je družba Lokainvest ves čas priznavala). Zoper sodbo se je pritožil Janez. Arnol kot stranski in-tervenient, o pritožbi bo odločalo Višje sodišče v Ljubljani.
Pooblaščenec družbe Lokainvest, d.o.o. Odvetnik Slavko Pukšič
Zahvala kranjski porodnišnici
Rada bi se iskreno zahvalila kranjski porodnišnici (ginekološki oddelek) za nesebično pomoč, podporo in plemenito delo. Posebna zahvala gre dr. Gregoraču in njegovi ekipi! Seveda pa ne smem pozabiti na drugo osebje (sestre), ki so se, kljub neprestanemu delu, trudili, da bi bilo moje bivanje v bolnišnici čim prijetnejše. Se enkrat prisrčna hvala!
Doroteja Fojkar
jo izdelali v Steklarni Rogaška. Gorenjski glas pa bo na prireditvi predstavil tudi prvo kranjsko čebelico, ki brenči po Gorenjsko.
Na prireditvi v dvorani kulturnega doma v Mengšu bodo ta petek ob 18. uri nastopili:
Robi Stopar s Tomažem Jem-cem, ki sta avtorja priredb za harmonikarje v Planici; Učenci Glasbene šole Robija Stopar-ja; Družina Ferme - oče Gotar, sinova Anže in Kristjan in hčerka Monika; Ansambel Bojana Kudra; Glasbena skupina KRILA; Prvi glasek Gorenjske Eva Cerne iz Jarš in Aleksander Vališer iz Radia Veseljak in Nataša Madjar; Folklorna skupina Mengeš, Veterani mengeške godbe, Ansambel Storžič, gorenjski prvak v igranju na diatonično harmoniko Nejc Štalec iz Dolenje vasi, svetovna prvakinja Kristina Pahor iz Kranja in Žiga Lombar z Lancovega.
Ta petek bomo torej skupaj v Mengšu v dvorani kulturnega doma. Zanimivo, veselo in zabavno bo, ko bomo skupaj tudi z Miklavžem. Vstopnice so že v predprodaji pri blagajni kulturnega doma v Mengšu vsak dan od 10. do 12. in od 18. do 20v. ure.
Andrej Žalar
MALI OGLASI
8201-42-47 8201-42-48
«201-42-49 fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke oDveščamo, da imamo v maloogiasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 15.00 ure.
APARATI STROJI
VOZNIKI, pozor! Prodam napravo, ki zmanjša porabo gorivo do 27 % in zmanjša emisijo škodljivih izpušnih plinov do 60 %. tt 040/645-805 14254
Za simbolično ceno prodam 175 I HLADILNIK, tt 572 01 59 ali 041/201 580, popoldan 14776
Prodam PEČ za centralno ogrevanje na olje DE-DETRICH, 34 KW za ceno 220.000 SIT, čisto novo in zunanji bojler za vodo 300 I za ceno 130.000 SIT. tt 041 /672-072 14790
Ugodno proam MIKROVALOVNO PEČICO WHIRPUL MT 225/WH. tt 5955-020
14806
VILIČARSKI TELESKOP za na traktor, prodam, tt 041/648-917 H807
Prodam GLASBENI STOLP United MIC 32 20, CDE, kasete, še zapakiran, 16000 SIT. tt 5743 899 14814
PRALNI STROJ Gorenje in POMIVALNI STROJ Candy, prodam. tt 041/878-494
MOTORNO ŽAGO Jonson komplet greben kosilnice 130 cm. tt 031/430-884
Prodam MIKSER brez elektromotorja. tt 01/364 10 21, po 17. uri 14874
TREZOR ključavnica z magnetno kartico, kotno brusilko, žago za les, prodam. tt 5963 268 14878
Prodam dvobrazdni enostranski PLUG OLT 14 col in elek. pastir 220 V. tt 041/641-142 14879
Prodam ELEKTROMOTOR 20 KW, zelo ugodno. tt 041/710-736 uaa?
GARAŽE
V Kranju ali v okolici najamem GARAŽO tt 041/631-344 14796
GR. MATERIAL
Prodam razni nov GRADBENI MATERIAL 15% ceneje. tt 040/645-805 14253
Prodam NOTRANJA VRATA Stil delana za izvoz (8 kosov), še zapakirana, ugodno. tt 041/618 169 14836
Prodam suhe PLOHE BREST 50 in 30 cm. tt 533 10 79 uaso
HIŠE KUPIMO
STAREJŠO HIŠO ali drug objekt na 1000 m2 ali več kupim v Kranju ali v bližini, lahko ob glavni cesti. tt 041/674-439 14018
HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041 333 222 14402
Kranj bližina, Škotja Loka bližina kupim manjšo enodružinsko hišo za znano stranko, TRIDA NPR.041 860 938, 04 513 75 90
KRAN Z OKOLICO: TAKOJ kupimo sodobno hišo za znano stranko. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041 / 734 198
V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 45 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
HIŠE PRODAMO
ZASIP-BLED prodam STANOVANJSKO HIŠO, dvojček, nova gradnja, cena 36,5 mio SIT. tt 279-18-00 13335
BITNJE UGODNO prodamo starejšo (42 let) vis.pritlično hišo 10x8 m na parceli 451 m2, hiša ima cca 180 m2 uporabne površine in je potrebna obnove, cena 23,9 mio SIT, TRŽIČ v mirnem okolju prodamo pritlično hišo (35 I.), 86 m2 stanovanjske površine in cca 60 m2 kleti in garaže, na parceli 538 m2, cena 22,9 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski na parceli 653 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, 340 m2 neto tlorisne površine, hiša je potrebna obnove (I. 1939) in primerna tudi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 14400
CERKLJE - okolica - prodamo hišico s pomožnim objektom, parcela 564 m2, hiša je potrebna popolne prenove, primerna tudi za nadomestno gradnjo, zgrajena leta 1936, cena 11 mio. sit, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6 Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
VISOKO - okolica, polovico hiše., 3 sobno stanov., 85m2, parcela 413 m2, zgrajeno leta 1976, zgornja etaža + klet + mansarda, prodamo za 19,9 mio sit, Mike & Co d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ PRIMSKOVO - 1 /2 dvojčka, 3 ss + klet + mansarda, st.površine 90 m2, parcela 240 m2, delno obnovljeno, zgrajeno leta 1973, garaža, cena 25 mio sit, Mike & Co.do.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si
Šenčur nova sodobna sam. hiša, v urejenem naselju, 500 m2 biv. pov., parcela 390 m2, I. 94, v sp. prost, možna mirna posl. dejavnost, dvigalo, savna, cena 55 milj. SIT , TRIDA NPR. 041 860 938, 04 513 75 90
Kokrica, urejeno naselje enodružinska hiša 160 m2,1. 1960, parcela 460 m2, možnost razširitve za 100 m2, cena 27 mil. SIT, TRIDA NPR. 041 860 938, 04 513 75 90
BITNJE, prodamo samostojno hišo, ki se s steno drži druge hiše, 75 m2 v etaži, stara 42 let, 451 m2 zemljišča, 1 /3 hiše podkle-tene, pritličje, mansarda, ogrevanje el. radiatorji, vseljiva po dogovoru. CENA: 23.900.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net
JESENICE - BLIŽINA SODIŠČA, na 1018 m2 parcele prodamo hišo, ki ima tlorisne površine 110 m2 + garaža 24 m2, stara 80 let, delno podkletena, pritličje, 1.etaža, podstreha, brez CK, tel. Priključek, KTV, potrebna obnove, primerna za poslovne dejavnosti, vseljiva po dogovoru. CENA: 22.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj. nepremičnine. net
KRANJ - TRBOJE, prodamo visoko pritlično enodružinsko hišo, ki stoji na 883 m2 zemljišča, dimenzij 9,20 « 8,30, stara 22 let, podkletena, pritličje, 1.nadstropje, balkoni, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 42.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
BREG OB SAVI, na lepi lokaciji prodamo samostojno hišo, lahko dvodružinsko, velikost stanovanjske površine 256 m2 + 220,80 m2 kleti, 1000 m2 zemljišča, stara 11 let, vsi priključki, CK-olje, vseljiva po dogovoru. CENA 55.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
VISOKO; 200 m.2, enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mirna lokacija v naselju novih hiš, izdelana do konca. Možnost menjave za stanovanje v Kranju. CENA: 55 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ZG. BITNJE; 150 m2, prodamo starejšo hišo, letnik 1961, parcela meri 450 m2, dobra in mirna lokacija. Na eni strani se drži sosednje hiše, potrebna je obnove. Vseljiva je po dogovoru. CENA: 23,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanje. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. CENA: 30 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
Šenčur; 260 m2, stara 18 let, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružinska. I. 1985. CENA: 38 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ZBIUE; 360 m2, I 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije. CENA: 68,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani www.itd-plus.si, ali nas pokličite na tel: 04/23 66 670, 04/23 81 120, 041/900-009 ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
ŠENČUR: prodamo sodobno hišo, 170m2 stan. površine, kamin, I izgradnje 1985, parcela 500m2, cena 40 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 041/ 734 198 04/23 44 080
DRULOVKA: prodamo sredinsko hišo,195 m2 stan. površine, atrij 60m2,1.1988, cena 32 mio. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896
DRULOVKA: prodamo končno hišo, 210m2 stan. površine, zelo kvalitetna IN VZDRŽEVANA, parcela, cena 41,5 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/734 198
MEDVODE: prodamo luksuzno hišo, nizko, 215m2 stan. površine, k+p, parcela 780m2, cena 91 mio. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198
NAKLO: PRODAMO poslovnostanovnaj-sko zgradbo , skladišče in delavnico, parcela 1800 m 2, 1.1974, cena 69 mio sit. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198
TRŽIČ: prodamo majhno hiško, 86 m2 stan. površine, parcela 500m2, cena 22,9 mio sit, takoj vseljiva. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27,04/ 23 44 080 041/ 734 198
BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp.poslopjem, na parceli 800 m2.Cena 37 MIO sit. PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 37 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. NAKLO, stanovanjska hiša, novogradnja, IV.gr. faza, lahko dvodružinska, 180 m2 bivalnih površin + K, parcela 600 m2, ravna lega, priključek mestnega plina In CATV že v objektu! Cena 40 MIO sit. PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v centru vasi, 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljišča. Cena 19 MIO sit, možna menjava za stanovanje v Kranju NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
TRŽIČ, center - 2/3 stan.hiše (nadstropje, podstrešje in del pritličja), obnovljena 97. leta, CK, kot trosobno stanovanje, garaža in del dvorišča, vseljivo takoj, cena = 12,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
ČIRČE - hiša-dvojček, 101 m2 v etaži, (klet, pritličje, nadstropje in podstrešje), obnovljena 1.95, parcela 493 m2, cena - 45,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ - smer Preddvor: v 1.2000 zgrajena hiša, površine 250 m2 v treh etažah, parcela 685 m2, cena = 78,0 mio SIT, urejen vrt z razsvetljavo, mirna lokacija, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
ŠENTURŠKA GORA - stan.hiša v izmeri 9 x 9m (2 etaži in mansarda), I. 67, parcela 2.800 m2, cena - 31,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
PODLJUBELJ - počitniška hišica v III. gr. fazi, cca, 70 m2 stan.površine, parcela 637 m2, ravna lokacija, cena ■ 8,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
ŠKOFJA Loka, center - poslovno stan,hiša stara okoli 100 let, cca. 80 m2 v etaži, (klet-delno, pritličje, l.nad, in podstrešje), cena - 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
DRULOVKA lepo, vrstno, enonadstropno hišo 6X17 m, na parceli 178 m2, uporabne površine cca 300 m2, cena 36,5 mio SIT. KOKRICA hišo (v IV, gr. fazi) na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, tloris 10x11 m, uproabne površine cca 400 m2, 44 mio SIT, BREG OB SAVI ob robu gozda prodamo novejšo, visokopritlično hišo z delavnico v kleti, uporabne površine 256 m2 stanovanjske površine in 220 m2 kleti, na parceli 1000 m2, cena po dogovoru. KRANJ Stražišče prodamo etažo hiše (25 I), z manjšim vrtom, (4xx, 95 m2/l, klet cca 30 m2), 18 mio SIT. BOHINJSKA BISTRICA starejšo hišo potrebno obnove,parcela 700 m2, 110 m2 stan. površine, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 222 14401
ŽELEZNIKI - prodamo samostojno, obno-Ijeno DVOSTANOVANJSKO HIŠO na parceli 217 m2, v pr., možnost ureditve trgovine, cca 90 m2 v etaži, 20 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj 14701
ŠKOFJA LOKA Godešič samostojna stan. hiša na obrobju naselja zgrajena I. 81, 190 m2 površine, velikost zemljišča 468 m2, lepo vzdrževana, vsi priključki, cena 42 mio SIT. LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez s.p., Šk. Loka, 50 60 300 14320
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA instrukcije za sred-nje, osnovne šole in fakultete. Informacije na ENAĆBA-IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p., Milje 67, 4212 Visoko, 041/564-991 in 04/253-11-45 14352
KOLESA
Prodam več vrst KOLES, po zelo ugodni ceni. tt 040/285 748 14791
KUPIM
ODKUPUJEMO smrekovo, macesnovo. bukovo in javorjevo HLODOVINO. Opravimo tudi posek in spravilo lesa. tt 5306 550,041/721-637 13388
Kupim PLUG 12 col, dvobrazdni, hidravlični, dobro ohranjen, Regent ali Vogel not-obračalni. tt 25 22 610 14339
Kupim TRAKTOR UNIVERZAL ZETOR ali Štore, pogon 4x4, plačilo takoj, tt 051/203-387 uaei
LOKAL PRODAMO
Kranj, mestno jedro: frizerski salon 35 m2 v pritličju objekta, obnova pred 10.leti, cena - 70.000,00 SIT/m2 za najem ali prodaja 9,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
Kranj, Zlato polje: poslovni prostor 28,3 m2 v pritličju objekta, letnik 93, cena = 70.000,00 SIT/m2 za najem ali prodaja 9,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
Bled: nadomestna gradnja na parceli 1.400 m2 v centru, cena = 35,0 mio SIT, primerno tudi za turistično dejavnost, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 51 320 700
LOKAL ODDAM
KRANJ CENTER UGODNO NA DOBRI LOKACIJI V PRITLIČJU HIŠE ODDAMO TRGOVSKI LOKAL 37 M2 IN 66 M2, CENA 2600 SIT/M2. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 14403
KRANJ ODDAMO več poslovnih površin na različnih lokacijah, KRANJ Zlato polje PRODAMO manjši poslovni prostor z vsemi priključki, 42 m2, cena 1,8 mio SIT. KRANJ OKOLICA PRODAMO PROIZVODNO SKLADIŠČNI OBJEKT na parceli 1000 m2 (10x40 m), 400 m2 uporabne površine v pritličju, cena 71 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 14404
Kranj, Primskovo: poslovni prostor 193 m2 v 2. nad. objekta, starost 3 leta, pisarne, cena = 2.360,00 SIT/m2, možnost najema dela, parkirišče, klima, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
Kranj, mestno jedro: frizerski salon 35 m2 v pritličju objekta, obnova pred 10.leti, cena - 94.000,00 SIT/mec , K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
V najem ODDAM LOKAL, 39 m2, v Tržiču-Deteljica,   nasproti  trgovine  BPT. tt
041/755 292 ut bo
ALBIS, d.o.o.
Poslovanje in upravljanje z nepremičninami
Bivši lntex ODDAMO POSLOVNE PROSTORE
do 5000 m2: pisarne, skladišča, delavnice
in sejemski prostor ALBIS, d.o.o., 041/426-898
Planinsko društvo Bled, poštno ležeče 4260 Bled, išče novega NAJEMNIKA za stavbo na Riklijevi 9, Bled (danes gostišče OKARINA). Prijave pošljite na naslov: g. Petkoš Janez, univ.dipl.inž., Ljubljanska c, 19, 4260 Bled, Prijave zbiramo en teden po objavi razpisa. Informacije na tt 031/834 128 14837
Kranj mesto, oddam pisarne 70 m2, I. nadstr., starost 100 let, prenovljeno v celoti letos, cena 118.000,00 SIT/ mesec, TRIDA NPR.041 860 938, 04 513 75 90
GOLNIK; 3.000 m2, stavbno zemljišče, izredna poslovna priložnost za športno rekreativno dejavnost. Parcela je na mirni lokaciji izven naselja. Možnost dokupa kmetijskega zemljišča. CENA; 13,000 SIT/m2. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
SENIČNO; 1.800 m2, zazidljiva parcela, mirna lokacija ob gozdu, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. CENA: 7,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
GOLNIK, parcela ca 1600 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 12.000 sit/m2, primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
TUPALIĆE: stavbno zemljšče 1 230 m2 po 14.100,00 SIT/m2, možnost delitve na dva dela, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel, 04 202 13 53, GSM 051 320 700
VISOKO - parcela cca 700 m2 s starejšo hišo za nadomestno gradnjo po 17.700,00 SIT/m2, poleg še parcela cca 1.000 m2 po isti ceni, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700
ŠENTURŠKA GORA: zazidljiva parcela za vikend hišo v izmeri 375 m2 prodamo za 4,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
V najem ODDAM DELAVNICO 70 m2, lahko tudi več. Možnost obrti ali za skladišče, Potoki pri Žirovnici, tik ob glavni cesti, tt 5801 141, 041/825 667   " 14b75
Osnovna šola _
OREHEK
KRANJ
Osnovna šola OREHEK Kranj objavlja prosto delovno mesto:
UČITELJA(ICO) SLOVENSKEGA JEZIKA:
-za določen čas, s polnim delovnim časom
Začetek dela 28. januarja 2004 - do vrnitve delavke s porodniškega dopusta.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov:
Osnovna šola Orehek Kranj, Zasavska cesta 53 c, 4000 Kranj.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izboru v zakonitem roku.
Miklavžev glasbeni večer
Skupina KRILA in Gorenjski glas v petek, 5. decembra, ob 18. uri v kulturnem domu v Mengšu.
fi
OBVESTILA
V KAVA BARU TINKARA- Zgornje Bitnje ja odprta prodajna RAZSTAVA TAPISERIJ. tt
031/22 58 70 14626
OBLAČILA
Prodam dobro ohranjeno žensko in moško garderobo in mikrovalovno pečico, tt 5743-741, zvečer ures
OTR. OPREMA
Nov avtosedež za otroka do 18 kg prodam za 15000 SIT. tt 041/413-413 14774
OSTALO
SVINJSKA IN GOVEJA ČREVA za krvavice in pečenice, ovitke za salame in ostalo dobite v trgovini KOROTAN v Struževem. tt 04/202 42 37 14591
STEKLENICE različnih velikosti in oblik dobite v Struževem, trgovina KOROTAN. tt
202 42 37 14592
TAPISERIJE različnih velikosti, oblik in motivike, prodam. Cena od 15000 SIT dalje, tt 031/22 58 70 14627
ATRIJ stanovanjska zadruga, z.0.0.
ZE Ljubljana, Vojkova 63, Ljubljana
Tel.: 01/530 92 90, 01/530 92 92, 041/329 179 Fax: 01/530 92 92
e-mail: sz-atrij@siol.net. www.sz-atrij.si
Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kur-javo. tt 5331-648, 040/88 74 25 14723
Prodam GUMI VOZ 16 ". tt 2521-722
Ljubitelji klavirske harmonike! Če želite obvladati in spoznati inštrument, pokličite 041/495 913 14845
PRIDELKI
Prodajamo ekološko pridelan JEČMEN, PŠENICO in prodamo CIRKULAR za drva. tt 031/512-199_14815
KROMPIR za krmo, debel, prodam, tt 041 /947-827 14859
Prodam več vrst MEDU In ostali čebeljih pridelkov, tt 5333 914 hbbi
PODARIM
Ljubiteljem živali podarimo PRIKUPNO MEŠANKO, staro dva meseca, primerna tudi za v stanovanje Psička je majhne rasti in se že veseli novih lastnikov, ker je ostala sama iz legla, tt 041 /482-141 14593
Ljubiteljem živali podarimo 3 LEPE MUCKE, stare 2,5 mesece, vajene čistoče, tt 2332-007 14759
Najboljše Miklavževo darilo za vašega otroka - NAŠI ČUDOVITI MUCKI, tt 040/591-688_14772
Podarim moški plašč sive barve št. 52. tt 512 52 48 14813
POSESTI
Kupim staro KMETIJO. Plačilo z gotovino, tt 040/645-805 14252
KRANJ Vodovodni stolp prodamo zaz. parcelo za gradnjo dvojčka, 1100 m2, cena 35000/m2, BITNJE sončno, zaz. parcelo ob cesti 458 m2, elektrika in voda v bližini, cena 12,9 mio SIT, BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo, 660 m2, 17000 SIT/m2, LAHOVCE ravne, sončne, zazidljive parcele 400-500 m2, 18.800 SIT/m2. KRANJ OKOLICA V komunalni coni prodamo ZAZIDUIVO PARCELO, 840 m2, elek., voda, dostop ob parceli, 28,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 14406
V okolici Bohinjska Bistrica : kmetijsko zemljišče 22.000 m2, gozd v enem kosu, po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v enem kosu, po 351,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_
PARCELE KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA več zazidljivih parcel za znane kupce DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222
NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo 463 m2 zazidljive parcele z gradbenim dovoljenjem, ki velja do konec leta 2003, prepis možen takoj. CENA: 18 880.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
GORICE - LETENCE, prodamo vikend parček) 869 m2, prepis možen takoj. CENA: 12.980,00 SIT/m2 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
MAVČIČE - PODREČA, prodamo 1927 m2 zazidljive parcele kot celoto ali po delih, prepis možen takoj. CENA: 40.843.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj. nepremičnine .net
Vodice zazid. pare. 950 m2 stan.posl. nam., ravna, priključki so, cena 24.544,00 SIT/m2, TRIDA NPR. 041 860 938, 04 513 75 90
Jesenice: zazidljivi parceli 420m2 in 440m2, z obstoječim objektom, cena 6,5 mio Kranj-Planina: Zazidljiva parcela 325m2 za poslovno stanovanjski objekt, ravna, cena za m2// 23.000 SIT ITD + d.o.o.NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296,040/204-661 *
Prodam ZAZIDUIVO parcelo v Zg, Bitnjah ob glavni cesti, 967 m2, izredna lokacija, cena ugodna tt 041 /404 960 in 25 72 092
Cerklje okolica ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 m2, sončna lega, prodam, tt 041/743-370 urm
ŠKOFJA LOKA Hrastnica prodamo PARCELO v izmeri 573 m2 na kateri bo zgrajena stanovanjska hiša do III. gr. faze tlorisa 15x10 m, lahko tudi poslovnostanovanjska, cena 25 mio SIT. LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez s.p., Šk. Loka, tt 50 60 300
POSLOVNI STIKI
KRATKOROČNI KREDITI do 100 000 SIT v 1 uri! tt 53 48 39, 070/302-014, GOR-FIN d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica 14299
POZNANSTVA
AFRODITA - ženitna posredovalnica, vabi vse tiste, ki iščejo in ne najdejo sebi primernega partnerja, da pokličejo na 04/596 12 45, pridejo na PLES v soboto 6.12.03 v di-jaško-študentski dom ali pričakajo NOVO LETO SKUPAJ z nami v prijetni družbi na Dolenjskem! 14788
40 letno dekle, mladostnega izgleda, lušt-no, išče moškega za srečo v dvoje, tt 031/404-963 14842
RAZNO PRODAM
Prodam APN 4 s prikolico in dve prikolici za os. avto ter mrešo 60/60 cm iz LŽ za jašek in več kavčev in foteljev, tt 596 19 02, 031/724 542 14775
Prodam zapravljivček, komatel 18-20 C, manjši voz-lojtrnik, ojnice, slamoreznico Epple. tt 031/442-038 14785
POMIVALNO KORITO z 2 elek. ploščama 4500 SIT in letne gume za R 4, prodam, tt 2325 823 14792
DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam, tt 041/718-019 14840
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO Naklo 1 ss v hiši s posebnim vhodom, cca 40 m2, 40.000 SIT/mes, 2 osebi starejši, KRANJ Šorlijevo nas ODDAMO 1 ss, 42 m2, opremljeno, trimesečno predplačilo, 45000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041 /333 222 14399
ZLATO POUE v bloku 40 let, 2,5 ss, 62 m2, 2. nadstropje, najemnina 75000 SIT, varščina, ODDAM. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 uaos
V najem dajemo NOVO LUKSUZNO STANOVANJE, velikosti 81 m2 na orehku, Zasavska c, 27 d, s pripadajočo dvojno garažo, tt 041/73 28 08 ali 041/774 513
TRŽIČ - oddamo GARSONJERO, 25 m2, adaptirano 2003, 40.000 sit FRAST, d.o.o, PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 04/23 44 080
Kranj -1 SS 42 m2 z vso opremo, cena = 55 000,00 SIT/mes, varščina, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, gsm 051 320 700
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ kupimo GARSONJERO, ENOSOBNO, TRISOBNO in STAREJŠE ŠTIRI SOBNO STANOVANJE ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 14397
Na Jesenicah ali v bližnji okolici kupim 1 sobno STANOVANJE, tt 031/747-0 26
14797
Za znane stranke takoj kupim garsonjero ali 1 sobno stanovanje v Kranju in Škofja Loki, TRIDA NPR.041 860 938, 04 513 75 90
KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-
65- 360, agentkranj.nepremicnine.net
V Škofja Loki z okolico za znanega kupca, nujno kupimo dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www stanovanje.net, www.novogradnje, com
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-
66- 70, 041/755-296,040/204-661
KRANJ: takoj KUPIMO GARSONJERO za našo stranko, FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
KRANJ: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, v nižjem nadstropju, z odprtim razgledom, gotovina. FRAST. d 0.0 PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
ZLATO POLJE, ŠORLIJEVO NASELJE: TAKOJ kupimo DVOSOBNO STANOVANJE za znano stranko, FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
STANOVANJA NAJAMEMO
STANOVANJA NAJEMEMO KRANJ z okolico manjše dvosobno ali enosobno stanovanje za naše stranke. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 14398
KRANJ - najamemo 1,5 ali 2ss v celoti opremljeno, za daljše obdobje. Cena do 60.000 SIT. Tel.: 041/721-572
STAN. OPREMA
Ugodno prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. tt 031/775-422 14784
ODDAMO
Kranjska Gora: Borovška cesta 95, poslovni prostor - lokal v izmeri 26,30 m2. Izhodiščna cena najema je 7,00 EUR/m2
Radovljica: Poslovna stavba PE Radovljica, Gorenjska cesta 16, poslovni prostori v 1. nadstropju 101,60 m2, v 2. nadstropju 259,06 m2 in v tretjem nadstropju 95,92 m2. Prostore je možno oddajati tudi ločeno. Izhodiščna cena najema je 6,00 EUR/m2
Lastnik ni dolžan skleniti najemne pogodbe z nobenim od ponudnikov.
Informacue:04/208-44-77 http://gbkr.si
Gorenjska banka, d.d., Kranj Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj
Gorenjska Banka
Prodam MASIVNO VEČDELNO OMARO, stilni SEDEŽ TROSED in dva FOTELJA, JOGI POSTELJO 180 x 200 in BAGAT ŠIVALNI STROJ v omarici, tt 070/650-087
ŠPORT
Komisijska prodaja SMUČARSKE OPREME, drsalk, smuči, tudi nove. Rubin,d.o.o., Betonova ul. 44, Kranj, tt 20491-91 po
15. Uri 14343
SMUČI FischerS200 165 cm nove, originalno zapakirane, ugodno, tt 051-201
459 14873
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! «5
ŽALUZIJE zunanje in notranje, lamelne in plise zavese - izdelamo in montiramo. RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, Not gorice, tt 01/3651-247, 041/334-247 13823
ELEKTROINŠTALACIJE, Janez Valter s.p , Nova vas 15a, 4205 Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo VSE VRSTE ELEKTROIN-ŠTALACIJSKIH DEL, tt 041/760-616
Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka aH pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit ni ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
STROJNI OMETI NOTRANJIH STEN in STROPOV , hitro in po UGODNI CENI. Ur-mar d.o.o., Zakal 15, Stahovica, tt 041/642-097 ,4133
STOPNICE- notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD, d.Q.o., ul.J Šmida 15, Jesenice, tt 580-60-26 14758
SAJENJE, OBREZOVANJE, POMLAJEVANJE IN PODIRANJE SADNEGA DREVJA, tt 051/413 373, Šubic Vinko.s.p., Zg. Bitnje 141, Žabnica 14872
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ Planina III sončno 1 ss, 42,40 m2/IV, vsi priklj., 11,9 mio SIT, RADOVLJICA prodamo SONČNO 2 ss, 48,85 m2/lll., kopalnica obnovljena, lega V-Z, cena 13,9 mio SIT. KRANJ Stražišče prodamo 4 ss v hiši z delom vrta, cca 95m2/l., balkon. CK možnost priključka na plin, potrebno obnove, 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 14396
Prodam 1,5 sobno STANOVANJE, 51,8 m2 v II. nad., Planina III, je renovirano, cena 15,9 mio SIT. tt 051/386-802 po 18. uri
14778
ŠKOFJA LOKA prodamo dvosobno STANOVANJE, 53 m2, priti.bloka, CK, plin. tt 031/744 430 14781
ŠKOFJA LOKA Frank. nas. prodamo 3 ss 74,80 m2 nadstr. 4/4 zgrajeno I. 65, delno obnovljeno, cena 16,5 mio SIT. LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez s.p., Šk. Loka, tt 50 60 300 14818
ŠKOFJA LOKA Frank. nas. prodamo 3 ss, 80 m2, dva balkona, 4. nadstr, nizek blok, zgrajen I , 83, vsi priključki stanovanje je obnovljeno, cena 23.6 mio SIT. LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez s.p., Šk. Loka, 50 60 300 i482i
ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1 sobno stanovanje 37,5 m2, 10. nadstr., zgrajeno I. 1978, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena 11 mio SIT. LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez s.p., Šk. Loka, 50 60 300
PLANINA I- 2 sobno, III,nad/12, 63 m2, leto izgradnje 1974, prodamo za 14,7 mio sit. Mike & Co d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2,5 sobno, P/7 z atrijem, 76,79 m2, leto izgradnje 1978, prodamo za 17,7 mio sit. Mike &Co, d.o.o., Bleiwe-isova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2 s. + 2 k., 88,60 m2, IV/7, leto izgradnje 1978, prodamo za 18 mio. sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si
KRANJ - Bleiweisova, 3 sobno, 68,68 m2,12. nad., čudovit razgled po Gorenjski, takoj vseljivo, leto izgradnje 1964, prodamo za 17 mio sit, Mike & Co.d.o.o , Bleiweiso-va 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ - Kidričeva, 3 sobno, 88,90 m2, pritličje, velik balkon, CK, leto izgradnje 1949, prodamo za 17.950.000 sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 -114, www.mike-co.si
BISTRICA pri Tržiču - kupimo 1 sobno stan., do cca 9,5 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si
KRANJ - najamemo eno ali dvosobno stanovanje, po možnosti s ck, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si
Frankovo naselje Šk. Loka, 3 ss,4.n., 74 m2,1 79,delno prenovljeno, cena 16 mil. SIT, TRIDA NPR. 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj, Planina I , 2+2 ss, 88 m2, 8. n., I. 81, vzdrževano, cena 18 mil. SIT, TRIDA NPR. 041 860 938, 04 513 75 90
PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ -ČIRČE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE DVE STANOVANJI, IN SICER: 3 SS, (77,64 m2) V MANSARDI TER 3 S.S ( 80,24 m2) V PRVEM NADSTROPJU, STANOVANJA IMATA TERASO OZ. BALKON, CENA: 266.680,00 SIT/M2, KMALU VSELJIVA. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360,agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje predelano v eno in pol sobno, 53,40 m2, staro 28 let, 8. nad., balkon, vsi priključki, kuhinja, dnevna soba, vseljivo po dogovoru CENA. 14.000.000,00 SIT. AGENTKRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA I., II. ali III. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj nepremičnine.net
KRANJ - PLANINA II., prodamo zelo lepo enosobno stanovanje z atrijem, 42,50 m2, pritličje, staro 21 let, vsi priključki, vseljivo po dogovoru CENA: 12.500,000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj.nepremicnine.net
RADOVLJICA, prodamo dvosobno stanovanje velikosti 48,85 m2, staro 18 let, 3. nadstropje/4, zastekljen balkon, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - ZLATO POUE, prodamo komplet adaptirano dvosobno stanovanje, 73,40 m2, staro 45 let, pritličje, balkon, CK-plin lastna, vsi priključki, kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru CENA: 21.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
KRANJ - ZOISOVA, prodamo zelo lepo, komplet adaptirano dvosobno stanovanje, 54,40 m2, 1. nadstropje/nizek blok, loža, CK - plin samostojna, vsi priključki, opremljena kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru, CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - VAUAVČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,1 m2, staro 41 let, CK-plin, balkon, vsi priključki, 4.nadstropje, vseljivo po dogovoru. CENA. 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net
KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,13 m2. staro 26 let, 3. nadstropje/7, balkon, možnost nakupa garaže, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.300.000,00 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2, staro 2 leti, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj, CENA: 24.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj,nepremičnine.net
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,60 m2, staro 18 let, 1. nadstropje/8, balkon, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - center; 52 m2, dvosobno, v 80 let stari meščanski hiši, 2. nadstropje, CK na olje, Vseljivo po dogovoru. CENA: 9,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 80 m2, prodamo trisobno stanovanje v 2. nadstropju bloka, ki je star 23 let. Ima dobro prostorsko razporeditev, velik balkon, vseljivo je po dogovoru. CENA: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel, 04/28 11 000.
KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno, 1, nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati Vseljivo takoj. CENA 15,8 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 6. nadstropje 25 let starega bloka, svetlo stanovanje, velik balkon. CENA: 17,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 83 m2, 23 let star blok, dvoinpolsobno, 3 nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru CENA: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, v celoti adaptirano pred štirimi leti, 2. nadstropje, nizek blok, dobra razporeditev in lokacija. Vseljivo poleti 04. CENA: 19 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o,, Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo CENA: 24,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000
KRANJ - Zlato polje; 93 m2, 3 sobno, 2. nadstropje, funkcionalno, sončno, obnovljeno 1.98, opremljeno. CENA: 23 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 97 m2, štirisobno, 1. nadstropje, obnovljeni tlaki, 1.81, vseljivo takoj CENA: 20 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o , Ljubljana, tel 04/28 11 000.
KRANJ - DRULOVKA; 65 m2, 2,5 sobno, 1. nadstropje, velik balkon, sončno, kompletno obnovljeno leta 2002. CENA: 17,4 mio SIT, SVET NEPREMIČNINE d.o.o , Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - center; 54 m2, 1. nadstropje I. 00 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 13 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
Kranj, Orehek, 40 m2, 1S, novogradnja, cena: 13.158.390 SIT + parkirni prostor, shramba Nakup brez provizije Vseljivo takoj, prodamo, tel. 01/510 74 30 , 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www.novogradnje, com
Šenčur, 75,47m2, 2S, novogradnja, možnost nakupa garaž. boxa Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 19 961.176 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stano-vanje.net, www.novogradnje.com
Kranj, Kidričeva, 73 m2, 2S, prostorno, komplet adaptirano 2000, 2 kletna prostora, balkon. Cena: 20,000,000 SIT. tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje, net, www.novogradnje.com
Škofja Loka, center, 77 m2, 2,5 S, novogradnja, moderno zasnovano. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj. Cena 26.575.667 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786, Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www.novogradnje.com
Šk.Loka-Frankovo nas. 3SS, 74m2, IV. nad, delno obnovljeno, mirna lokacija, urejen blok, takoj vseljivo, cena 16,7mio SIT-oziroma dogovor ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296, 040/204-661
Žiri: 2SS v več stanovanjski hiši popolnoma obnovljeno izredno lepo, 67 m2, I.nad + 47 m2 vrt, mirna lokacija, velika terasa, cena zelo ugodna 10 mio SIT ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 041/755-296,040/204-661
Radovljica: 2SS, 48m2, I.nad, CK-elektri-ka, popolnoma obnovljeno leta 98, vrta 120m2, zelo lepo, cena 13,5 mio ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041 /755-296,041 /900-009
Zg.Gorje: V več stanovanjski hiši prodamo 3SS. I.nad, 77m2, popolnoma obnovljeno, lepa lokacija, cena zelo ugodna 12mio ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
Kranj-Dražgoška. 1SS, 40m2,VI.nad, vsi priključki, lepo sončno, vseljivo 06/04, mirna lokacija, urejen blok, cena 13,6mioSIT ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041 /755-296,040/204-661
Kranj-Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS+kabinet, 52m2, pritličje, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 15,7mio SIT oziroma dogovor, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
družba ka gradbeiuitvo, miotu,nnq, Injovino
Stara cesta 2, 4220 škofja Loka
TELEFON: 04 51 12 600, 04 51 12 652, FAX: 04 51 12 656 SPLETNA STRAN:www.sgp-tehnik.si E-MAIL: stanovania@sap-tehnik.si
ra©W@@[X]^Le)K]cIl@
STAN. HM ATEUE. ŠKPF1JA LOKA
V Atallelu v Škofji Loki imamo prosto še dvosobno stanovanje s kabinetom velikosti 73m2, trisobno s kabinetom velikosti 105m2 in tri du-plekse (stanovanje v dveh etažah).
STAN. BLOK ŠENČUR
• 2ss ♦ shramba od 19,9 mio SIT z DDV
• 3ss + kabinet ♦ shramba od 26.8 mio SIT z DDV
• garsonjera s shrambo od 17,3 mio SIT z DDV
POSLOVNI CENTER MUHUi VAS
' Lokali v podaljšani III fa/i i Velikosti od 30m2 do 60m2 ■ Primerni za prodajalno
tobaka, časopisov, loterijo > v centru že obratuje trgovina
pošta, banka, frizer, avto šola, mesnica
Kamna Gorica: 1 /2 hiše- popolnoma ločena enota, vsi priključki, velik balkon, mirna sončna lokacija, cena zelo ugodna 11 mio SIT ITD+d.o.o, NEPREMIČNINE Tel:04/23 81 120, 041/ 755 296,040/204-661
Kranj-Savska Loka: V več stanovanjski hiši prodamo popolnoma renovirano 2SS+kabi-net, 64m2, I.nad, vsi priključki, izredno lepo, mirna lokacija, takoj vseljivo, cena 16,6mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70, 041/755-296
Tržič- novogradnja: Na razpolago je še nekaj novih stanovanj garsonjera, 1SS 2SS, različnih kvadratur, ugodni plačilni pogoji, vseljivo 06/04. ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/755-296, 040/204-661
PLANINA 1: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 44 M2, 1.1981, lep razpored, cena 13,9 mio. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
PLANINA 3: prodam 2 + 2 ss, 84 m2, 2.nad., nizek blok, cena 19,5 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
ŠKOFJA LOKA -PODLUBNIK: prodam ENOSOBNO STANOVANJE, 37 m2, L.1978, CENA 10,5 mio SIT FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041 / 734 198
GOLNIK: prodamo stanovanje, 2.nad, 75 m2, adaptirano 1.2000, cena 16 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 1nad, adaptirano 2001, 54m2, cena 16,3 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041 / 734 198
HUJE: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 79 m2, CK, L. 1954, cena 16,8 mio FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 81 M1, fantastičen razpored, adaptirano, I 2000, cena 18,8 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
PLANINA 3: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 52m2, 1.1986, cena 14,5 mio Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, Kranj 041/ 366 896 04 23 44 080
PLANINA 3: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 33m2, 1.1988, cena 11,8 mio Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, Kranj 041/ 366 896 04 23 44 080
PLANINA 1: prodamo takoj vseljivo 2 + 2 ss, 89 m2, 1.1980, cena 18 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
KRANJ- nebotičnik: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE, 88M2, adaptirano 1.1998, cena 19 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
PREDDVOR, novogradnja, 4-sobno, zelo svetlo in razgibano stanovanje z dvema balkonoma, 92 m2, samostojni vhod, lastni parkirni prostor. Cena: cca 230.000 SIT/m2. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890
OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 38 m2 do 150 m2. Prevzem možen takoj! Cena: od 260.000 sit/m2 (+DDV). NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890
PREDDVOR, novogradnja, 3-sobno zelo svetlo in razgibano stanovanje z balkonom, 77 m2, lastni parkirni prostor. Cena: cca 240.000 SIT/m2. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890
KRANJ, Planina I. enosobno, 25 let, 33m2, 7.nad/7, cena 13,7 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890
KRANJ, Stritarjeva ulica, dvosobno meščansko stanovanje 68 m2, adaptirano leta 97, 2. nadstr, večji balkon V, CK, lepo ure-jeno.Cena 16,5 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890
TRŽIČ, center - 1 SS 21 m2 v l.nad., obnovljeno 99 leta, vseljivo takoj, cena - 4,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ, Planina II - 1 SS 42,1 m2 v 7 nad., letnik 82, cena -11,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o,, Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ, Vodovodni stolp - 3 SS 72,2 v 4. nad., letnik 63, CK, nova okna,,kopalnica, kuhinja, cena - 19,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o,, Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 54 m2 v l.nad., obnova 2001, nova kopalnica, okna, tlaki, cena - 16,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ, Savska cesta - 3 SS 72,5 m2 v 4.nad., obnova 92, kuhinja stara 5 let, luksuzno s klima, cena - 23,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o , Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, gsm 051 320 700
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP AVTOMOBILOV! tt
04/50-50-500 13628
VERIGE za tovorna vozila, hidromontažne za dve gumi naenkrat 315/80, 12 R 22,5, nove prodam, tt 041 /33 55 39 14957
Vsakomur, ki bo prišel v trgovine E-misija z rešenim geslom v križanki, priznamo v decembru ob nakupu sistema M EGAHIT dodatne 3% popusta ob plačilu z gotovino.
[mageOuest
www.hyundaiQ.com
»YUNDAI
hnageQuest 9#95
Velik 0*1^^(48.26 cm) TdCka 0.20mm nca 30-96kHz V Frekvenca 50-1 50kHz Resolucija 1600 x 12 00/7 5 H z
POKLIČITE KATALOG DECEMBER 2i
TEHNOLOGIJA PRIHODNOSTI
računalniški sistemi
MEGAHIT JE BLAGOVNA ZNAMKA RAČUNALNIKOV Z 10 LETNO TRADICIJO.
,KRANJ
Utka jake Platiše 17,
1:04 235 20 20
.....'......'S^jfPft PIO" '"**'
E-MISIJA, KAMNIK
Ljubljanska cesta 21d., 1241 Kamnik, tel 01830 35 30
www.e-misija.si
Nagrade:
1. nagrada: 15.000
2. nagrada: 10.000
3. nagrada: 5.000
Tri nagrade pa prispeva Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 17. decembra 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
Za boljši -HVUNDAI
Digitalni Image Monitorji Hyundai
Torek, 2. decembra 2003
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g glas si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
VOZILO KUPIM
NAJVEČ ZA VAŠE POŠKODOVANO VOZILO, tudi totalko. Takojšnje palčilo, prepis, odvoz! tt 031 /770-833 13597
Najugodnejši odkup poškodovanih vozil in vozil v okvari. tt 031/629-504 14021
VIKENDI
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). tt 5134-148, 041/632-577
ODKUP PRODAJA RABLJENIH VOZIL -uredimo prepis. Mepax,d.o.o., tt 2323-298,041/773 772 14328
Prodam moder TD 1.9 PASSAT, letnik 1993 karavan, reg. 9/04. tt 2511-808, 041/390-422 14489
Prodam dostavno vozilo OPEL COMBO 1.7.0,1 96, prvi lastnik. tt 031/325-442
ŠKODA FELICIA COMBI. I. 96, narejen, tehnični bele barve, cena 470.000 SIT. tt 031/586-130 14664
MB 140 A, clasic, bele barve, I. 2000, odličen, servisiran, prodam. tt 595 84 23
14771
|H Cj Bratov Praprotnik 10. 4?07 Naklo ' Tel./Fax: 04/257-605?
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV¥MOHROE3r
Prodam FIAT PUNTO 55,1.99, karamboli-ran. tt 5860-014 14773
Prodam R 4, I. december 91, tehnično pregledan do 11/2004. tt 041/278-029
14783
Prodam GOLF diesel II, I. 87. tt 040/327
700 14786
Prodamo osebno vozilo GOLF 1.8 GL SYNCRO, I. 96, v okvari, ugodno, tt 041/625-416 14801
OPEL VECTRA KARAVAN 1.8 CD, I. 87, vsa oprema, razen usnja, zelo ohranjen, prodam. tt 031/61 18 62, 040/206-111
14803
BMVV 318 IS COUPE I. 92, 1.150.000 SIT in SAAB 9000 CSE I. 93. 1.150.000 SIT. tt 041/719-07 7 14827
Prodam FORD MONDERO 1.8 16 V, I. 95, klima, ABS, 2xAB, servo, CZ, ohranjen, 820.000 SIT. tt 041/473 231 14830
Prodam R 19 RTI, 4 v, limuzina, metalik modre barve, CDZ, EŠ, redni servis, servo volan, tt 041/815-170 14834
Prodam R 5 CAMPUS, L. 93, lepo ohranjen, tt 041/677-865 14835
Prodam JUGO KORAL 45, I. 91, 54000 km, z zimsko opremo, tt 041 /316-216
14856
CITROEN AX 1.1 TRS, I. 90, 5 v, reg. do 4/2004, cena 170.000 SIT in PEUGEOT 405 I. 92, reg. cena 220.000 SIT, prodam, tt 031/450-915 I48M
AUDI A 3 1.9, TDi 110 KM, I. 98, klima, vsa možna oprema, tt 041/787-050 Mse4
Prodam R 4 GTL, I. 91, reg. potekla 30.11.03. tt 20 28 076 14865
Prodam MERCEDES 190 E 2.0, I. 90, drugi lastnik, odlično ohranjen, tt 041/387-009, po 15. uri Msoa
Krvavec, nadstandardno opremljen apartma, 35 m2, prenovljen 1.01, cena 9.400.000,00 SIT, TRIDA NPR.041 860 938, 04 513 75 90
ZATRNIK; 95 m2, zidan vikend na odlični lokaciji z razgledom. Objekt je star 20 let, parcela meri 1120 m2. Pritličje ima dnevni prostor in kopalnico, v mansardi je še en ogromen prostor z izjemnim razgledom, ogrevanje je CK na sončne celice. Vseljivo je lahko takoj. CENA: 23,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ZAPOSLIM
Za nedoločen čas zaposlimo VEČ ZASTOPNIKOV za terensko delo. Plačilo stimulativno! tt 04/5920-333, Geox, C. Ko-krškega odreda 24,Križe 12290
Za NEDOLOČEN ČAS zaposlimo 3 zastopnike za direktno prodajo novih artiklov Možnost napredovanje, lasten prevoz ni pogoj, tt 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 13911
Podjetje ADRIA EVENT d.o.o. (del poslovnega sistema Adria mobil) s prozvodnjo v Kropi zaradi širjenja proizvodnje redno zaposli enega skladišnika ter več mizarjev, strojnih mehanikov in ličarjev. Od kandidatov pričakujemo vestnost in delovne izkušnje. Pisne ponudbe pošljite na naslov Adria Event d.o.o., Kropa 1, 4245 Kropa. hi84
FORD BRELIH zaposli AVTO LIČARJA in AVTOKLEPARJA, 3 leta del. izkušenj. Pisne ponudbe na naslov: Brelih.d.o.o., Suha 29, Šk. Loka, tt 5153-400, 51-53-401
Zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO za delo v Gostilni Prajerca, Šk. Loka, Sp. trg 4. Delo je dvoizmensko, nedelje, prazniki-prosto. tt 041/735-909 14619
Zaposlimo dekle za delo v strežbi in KUHARJA-picopeka. Dare Pavlin, s.p., Sp. Bitnje 2, Žabnica, tt 031/325-442 14523
Iščemo prijetno dekle za strežbo v kava baru v Kranju, ob vikendih, tt 031/764-399, Jakelj in ostali,d.no, Benedikova 1, Kranj 14624
S.P.-jem nudimo delo z vso
potrebno opremo in materialom. Informacije med 9. in 16. uro po tel.: 04/50-63-300, Rodex, d.o.o., Vincarje 26, Škofja Loka
Gostilna v Medvodah sprejme v redno delovno razmerje, izučenega KUHARJA-ico. Dober OD! tt 040/852-587, Goran stošič s.p., Gorenjska c. 13, Medvode i462a
Nekaj urno vsakodnevno pomoč v kuhinji, potrebujemo, tt 040/852-587, Goran Stošič s.p., Gorenjska c. 13, Medvode
Mednarodno podjetje z uveljavljeno TV prodajo v Nemčiji išče TERENSKE KOMERCIJALISTE. Prednost imajo s.p., d.o.o., in kandidati za redno zaposlitev. Nudimo ekskluzivni program, zelo visoko provizijo, hitra izplačila ter kvalitetno in trajno izobraževanje. Arcus International d.o.o., Kajakaška 29, 1211 Ljubljana, tt 01 511 07 86,041/697-415 14653
Iščemo mlada, komunikativna, urejena dekleta za delo v dnevnem Kava baru v Super-novi v Kranju. Tel.: 01/430-11-51, M2 Trade, d.o.o., Slovenska c. 54, U
takoj zaposlimo
AVTOPRALCA
Od delavca pričakujemo samostojnost in zanesljivost pri delu ter vozniški izpit B kategorije.
Nudimo primerno plačilo.
Vaše ponudbe pričakujemo v 10 dneh na naslov: Alpetour Remont, d.d., Servisno prodajni center, Ljubljanska 22. 4000 Kranj. Telefon: 04 20-15-221 in 041 688-789
V urejeno delovno okolje gostinskega lokala sprejmemo sodelavca ali sodelavko. Bistro Žafranika. J Platiše 17, Kranj, tt 031/322-499 14764
Iščem nekoga za tipkanje diplomske naloge tt 531 89 39_14770
Zaposlimo SIRARJA ali KUHARJA, tt 533-8005 uza?
Založba Modita vabi v prijeten kolektiv vse, ki ste brezposelni ali upokojeni za telefonsko trženje, tt 201 48 12. Založba Modita je način življenja. Florjančič Marko,s.p., ul. L. Hrovata 4 b, Kranj 14804
Mladinski kulturni center v Kranju zaposli več deklet ali fantov za strežbo - status študenta, tt 041/773 107, Kozjek Gorazd,s.p., Dvor 2, Zg. Besnica i482b
Gostilna Jeprca pri Medvodah zaposli KV KUHARJA-ico in NATAKARICO z obvladanjem strežbe hrane, tt 250 55 30, 041/925-428, Jeprca,d.o.o., Godešič 172, Šk. Loka i487o
Dekle ali študentko za delo v šanku v dnevnem lokalu na Jesenicah, zaposlimo. Možna kasnejša redna zaposlitev, tt 041/366-373, Antonio d.o.o., Poljanska c. 16, Šk. Loka ms/i
ZAPOSLITEV IŠČE
Narodno zabavni DUO išče delo na porokah, obletnicah, silvestostrovo, ugodno, tt 533 1015 14490
UČITELJ uspešen inštruktor matematike in fizike, išče delo. tt 041/266-417 14576
Iščem delo,lahko tudi vzdrževanje in generalno čiščenje vašega doma. tt 040/232-966 . 14795
Iščem delo gospodinjska opravila, pomoč starejšim, varstvo otrok, tt 041 /245 217
ŽIVALI
RJAVE KOKOŠI mlade prodajamo vsak delavnik od 8-17.ure, sobota do 13. ure Perutninarstvo Gašperlin Moste 99 pri Komendi, tt 01/83-43-586 14291
Prodam RJAVO ŽREBIČKO in LISASTEGA ŽREBĆKA. tt 51-95-172, 041/657-
175 146B0
Prodam teden dni starega čb TELIČKA. Selca 25, 51 46 390 14759
Prodam TELIČKO simentlako 10 dni staro, tt 031/491-956 14777
Prodam TELICO za zakol ali menjam za brejo telico, staro eno leto in pol in dve OVCI za zakol, tt 041/350 188, zvečer
Prodam TELICO simentalko, staro 26 mesecev, tt 2 5 0 3-157 14782
Prodam KRAVO za zakol, tt 5333 121
PRAŠIČA za zakol, domača krma, prodam, tt 2531-483 14794
ZAHVALA
Ob smrti brata in očeta
ZDENETA RAĐENOVICA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
VSI NJEGOVI Kranj, 27. novembra 2003
Prodam več TELIČK, različnih starosti, tt 031/248-021 ' 14798
Prodam PUJSA za zakol, domača krma. tt 514-63-58 14799
Prodam BIKCA simentalca starega 10 dni in bukove deske, tt 25 03 089 \noi
RJAVE MLADE KOKOŠI prodajamo vsak delavnik od 8-17 ure, sobota do 13 ure. Perutninarstvo Gašpelin, Moste 99 pri Komendi, 01/83 43 586 14810
ndomplan j družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.: 04/20-68-700, fax: 04/20-68-701
Prodam KOBILO Haflinger, staro 12 let, brejo 9 mesecev, tt 596-39-49, popoldan
Prodam dva BIKCA črnega in simentalca, stara sedem in deset dni tt 2560-223
Prodam TELICO simentalko v 9 mesecu brejosti. tt 041/532-323 i482c
Prodam PRAŠIČA 120 kg, domača krma. ■B 031/411-906 14828
Dve TELIČKI simentalki 12 dni in 6 mesecev, prodam tt 235 1352 14831
PURANE za zakol, domača hrana, lahko očiščene, prodam, tt 041/203-564 14838
Prodam mlado KRAVO seka, 8 mesecev drugič breja, tt 01 /75 69 005 i484i
Prodam PRAŠIČE domača reja, težke od 100-180 kg in domač špeh, zaseko in mast. tt 59 57-9 59 14858
Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo krmo. tt 513-22-93 14860
Prodam BIKCA čb, starega en teden, tt 041/692-722 14863
Prodam KRAVO simentalko s teličko, prvo tele ali posamezno telička 3 mesece, tt 572 32-07
Prodam ali menjam KOBILICO za vozno težjo kobilo ali kupim, tt 5333 484 14883
ŽIVALI KUPIM
Kupim BIKCA simentalca ali belgijca, starega 7 dni. tt 533 80 54 14812
ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo, kra-ve. teleta, tt 041/650-975, Mesarstvo Obla
Kupim brejo TELICO. tt 041/386-871
(S
RADIODMEV
90.9, 97.2, 99.5, 1P3.7 MHZ
u k v. stereoTrds
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča
KATARINA GRILC
s Kokrice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej g. Pepci. prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Tratnikovi in pa-tronažni sestri g. Cvetki. Prav lepo se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, Društvu upokojencev, gasilcem, g.Galetu in pogrebni službi Navček. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
OSMRTNICA
V življenju nimamo ničesar, kar bi bilo naša last. Vse nam je dano za določen čas, tudi ljudje, kijih imamo radi.
(M. Klevišar)
V 85. letu nas je tiho zapustila naša draga mami babi in prababica
OLGA CELESTINA
roj. Kisovec
Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 2. decembra 2003, ob 12. uri. Žara bo od 9. ure dalje na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Vse ima svojo uro,
vsako veselje
ima svoj čas pod nebom:
Je čas rojevanja
in čas umiranja,
čas sajenja
in čas ruvanja nasada. Je čas jokanja in čas smejanja. Je čas trpljenja in čas žalovanja.
V 64. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in ati
JOŽEF BENEDIČIČ
Vsem, ki ste mu v težkih trenutkih stali ob strani, se zadnjič poslovili od njega in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo,
Mi ga bomo močno pogrešali in ohranili v trajnem spominu.
VSI NJEGOVI Železniki, 26. novembra 2003
ZAHVALA
Zelo prehitro nas je zapustil naš predragi, ljubljeni mož, oči in ata
JANEZ PISTOTNIK
iz Ambroža pod Krvavcem 77 f
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga še zadnjič obiskali in ga pospremili po njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom in prijateljem, da ste nam ob neizmerni bolečini in žalosti stali ob strani. Hvala njegovim sodelavcem za izrečeno sožalje in poklone. Vsem se zahvaljujemo za pisna in izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ohranite ga v spominu takega, kot je bil, zadovoljen in vedno vesel.
VSI NJEGOVI ŽALUJOČI
		SPOROČILO O SMRTI IN ZAHVALA
		V 70. letu nas je zapustil
	rr~j| •	FRANC NOVAK
		Zahvaljujemo se vsem, ki so spremljali njegovo dolgotrajno zdravljenje, še posebej Nevrološkemu in Torokalnemu oddelku Kliničnega centra v Ljubljani za izjemen trud. Od pokojnika se bomo poslovili v sredo, 3. decembra 2003, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah pri Kranju.
Žena Marija, sin Boštjan, Bogdana, vnuka Benjamin in Nina ter hči Majda in Boris		
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
to* J^HiHUHn
TOREK	SREDA	ČETRTEK
od 4 "C	od 4 "C	od 3 "C
do 7 "C	do 7 "C	do 7 'C
V torek, sredo in četrtek bo oblačno vreme.
Bazar navdušil v popolnosti
V soboto, 29. novembra, je bil na GospodarsKem razstavišču v Ljubljani jubilejni, deseti dobrodelni mednarodni bazar, Ki ga z veliKim veseljem in vnemo pripravlja slovensKo mednarodno združenje žensK SILA. Številni zanimivi artikli letos pritegnili še več obiskovalcev, zbrana sredstva v celoti namenjena za pomoč.
Ljubljana - Mednarodni bazar Slovenskega mednarodnega združenja žensk (Slovenian International Lculies Assuciati-on - SILA) postaja iz leta v leto vse bolj priljubljen in obiskan, tako da organizatorkam kar naprej zmanjkuje prostora. Letos so ga pripravile v Hali A na Gospodarskem razstavišču in tudi ta je bila v soboto komaj dovolj velika, saj se je obiskovalcev kar trlo. "Nabito polno je bilo..." je navdušeno povedala podpredsednica SILE Breda Arenšek, ki je v slovenski narodni noši na slovenski stojnici skupaj s sočlanicami ponujala slovenske dobrote in izdelke domače izdelave, ki so, po njenih izkušnjah, za obiskovalce najbolj zanimivi. Nad bazarjem in ljudmi je bila navdušena tudi predsednica SILE Terry Milk iz Amerike, ki je ponujala pisano robo na ameriški stojnici čisto v stilu ameriške dražbe. Veli-
Tudi prijaznim Finkam je kmalu pošla roba s polic. Bi poskusili finske sendviče?
Golničan na vročem stolu   Kilavi moški - nepotešene
ženske
Kranj - "Ženske vztrajajo pri nesposobnih dedcih, so nepotešene in histerične. Za vse so krive ženske! Moški pa je gospodar, kralj, sultan," je v sredo, 26. novembra, v kranjskem Hotelu Creina razlagal poslušalcem psihiater dr. Janez Rogelj. Povedal je, da že vse življenje rad izziva in se upira. Zarukanost ljudi pa ga najbolj jezi.
"Ženske se prehitro poročijo in zanosijo z moškimi, ki jih sploh ne poznajo. Dekle bi moralo imeti fanta vsaj tri leta na preizkušnji! Mlade bi bilo treba bolje pripraviti na spolnost, tako kot nekdaj naj bi deklice postajale mojstrice ljubljenja v tem-pljih prostitucije," je dejal psihiater, pri katerem je v treh desetletjih iskalo pomoč več kot 15 tisoč ljudi v stiski in njihovih svojcev. Dr. Rugelj je neizprosen, zdravljenci, ki so vključeni v njegov program, morajo živeti zdravo, brez alkohola in cigaret, dneve začenjajo s telovadbo, redno tečejo in planinarijo ter veliko berejo. "Knjige so debela pisma, brez katerih ne bi smeli živeti. Vsak teden preberem vsaj tri knjige," je povedal dr. Janez Rugelj, ki obljublja, da bo
Ljubljana - Sandi Ogrizek je
član Kinološkega društva Tržič in med tremi Gorenjci, ki so sodelovali na nedeljskem tematskem Milijonarju, mu je uspelo sesti na vroči stolček. Ker je fant izrazito naravosloven tip, čeprav se ukvarja še s številnimi drugimi stvarmi, da o znanju fizike in računalništva ter o novinarskih prispevkih ne govorimo, je zelo trezno pri vprašanju za
pol milijona tolarjev razmislil, da ne bo tvegal, temveč bo vzel denar. Izkazalo se je, da je bila tudi tokrat njegova odločitev prava, saj bi v nasprotnem primeru na zastavljeno vprašanje odgovoril napačno. Svojo odločitev je podkrepil s stavkom: da so pametni zadovoljni z malim. Žal z njim njegove zlate prinašalke Pine ni bilo, ker je nedavno preminila in trenutno o novem psu še razmišlja, denar pa mu bo prišel prav za "pokrivati minus". A.B.
Gorenjski novorojenčki
Gorenjci smo v minulem tednu dobili 33 novih prebivalcev, med njimi 19 deklic in 14 dečkov.
V Kranju se je rodilo 22 novorojenčkov, med njimi 12 deklic in 10 dečkov. Najlažja je bila ena izmed deklic, ki ji je tehtnica pokazala 2.650 gramov. Najtežjemu dečku pa je babica po rojstvu odtehtala 4.330 gramov.
Na Jesenicah se je rodilo 11 novorojenčkov in sicer 7 deklic in 4 dečki. Najlažja je bila deklica z 2.270 grami, najtežji pa deček s 3.960 grami porodne teže.
Dr. Janez Rugelj, ki je še vedno poln energije, poslušalce navduši, razjezi, vznemiri ...
delal do konca svojih dni, saj upokojitev razume kot socialno smrt.
V Hotelu Creina bodo večkrat (enkrat mesečno) pripravili pogovore o vsakdanjih, človeških, tudi žgečkljivih temah, ki jim zaradi pretirane hitrosti življenja posvečamo premalo časa. "Morda bo tako nastal nekakšen klub, v katerem bo dobrodošel vsak, ki kdaj zaustavi korak in si vzame uro ali dve za premislek, pogovor in prijetno srečanje, pravi predstavnica Hotela Creina Barbara Gunčar. H.C.
ko dobrot iz kulinarike svojih matičnih držav so pripravile tudi druge žene veleposlanikov v Sloveniji in iz sosednjih držav ter žene tujih podjetnikov, živečih pri nas, a to je bil le majhen del ob veliki ponudbi artiklov, ki so jih zavzete članice humanitarno zelo uspešnega združenja zbirale vse leto.
Že januarja so začele zbirati prošnje ljudi in organizacij, ki so želeli denarno podporo in pomoč, nakar so na sestankih oblikovale seznam prošenj po vrstnem redu, in poleti, koje bil čas počitnic, so v matičnih državah iskale sponzorje in donator-
je, ki so bili pripravljeni pomagati in darovati po svojih močeh. Povezale so se tudi z nekaterimi umetniki, ki so darovali svoja likovna dela. Zelo se trudijo, da bi Slovencem ponudile izdelke, ki jih pri nas ni mogoče kupiti, še posebej pa dajejo poudarek na stvari, ki so narejene doma in ročno. Tako je bilo v soboto vsega zanimivega v obilju in po ugodnih cenah: hrane, obleke, dekorativnih in praktičnih izdelkov, knjig, novoletnih okraskov, predvsem pa značilnih etnoloških izdelkov, ki so vselej zanimivi.
Katja Dolenc
Zivčki oživljajo otroške igre
Naklo - Dramska skupina Živ-čki, ki deluje v osnovni šoli Naklo, ima dolgo tradicijo. Nastala je pred 19 leti kot šolski krožek, danes pa povezuje kar tri igralske skupine. V najmlajši je 15 učencev do 5. razreda, ki pripravljajo zanimivo uprizoritev
Štefe, je Ježkovo delo dopolnil z glasbo Marko Kavčič. Po 30
vajah so začeli z nastopi, ki jih je publika lepo sprejela. Decembra načrtujejo poleg prireditev v občini več gostovanj v Kranju in Šenčurju, zato bo imela veliko dela z organizacijo tudi tajnica
pravljic Zlata goska in Rdeča kapica v eni predstavi. Skupina 7 učencev 9. razreda študira Molierovo igro Priložnostni zdravnik. Srednja skupina, v kateri je 15 učencev, je svoj odrski krst doživela konec minulega tedna. V soboto je imela pred-premiero Vesele igre o žalostni princesi Frana Milčinskega v gasilskem domu Duplje in v nedeljo še premiero v domači šoli v Naklem (na sliki). Kot je povedal scenarist in režiser Miha
Sonja Mohorič. Zanimivo je, da so doslej postavili na oder 25 iger, v 164 predstavah pa je nastopilo 146 igralcev. Svoje sodelavce nameravajo povabiti na praznovanje 20-letnice prihodnje leto, ko bodo imeli večjo skupno predstavo. Najbolj si želijo, da bi v Naklem spet dobili dvorano z odrom. Brez nje je težko vaditi za nastope in tudi obisk predstav je manjši.
Stojan Saje
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
ppi m doaibAaho
^ {murni it{Asttu J
LOTO
Rezultati 48. kroga igre na srečo 30. novembra 2003
Izžrebane številke: 4, 8, 15, 16, 28, 30, 32 in dodatna 10
Izžrebana LOTKO številka je: 054140
V 49. krogu za sedmico 18.000.000 SIT
Dobitek Lotko predvidoma 12.000.000 SIT