• 1 GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 52, No. 10, Ljubljana 1994 UDK 630*1/9 SLO ISSN 0017-2723 J LETO 1994 • LETNIK 52 • ŠTEVILKA 10 Ljubljana, december 1994 VSEBINA -CONTENTS 401 Uvodnik 402 Predgovor/Preface 404 Boštjan Anko Krajinskoekološki vidiki velikih posegov (cest) v gozdni prostor Landscape-Ecologic Aspects of Heavy lnterventions (Roads) into Forest Space 409 Janez Pogacnik Obseg javnih funkcij gozdov in problemi, ki jih zanje prinašajo posegi v gozdni prostor The Scope of Forest Public Functions and the Pro­blems Represented by the lnterventions into Forest Space 414 Lojze campa Izdelava presoj vplivov na okolje ob posegih v gozdni prostor The Elaboration of the Estimations as to the Effects of lnterventions into Forest Space on the Environment 422 Andrej Dobre Obremenitev gozdnega prostora s prometnim omre­žjem The Stress of Road Network on Forest Space 426 Miha Adamic Avtoceste in prostoživece divje živali-o neizbežnosti konfliktov in možnostih za njihovo blažitev Highways and Free-living Wild Animals -lnevitable Conflicts and Possible Alleviation of their Effects 434 Janez Marušic Varovanje gozdov pri nacrtovanju cest in pri drugih velikih posegih v prostor 437 Jernej Stritih Uveljavljanje javnega interesa pri posegih v gozdove v zvezi z avtocestami -izkušnje Ministrstva za okolje in prostor 439 Sašo Golob Zakonske možnosti vkljucevanj a gozdarstva v pro­cese nacrtovanja avtocest 442 Živan Veselic Gozdarsko nacrtovanje in gradnja avtocest 444 Boštjan Anko, Janez Pogacnik Povzetek pomembnejših poudarkov iz referatov in razprav Naslovna stran: foto: Tomaž Hartman SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence , Miran _Orožim, mag. Dušan Robic , Danilo Skulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batic , dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgoyorni urednik mag. Zivan Veselic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavceva cesta 15 Žiro racun -Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavceva 15 501 01-678~48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna narocnina 1.200 SIT za dijake in študente 500 SIT Polletna narocnina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 400 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go­zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 61102 Ljubljana Avtoceste in gozd v Sloveniji Med vsemi infrastrukturnimi posegi v gozd in gozdni prostor zareže v življenje ekosistema njunega prostora brez dvoma najusodneje gradnja avtocest oziroma t. i. daljinskega cestnega omrežja. Dobra novica za vecino ljudi, da se bo v Sloveniji zelo pospešila gradnja avtocestnega omrežja, je pomenila slabo novico za gozd. Zaradi velikih gospodarskih, materialnih pa tudi javnih intere­sov ter številnih dejavnikov, ki dolocajo optimalnost trase avto­cest, je bilo težko pricakovati, da bi lahko slovensko gozdarstvo odlocilneje vplivalo na izbiro tras. Velik delovni in strokovni zalogaj, ki ga predstavljajo presoje vplivov avtocest na okolje, iskanje variantnih rešitev in njihovo argumentiranje tako obsežnih objektov kot so avtoceste, je slovensko gozdarstvo doseglo tudi v nadvse neprimernem casu -v casu popolne organizacijske prenove. Razen nekaj izjem se je v takšnih razmerah gozdarska stroka omejila predvsem na dolocanje pogojev, ki jih je treba izpolniti pri gradnji avtocest, predvsem v pogledu potrebnih prilagoditev gozdnih prometnic ter izvedbe ustreznih prehodov za živali, saj avtocesta v gozdu najbolj prizadene prav gozdne živali, zlasti tiste, ki se (po tleh) gibljejo na vecjih površinah. Zveza gozdarskih društev Slovenije je z namenom, da strokov­njake razlicnih strok opozori na poglede naše stroke v zvezi z gradnjo avtocest, v casu sejma Tehnika za okolje -ENV 94 organizirala 8. junija 1994 na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani strokovno srecanje na temo Nasprotja v gozdnem prostoru in njihovo razreševanje, ki je bilo tematsko skoraj v celoti posveceno predvideni intenzivni gradnji avtocestnega omrežja v naši državi. Ker se je izdaja referatov s strokovnega srecanja iz razlicnih razlogov vse bolj odmikala, smo se v Zvezi gozdarskih društev odlocili, da referate, ki so zanimivi tudi z vidika drugih posegov v gozd in gozdni prostor, izdamo v naši reviji. To je ta zvezek revije izjemoma obarva/o tematsko. Urednik Gozd V 52, 1994 401 Predgovor Varstvo okolja postaja vse bolj skrb vseh ljudi, saj so voda, zrak, zemlja in gozdovi ogrožene naravne dobrine. Zahtevna problematika ohranjanja (varova­nja, cišcenja) in obnavljanja naravnih dobrin z najno­vejšimi izsledki raziskovalnega dela je bila predstav­ljena na trinajstem sejmu Tehnika za okolje-ENV 94 v Ljubljani od 7. do 10. junija 1994. Gozdarstvo je na sejmu predstavilo vlogo aktivnega varstva pri urejanju krajine. V slovenski krajini je gozd nenadomestljiv dejavnik, ki vpliva na ekološko stabilnost v prostoru in kvaliteto življenjskega okolja. Nastaja vse vec in vse bolj škodljivih vplivov, ki že rušilne vplivajo na gozd. Zato smo na razstavi pod naslovom "Živimo z gozdom" predstavili novosti o organizaciji gozdarstva, izpostavili probleme v gozdovih in prikazali vlogo vecnamen­skega gozda. Posebej pa smo organizirali okroglo mizo na temo: "Nasprotja v gozdnem prostoru in njihovo reševanje". Izhodišce za pogovor so bili pripravljeni prispevki, ki so v zaporedju zajeli naslednje vsebinske sklope: -Krajinsko ekološki vidiki velikih posegov v gozdni prostor, -Obseg javnih funkcij gozdov in problemi, ki jih zanje prinašajo posegi v gozdni prostor, -Varovanje gozdov pri nacrtovanj u cest in pri drugih velikih posegih v prostor, -Izdelava presoj vplivov na okolje ob posegih v gozdni prostor, Pre face Environmental protection has become the concern of the entire population because the natural resources such as water, air, soil and forests have become endangered. A demanding topic concerning the pre­servation (protection, cleaning) and renewing of natu­ral resource s by means of the /atest results of research work was presented at the 13th fair cal/ed Technics for the Environment -ENV 94 in Ljubljana from 7th to tOth June 1994. At the fair forestry presented the role and significance of forests within the scope of active protection in landscape architecture. 402 Gozd V 52, 1994 -Vpliv gradnje avtocest na prosto živece živali, -Gozdarsko nacrtovanje in gradnja, -Problemi vkljucevanja gozdarstva v procese na- crtovanja avtocest, -Uveljavljanje javnega interesa pri posegih v go­zdove. V razpravi, v kateri je sodelovalo 16 udeležencev (navzocih okoli 80), smo razclenili in utrdili nekatere ugotovitve, mnenja in predloge. Zato smo poleg napi­sanih prispevkov pripravili iz njih in razprav povzetek pomembnejših poudarkov. Tako je zbrano gradivo namenjeno vsem, ki so soudeleženi pri razreševanju nasprotij v gozdnem prostoru in lahko s svojim vede­njem prispevajo k varovanju in razvoju vecnamenske vloge gozdov. Pri organizaciji priprave in pri izvedbi omizja so sodelovali: -Zveza gozdarskih društev Slovenije -Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo -Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo -Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhi­tekturo -Gozdarski inštitut Slovenije -Zavod za gozdove Slovenije -Splošno združenje gozdarstva Slovenije -Ministrstvo za okolje in prostor Vsem se za uspešno sodelovanje iskreno zahvalju­jemo. Za pripravljalni odbor: Janez Pogacnik ln Slovenian landscape forest is an indispensable factor, influencing ecologic stability in the space and the quality of life environment. It can be established !hat there are more and more harmful influences which have destructive effect on the forest. Therefore, the exhibition cal/ed "Life with forest" presented the novelties concerning the organization of forestry. The problems regarding forests were pointed out and the role of multipurpose forest was shown. A round-table discussion was organized, dealing with the topic "Conflicts in Forest Space and the Solving Thereof". The suggestions for the discussion were the articles prepared in advance, which successive/y covered the following individual topic units: -Landscape-Ecologic Aspects of Heavy lnterven­tions into Forest Space, -The Extent of Forests' Public Functions and the Corresponding Problems Caused by lnterventions in Forest Space, -Forest Protection in the Planning of Roads and . in Other Heavy lnterventions in Forest Space, -The Elaboration of Estimates Dealing with the Effects on the Environment due to the lnterference with Forest Space, -The Effect of the Construction of Highways on Free-living Wild Animals, -Forestry Planning and the Construction of High­ ways, -The Problems Regarding the Introduction of Fo­ restry into Highway Planning, -The Assertion of the Public Interesi at the lnter­ ventions into Forests. The discussion, in which 16 participants look part (there were about BO persons presen!), analysed and confirmed some findings, opinions and suggestions. Apart from the discussion, the written articles served as a basis for the elaboration of a summary of more important facts stressed. The materials thus obtained have been intended for all those who participate in the solving of the conflicts arising in forest space and who can contribute with their knowledge to the protec­tion and development of the multipurpose role of forests. ln the organization and preparation of the round-ta­ble discussion -The League of Forest Associations of Slovenia -Ministry of Agriculture and Forestry -Biotechnical Faculty, Department of Forestry -Biotechnical Faculty, The Institute of Landscape Architecture -The Fors:;try Service of Slovenia -The Forestry Institute of Slovenia -General Forestry Association of Slovenia -Ministry of Environment and Space We would like to express our sincere thanks to all the participants. Organisation Committee for Janez Pogacnik Gorenjska avtocesta od Vodic proti Gorenjski. V obdobju 1981-90 smo v Sloveniji zaradi gradnje cestnega omrežja i zkrcili 1561 ha gozdov. l 1 ' . GDK: 907+686.31 :(497.12)(063) Krajinskoekološki vidiki velikih posegov (cest) v gozdni prostor Landscape-Ecologic Aspects of Heavy lnterventions (Roads) into Forest Space Boštjan ANKO* Izvlecek Anko, B.: Krajinskoekološki vidiki velikih pose­ gov (cest) v gozdni prostor. Gozdarski vestnik, št. 10/94. V slovenšcini, cii. lit. 9. Clanek obravnava vpliv gradnje cest in frag­mentacije gozda na gozd in njegove funkcije ter na krajino. Posebej je opozorjeno na vpliv gradnje cest na habitate in migracijske poti divjih živali. Kljucne besede: gradnja cest, krajina, funkcije gozdov, fragmentacija gozda. Cesta z vsem dobrim in slabim, kar prinaša, že dolgo sooblikuje našo kulturno krajino. Zacetki oblikovanja današnje slo­ venske krajine segajo vsaj v bronasto dobo (prib!. 1700-800 pr.Kr.), ko se prvic jasno prikaže "slovenski prometni križ" (karta 1 ). Pomembnost prehodnega znacaja našega ozemlja se zlasti pokaže v rimskem obdo­ bju, ko se sistem cest rimskega sveta najbolj zgosti prav v našem prostoru (karta 2). Veliki posegi v ekološke sisteme, kot je krajina, zahtevajo prostorsko in casovno vzeto veliko merilo obravnave njihovih po­ sledic. Ne obravnavamo vec le posameznih vrst niti ne posameznih ekosistemov, am­ pak procese v više integriranih ekoloških sistemih -tj. krajinah. Izguba redke vrste ali habitata je v tem casovno-prostorskem merilu le drobna epi­ zada v procesih, ki jih je neki poseg sprožil in se ne bodo ustavili z dokoncanjem pro­.jekta. • Prof. dr. B. A., dipl. inž. gozd., Oddelek za gozdarstvo BF, Vecna pot 83, 61000 Ljubljana, SLO Synopsis Anko, B. : Landscape-Ecologic Aspects of Heavy lnterventions (Roads) into Forest Space. Gozdarski vestnik, No. 10/94. ln Slovene, lit. quo!. 9. The article deals with the effect of road cons­truction and forest fragmentation on the forest and its functions as well as on the landscape. Special stress is !aid on the effect of road cons­truction on habitats and migration routes of wild animals. Key words: road construction, district, forest functions, forest fragmentation. Gozd kot najnaravnejša in najviše razvita naravna skupnost je zaradi svoje komplek­snosti, dolgoživosti in velikega prostor­skega deleža verjetno zares odli cno merilo tega, kar se dogaja z našim okoljem. V marsicem lahko njegovo usodo enacimo z usodo okolja. S krajinskoekološkega vidika je torej gozd (v smislu teorije Formana in Godrona) prvobitna matica, iz katere je clovek z vlaganjem zaplat in koridorjev oblikoval in izoblikoval trenutno kulturno krajino, saj je pokrival okrog 95% našega praprostora. Vlaganje zaplat in koridorjev pomeni krci­tev gozda. Ponekod je ta napredovala do · te mere, da se je gozd po površinskem deležu in v funkcionalnem smislu v prvotni gozdni krajini znašel v podrejenem položaju zaplate (npr. osamljenega otoka sredi agrarne ali urbane krajine ipd.) ali koridorja (omejka -živice -meje, tj. ozkega pasu drevnine vzdolž posestne meje, poti, vodo­toka, ježe ipd.). Bistvo kolicinskih vidikov vplivov krcitve gozda na ekološke razmere v krajini pov­zema Slika 1 (po Curtisu, cit. Burgess in Sharpe, 1981 , s. 3). 404 GozdV 52, 1994 o . -~ . D . - "' = . = o• 6. 22. Pulliam, H. R., Dunning, J. B. Jr., Liv, J. 1992. Population dynamics in a complex landsca­pes : a case study. Ecological Applications 2: 165-177. 23. Reilly, R. E., Green, H. E. 1974. Deer mortality on a Michigan interstate highway. J. Wildl. Manage. 38: 16-19. 24. Rogers, L. L. 1987. Effects of food supply and kinship on social behavior, movements, and population growth of black bears in Northeastern Minnesota. Wildlife Monographs No. 97: 1-72. 25. Rotar, J., Potocnik, M. 1993. Porocilo o predlaganih ukrepih na stiku življenjskega pro­stora visoke di'dadi (medved) z avtocestnim odse­kam Razdrto-Cebulovica, nasip Bandera. Cestni inženiring p.o. Ljubljana (interno gradivo 402-45/ 93), Ljubljana 1993. 26. Roth, J., Klati, M. 1991. Zum Stand der wissenschafllichen Diskussion um sogenannte Gruenbruecken. Veroeffenllichungen der Aktion­sgemeinschafl. Natur-und Umveltschutz Baden- Wuerttemberg e.V. (Landesnaturschutzverband) No. 20: 1-31 . Stuttgart 1991. 27. Singer, F. J., Doherty, J. L. 1985. Managing mountain goats at a highway crossing. Wildl. Soc. Bull. 13: 469-477. 28. Van Lierop, A. M. M. 1988. Means of preventing wild animals from drowning and being involved in road accidents (Graduate report). Naturopa Documentation Series No. 22: 1-65. Centre Naturopa, Council of Europe, Strasbourg 1988. 29. Wiens, J. A. 1990. Habitat fragmentation and wildlife populalions: the importance of aute­cology, time and landscape structure. Trans. 19th IUGB Congress, Trondheim 1989, Part 2: 381­391. 30. Wiertz, J., Vink, J. 1986. The presen! status of the badger Meles meles {L. 1758) in the Netherlands. Lutra 29: 21-53. 31. Wilcove, D. S., McLellan, C. H., Dobson, A. P. 1986. Habitat fragmentation in the temperate zone. pp. 237-256 in M. E. Soule ed. Conserva­tion biology. The science of scarcity and diversity. Sinauer Publishers, Sunderland, Mass. 1986. Neustrezno širjenje zazidava v gozdni prostor (Medvode) GozdV 52, 1994 433 GDK: 913+686:(497.12) :(063) Varovanje gozdov pri nacrtovanju cest in pri drugih velikih posegih v prostor Janez MARUŠIC* 1. Izhodišce: V zvezi z ocenami sprejemlji­vosti cest v prostoru je mogoce opaziti, da se vnaprej skušajo dolociti zelo splošno . zasnovane odlocitve. Primer: stal i šce neka­terih poslancev, naj gredo ceste po obrobju dolin -po gozdnih zemljišcih. Ali lahko dajemo prednost varstvu posa­meznih sestavin okolja? Kmetijskim zem­ljišcem pred gozdnimi zemljišci? ln v zvezi z naslednjim: ali je za varstvo odloci l na cena zemljišca? 2. Taka stališca, ki dejansko vnaprej opredeljujejo odlocitve o možnih rešitvah, so v osnovi napacna. Odgovor na vpraša­nje o sprejemljivosti ali nesprejemljivosti cest je v vsakokratnem konkretnem primeru lahko razlicen tudi v odnosu do posameznih sestavin okolja. Za presojo sprejemljivosti posegov v prostor v pogledu varovalnih zahtev se je razvil instrument "Presoja vpli­vov na okolje", s katerim se v pripravo za sprejem odlocitve vnašajo vidiki varstva okolja. Presoja vplivov na okolje je orodje varstvenega delovanja. To potrjuje že njen nastanek. Nastale so zaradi potreb varstva v razvojnem nacrtovanju. Poudarjanje, da je presoja vplivov na okolje orodje varstve­nega delovanja, je potrebno, ker se tudi pri nas v zadnjem casu skuša to orodje vplesti v k l asicne odlocitvene postopke, n.pr. v analizo stroškov in koristi. 3. Kot orodje varstva ima "Presoja vplivov na okolje" nekaj znacilnosti, ki izhajajo iz znacilnosti varovalnih zahtev. Prva je, da je kakršna koli presoja smiselna šele tedaj, ko je razvojni predlog, nacrtni projekt ipd. narejen v alternativah. 4. Varovalne zahteve so lahko dane v obliki varstvenih normativov. Vendar to ne • Doc. dr. J. M., dipl. inž. agr., Inštitut za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Jamni­karjeva 101, 61000 Ljubljana, SLO 434 Gozd V 52, 1994 zadovoljuje dejanskih potreb po varovanju. Varstveni normativi so namrec vselej mini­malne varstvene zahteve, najmanjše, še sprejemljive omejitve v nekih do locen ih dru­žbenih razmerah. (Primer: Zgodovina nor­mativov za radioaktivno sevanje). Ce se normativi postavijo v obliki maksimalnih zahtev, pa se izkažejo kot neuporabni za varstveno ukrepanje. (Primer: l. obmocje kmetijskih zemlj išc). 5. Varstvene zahteve morajo biti sestav­ljene v obliki zahteve "kolikor je le mogoce veliko", kar pomeni, da je vsakokraten po-· seg v okolje potrebno presojati v lu ci te zahteve. Možnost varovanja torej do loca neogibnost posega v okolje. Danes se to nacelo , ki ga sicer uvaja etika "spoštovanja narave", uveljavlja tudi na drugih varstvenih podrocjih, npr. pri varstvu pred onesnaženji kot nacelo ALARA -"As Low As Reasona­bly Achievable". Pri tem je vloga normativov ta, da oblikujejo prag vnaprej dolocene nesprejemljivosti posega. 6. Druga temeljna znacilnost varstvenih zahtev je, da se izmikajo ekonomski racio­nalnosti. Pri njih je napovedljivost stanj veliko bolj negotova ali pa jih preprosto ni mogoce pripeljati na tržišce. Velikokrat pri presojah grešimo, ko skušamo vrednosti posamezne sestavine okolja prikazati s ce­no. Osnovna mera vrednosti v presojah vplivov na okolje, pravzaprav v vseh var­stvenih presojah, je stopnja sprejemljivosti oz. nesprejemljivosti spreminjevalnega pro­cesa za doloceno okolje. Varstvene za­hteve ni mogoce neposredno dolociti s ceno. S ceno dolocamo samo razvojne potrebe (in zahteve). Ugotoviti n.pr., kakšna je cena lesa, ki je posekan zaradi nekega posega v gozd, ali kakšen bi bil lahko dohodek od gozda, ki bo posekan zaradi posega vanj, ni smiselna. Lahko se celo pokaže, da je poseg v gozd ugoden. Tudi ce gozd obravnavamo samo kot proizvodni vir, kar seveda še zdalec ni prav, ne moremo sprejeti logike cene lesa. Gozd je naravni vir, ki ga moramo varovati, zaradi (spet ob zoženem gledanju nanj) neogibnosti dolgorocnega pridelovanja le­sa. 7. Kako je s prioritetami? Logicen sklep, ki izhaja iz pravkar opisanih znacilnosti varovalnih zahtev je, da tudi prioritet med posameznimi varovalnimi zahtevami ni mo­ goce vnaprej dolociti. Kmetijsko zemljišce samo po sebi nikakor ne more biti pomem­bnejše od gozdnega, ker je stopnja nespre­jemljivosti posega v gozdno zemljišce v nekem konkretnem primeru lahko veliko vecja kot v kmetijsko zemljišce. Vse var­stvene zahteve je pac potrebno na splošni ravni obravnavati kot enakovredne. Pri vseh sestavinah okolja, ki so predmet varo­vanja, je namrec mogoce dolociti najvišje vrednostne stopnje, to je tiste, ki zaslužijo popolno varstvo. Tako pri varovanju gozdov kot pri varovanju kmetijskih zemljišc lahko, na primer, dolocimo stopnjo najvecjega va­rovanja, to je tistega njihovega stanja, ki zasluži popolno varstvo. ln podobno za vse sestavine okolja. Skladno z zahtevo "ce-je­le-mogoce-varujmo" pa lahko opredelimo tudi manj stroge stopnje varstvenih zahtev. 8. Na teh manj strogih stopnjah je mo­ goce varstvene zahteve uveljaviti samo tako, da izbiramo alternative, ki kažejo najvecje stopnje skladnosti z varstvenimi zahtevami. Alternative so kljuc do ustreznih odlocitev, do takih odlocitev, ki uveljavljajo varstvene zahteve v najvecji možni meri. 9. Naslednji problem v zvezi s presojami vplivov na okolje zadeva vsebino varstvenih zahtev. Ponavadi se pri varstvu sklicujemo na sestavine okolja. V resnici pa okolje varujemo pred vplivi. Ti se sicer pokažejo v spremembah na sestavinah okolja, toda vpliv je vselej skupni ucinek, rezultanta znacilnosti posega in znacilnosti okolja, ki ga poseg spreminja. Pomembno je zato, da v presoje vnašamo opis vplivov in ne zgolj opis sestavin okolja. Zato preprosto ne moremo govoriti o vplivih na gozd ali gozdni prostor ali gozdno zemljišce, temvec vselej na gozd kot stanje okolja, ki ima v luci razlicnih varstvenih zahtev lahko raz­licno vrednost -vrednost v pogledu spre­jemljivosti ali nesprejemljivosti posegov vanj. 1 O. Vse varstvene zahteve lahko raz­vrstimo v tri temeljne skupine, ki sovpad ajo s podrocji varstvenih zahtev: -varstvo regeneracijskih zmogljivosti, to je varstvo pred onesnaženjem -varstvo proizvodnih virov -naravnih virov v ožji dolocitvi tega pojma in -varstvo prvobitnosti ali, kot bi to lahko bolje rekli, naravne spontanosti. Ob tem je te tri skupine potrebno razu­meti dovolj posplošeno. Vidne kakovosti bi lahko uvrstili v prvo skupino, ker je problem poseganja v vidni prostor in njegove kako­ vosti v svojem bistvu enak imisijam razlicnih snovi v okolje. Prav tako je potrebno v drugo skupino uvrstiti kakovosti okolja, ki jih ne izrabljajo samo ekonomske dejavnosti, npr. zmoglji­ vosti za razlicne oblike rekreacije, zmožno­ sti za raziskovalno ali edukativno dejavnost, zmogljivosti za prijetnosti bivanja ipd. V tretjo skupino uvršcamo zahteve, ki preprosto terjajo varovanje kot temeljno zahtevo ob vsakem posegu v okolje. Terjajo "pravico" spontano nastajajocega okolja do nespreminjanja. Slednji vidik varstva, tako kot je tu zapisan, je morda hudo abstraktna zadeva. Je pa v resnici v temelju vsakda­njega clovekovega delovanja. Arhetipski izraz tega ''varstvene zahteve" je pojem raja, paradiža, ali ce hocete manj arhetipski primer, arkadije. Vsakdanji izraz tega arhe­tipa je pravzaprav vrt in clovekov odnos do njega. 11. V primeru presoj vplivov na gozd je potrebno zato jasno dolociti: -gozd kot naravno sestavino, katere kakovost doloca stopnja njegove regenera­cijske sposobnosti okolja glede na razlicne oblike emisij ali posege vanj; -gozd kot izraz naravne spontanosti. V vseh teh vidikih je gozdu in gozdnemu prostoru, pravzaprav njegovim razlicnim stanjem, mogoce pripisati razlicne vredno­sti in na tej osnovi presojati sprejemljivost ali nesprejemljivost posegov vanj. 12. Prakticni razlogi izvedljivosti presoj vplivov na okolje terjajo dolocitev sestavin okolja, ki naj se obravnavajo v neki presoji vplivov na okolje. Seznam sestavin okolja, ki naj jih obravnava neka presoja, je po- GozdV 52, 1994 435 trebno oblikovati v skladu z zgornjo clen i­tvijo varovalnih zahtev. Primer take clenitve je seznam sestavin okolja, ki ima najprej naštete sestavine naravnega okolja, potem dejavnosti, ki izrabljajo naravne vire, in nato še oblike neprijetnosti ali oblike one­snaženj, ki jih poseg lahko povzroci v oko­lju. (Primer: Seznam sestavin okolja, ki naj se obravnava v okviru presoje vplivov nas okolje). 13. Razumljivo je, da so zaradi vrste razlogov presoje vplivov vselej subjektivne. Temeljna zahteva, ki naj omogoci prema­gati subjektivnost, je jasnost postopka iz­vedbe presoje in jasnost vrednostnih dolo­citev. (Primer: Postopek presoje vplivov na okolje). 14. Jasnost ni neogibna samo zaradi Žal kar pogosta slika v gozdu možnosti strokovnega preverjanja, temvec predvsem zaradi vklju ceva nja javnosti in zaradi možnosti, da se v presoje vkljucijo stališca prizadete laicne javnosti. Navkljub vsem težavam, ki spremljajo prizadevanja, da se l aicna javnost vkljuc i v presoje, pa je to zahteva, ki jo ponavljajo in tudi zakonsko uveljavljajo vsi napotki za izvajanje presoj. Varstvo okolja ni pravica samo nekaterih osvešcenih družbenih skupin, temvec je zadeva in pravica vseh, ki jih kakor koli prizadene kak poseg v okolje. Spopad raz­licnih interesov ob poseganjih v prostor moramo sprejeti kot nekaj normalnega. Razrešitev konfliktov pa je mogoca samo tedaj, ko se poseg osvetli vsestransko in se zahteve vseh strani obravnavajo enako­pravno. 436 Gozd V 52, 1994 GDK: 917:911 +686.3:(497.12):(063) Uveljavljanje javnega interesa pri posegih v gozdove v zvezi z avtocestami·-izkušnje ministrstva za okolje in prostor Jernej STRITIH* 1.0 UVOD Slovenija zadnjih nekaj let temeljito spre­minja svoj pravni in gospodarski sistem, hkrati pa zacenja s pospešeno gradnjo infrastrukture, predvsem avtocest. V tem casu spreminjanja norm in pokrajine je odlocilnega pomena, da so izbrane odloci­tve kar najbližje optimalnim. Moj namen je prikazati delovanje Ministrstva za okolje in prostor RS v omenjeni situaciji. 2.0 KAJ JE JAVNI INTERES Javni interes je na pogled dokaj neopri­jemljiv pojem, zato ga je potrebno za po­trebe nacrtovanja in izvajanja dolocenih politik definirati na enoznacen nacin, ozi­ roma vzpostaviti pravne procedure njego­vega uveljavljanja. V demokraciji zagotav­ljajo javni interes zakoni, ki jih sprejme parlament, državni organi (uprava, sodišca) na podlagi zakonov in državljani, tako ali drugace organizirani, prek metod javnega pritiska ali uporabe pravnih sredstev. Dogajanje na podrocju nacrtovanja in gradnje av1ocest doloca vrsta zakonov, med njimi so najpomembnejši: Zakon o modernizaciji ceste šentilj-Maribor-Celje -Ljubljana -Postojna -državna meja pri Novi Gorici z odseki za Koper in državno mejo pri Sežani (mejni prehod Fernetici) ter državno mejo pri Lendavi, Zakon o zagoto­vitvi namenskih sredstev za gradnjo av1o­. cestnega omrežja v Sloveniji, Zakon o dru­žbi za av1oceste RS, Zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor s svojimi novelami, Zakon o varstvu okolja, Zakon o * J. S.J dipl. inž. gozd., Ministrstvo za okolje in prostor, Zupanciceva 6, Ljubljana varstvu kmetijskih zemljišc, Zakon o gozdo­ vih, Zakon o graditvi objektov in drugi. Na kratko povedano, javni interes je, da se avtoceste zgradijo v cimkrajšem casu, pri tem pa cim manj posežejo v prostor oz. krajino in njene ekosisteme. Uveljavljanje tega interesa je ves cas pod budnim ocesom tako parlamenta kot javnosti in nevladnih organizacij, kar je vzrok za stalno vroco polemiko tako o splošnih rešitvah kot o podrobnostih. ln le taka polemika je zagotovilo, da bodo kon­ cne rešitve res optimalne. 3.0 DILEME NACRTOVANJA Nacrtovalske tehnike in metode so znane in mnogokrat preizkušene tako v svetu kot pri nas. Novost v zadnjem casu je morda presoja vplivov na okolje, ki postaja ob uveljavljanju Zakona o varstvu okolja obve­ zna in tudi pridobiva vsebinski pomen. Težava, s katero se nacrtovalci in dajalci dovoljenj srecujejo, pa je v nacrtovalskih merilih, v utežeh, ki naj bi jih dali posamez­nim spremenljivkam v optimizacijskem pro­cesu. Tako so odprte dileme: -ali ceste služijo tranzitu ali domacemu prometu; -ali naj ceste potekajo po urbaniziranih obmocjih, kmetijski zemlji ali naravnih eko­sistemih, kakršen je gozd; -kje so meje prekomernih stroškov za doseganje okoljskih ucinkov. V procesu nacrtovanja av1ocest in daja­nja dovoljenj se mora Ministrstvo za okolje in prostor vsakokrat znova odlocati o teh dilemah. Naše odlocitve so v grobem na­slednje: -av1oceste morajo predvsem služiti do­ macemu prometu in prevzemati prometno GozdV 52, 1994 437 breme z regionalne in magistralne mreže cest; -celotna površina posegov v prostor mora biti minimalna; -kolikor je mogoce , je potrebno omogo­citi renaturalizacijo; -avtoceste služijo ljudem, zato naj bodo blizu naseljem, s tehnicnimi rešitvami proti hrupu; -kmetijska zemlja v primerjavi z narav­nimi ekosistemi, predvsem habitati ogrože­nih vrst ne more biti absolutna vrednota; -zagotoviti je potrebno preživetje in nor­malno delovanje živalskih populacij. 4.0 DVA PRIMERA Za primer naj navedem dva avtocestna odseka, kjer smo poskušali uveljaviti ta nacela in je ob tem prišlo do konfliktov z nevladnimi organizacijami in investitorjem. V Savinjski dolini od Arje vasi do Vran­skega je Ministrstvo predlagalo traso, ki se izogne mokrišcem , arheološki lokaciji, precka dolino po njenem dnu in se približuje krajem ob poti. Ta trasa porabi nekaj odstot­kov vec hme ljišc kot alternativne trase, zato pa je po površini posega (s servisnimi cestami vred) minimalna. Ta trasa je nale­tela na najhujši odpor ravno pri nevladnih okoljevarstvenih organizacijah, ki tradicio­nalno zastopajo stališce, da so kmetijska zemljišca absolutna vrednota, kljub dejstvu, da intenzivna pridelava hmelja bolj ogroža podtalnico kot avtocesta. Pripravili so celo svojo alternativno traso po mokrišcih in gozdovih na prisojnih pobocjih nad Braslov­cami in Vranskim. Zadeva še ni dokoncno rešena, vendar je potreba po izobraževanju ljudi v smislu varstva narave in biološke raznovrstnosti ocitna . Na avtocesti Razdrt~eb ulovica sta bila prvotno nacrtovana dva viadukta. Gradili naj bi ju z italijanskimi sredstvi, ki pa niso bila zagotovljena. Ko je bila vsa druga cesta že prakticno zgrajena, viadukta pa niti ne naceta, je investitor dal vlogo za spremembo lokacijskega dovoljenja, po ka­terem naj bi namesto viaduktov zgradili nasipa s podhodi za živali. Ministrstvo je izdajo spremenjenega dovoljenja odklonilo. Tudi ob tem primeru se je razvila trda javna in strokovna razprava, saj je na tem ob­mocju eden glavnih koridorjev prehajanja medvedov iz Dinaridov v Alpe. Ministrstvu bi bilo veliko teže vztrajati pri svojih stališ­cih, ce ne bi imeli podpore okoljevarstvene javnosti. 5.0 ZAKLJUCEK Prikazana razmišljanja, kriteriji in dogaja­nja so zametek teorije in prakse od l ocanja o posegih v prostor, torej tudi v gozd v prihodnjih letih. Že zaradi dejstva, da je vec kot polovica Slovenije gozdnate, bo vedno znova prihajalo tudi do posegov v gozd. Pri nacrtova nju in od locanju o teh posegih bo morala gozdarska stroka odigrati svojo vlo­go: strokovno pri nacrtovanju in presojah vplivov na okolje ter upravno pri dajanju soglasij in dovoljenj. Izzivi ticijo predvsem v študijah ranljivosti okolja, ki jih bo po­trebno pripraviti v naslednjih letih, in v metodologiji presoje vplivov na okolje, pred­vsem v vrednotenju pomena in funkcij go­zda ter drugih naravnih ekosistemov. 438 Gozd V 52, 1994 GDK: 686.3+931 :(497.12):(063) Zakonske možnosti vkljucevanja gozdarstva v procese nacrtovanja avtocest . Sašo GOLOB* l. Danes smo ob razmeroma hitrem razvoju price hitrim spremembam v krajini. V prete­ klosti so bile te spremembe v veliki vecini le v razmerju med kmetijskimi zemljišci in gozdom, v zadnjih desetletjih pa je zaradi povecanja industrializacije in urbanizacije cedalje vec nepovratnih posegov. Nastajajo tujki v naravni krajini, ki vplivajo na njeno podobo, na živi svet v njej, na zmogljivost obnovljivih naravnih virov in na kakovost življenja prebivalcev v njihovi okolici. Na­ loga cele vrste strok je doseci, da bi bili ti vplivi cim manj negativni, to pa je mogoce le z njihovim skupnim tesnim sodelova­ njem, s t.i. interdisciplinarnim delom. Gozd je v krajini najbolj naravna prvina, nanj je vezanih najvec rastlinskih in žival­skih vrst, zato je z zornega kota biološke raznovrstnosti in blaženja antropogenih vplivov industrijsko-urbanih in kmetijskih ekosistemov izjemno pomembno, da ga ohranimo tudi v krajini, kjer je bil doslej najbolj izkrcen. Gre za petino slovenskega pretežno ravninskega in gricevnatega pro­stora, ki je že zdaj obremenjen s prometnimi koridorji in drugimi tujki, po prostorskih pianih pa je v njem predvidena še nadaljnja koncentracija clovekovih dejavnosti. Ker je gozdnatost pri nas velika, gozdu tudi v urbani in kmetijski krajini, kjer je zaradi svojih poudarjenih ekoloških in socialnih funkcij še posebej dragocen, ni dovolj pri­znana njegova nenadomestljiva krajinska vloga. Pri nacrtovanju posegov se tako veckrat namenoma izberejo gozdici, ki so na zemljišcih s praviloma najmanjšo tržno vrednostjo, s tem pa se zmanjšujeta biolo­ška pestrost krajine in kakovost življenj­skega okolja. Pritisk na krcitev gozdov pa v prihodnje ne bo omejen samo na ravnin- • Mag. S. G., dipl. inž. gozd., Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 61000 Ljublja­na, Parmova 33, SLO sko kmetijsko in urbano krajino. Ob progra­ mih ponovne revitalizacije opušcenega po­deželja in ob turisticno-rekreacijskih projek­tih je namrec pricakovati tudi vec problemov v zvezi s krcitvijo gozdov v gozdnati in gozdni krajini ter na zgornji gozdni meji. 11. Gozdarstvo je stroka, ki na temelju gozd­noekoloških in krajinskoekoloških ved po­ vezuje zmožnosti naravnih danosti in zmog­ ljivosti z gospodarskimi potrebami v casu in (razsežnem) prostoru, zato bi moralo igrati pomembno vlogo pri sodobnem nac­rtovanju dogajanj v krajini in pri posegih vanjo. Ta vloga mu je priznana tudi v novem zakonu o gozdovih, saj naj bi bilo gozdarstvo v gozdnem prostoru glavni us­klajevalec pri prostorskem nacrtovanju, do­volj velik vpliv pa mu je zagotovljen tudi pri ohranjanju gozdicev in posameznih dreves zunaj gozdnega prostora. Poleg tega mu je dana tudi možnost, da soodloca pri posa­meznih posegih v gozd in gozdni prostor, saj je k dovoljenju za take posege nujno treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. 111. Nacrtovana skorajšnja izgradnja avtocest je nedvomno eden najbolj aktualnih in veli­kih posegov v krajino. Ne gre le za trajno izgubo skoraj 1000 ha kmetijskih zemljišc in gozdov, ampak tudi za druge negativne ucinke, ki jih bodo imeli avtocestni koridorji: presekali bodo naravne celote in poti divjih živali ter za lokalno prebivalstvo pomembne stranske ceste, z njimi bomo privabili v Slovenijo še vec težkega prometa, saj bo vzpostavljena najkrajša in najhitrejša južna pot med zahodom in vzhodom Evrope, na naših tleh se bo povecala emisija dušikovih oksidov in drugih snovi, ki nastajajo zaradi prometa, povecal se bo hrup ipd. Ob tako Gozd V 52, 1994 439 velikem posegu je riujna podrobnejša pre­ soja vplivov teh tujkov na okolje, pri tem pa mora v skladu s predpisanimi postopki priprave in sprejemanja lokacijskih nacrtov in izdaje dovoljenj za graditev avtocest (Zakon o dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Uradni list RS, št. 71 /93 -v nadaljnem besedilu zakon) sodelovati tudi gozdarstvo. Naceloma se je mogoce vkljuciti v pro­ cese nacrtova nj a avtocest na šestih rav­ neh: 1. v procesu prostorskega planiranja, 2. pri odlocanju o izgradnji, 3. pri navajanju pogojev za pripravo lo­kacijskega nacrta, 4. s sodelovanjem pri proucevanju va­riant poteka avtocest, 5. v postopku javne razgrnitve in 6. ob izdaji soglasja za poseg v prostor. ad 1) Avtocestni koridorji bi morali biti usklajeni že v dolgorocnih prostorskih pla­ nih, vendar pa zakon v 45. clen u doloca , da v primeru, ko lokacijski nacrt ni skladen z republiškimi prostorskimi planskimi akti Vlada predlaga Državnemu zboru, da sprejme spremembe in dopolnitve republi­ ških prostorskih planskih aktov v delu, ki ga doloca lokacijski n acrt. Pri nacrtovanju avtocest torej ni klju c ni dokument prostorski planski akt, ampak lokacijski nacrt . ad 2) Odlocitev o izgradnji se sprejema v parlamentu na podlagi strokovnih izho­dišc . Gozdarstvo bi moralo tu nastopati s svojimi argumenti (kolikor ima pac vpliva na dogajanje v parlamentu). ad 3) V programu priprave lokacijskega nacrta na podlagi utemeljenega in doku­mentiranega predloga ministra, pristojnega za promet, do loci minister, pristojen za prostor, organe in organizacije, ki morajo pred zacetkom priprave lokacijskega nacrta postaviti pogoje za njegovo pripravo. Zakon posebej poudarja nujnost sodelovanja or­ganizacij za varstvo naravne in kulturne ded i šcine, gozdarstvo pa je v tej fazi zasto­pano v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pogoje oziroma mnenje morajo organi in organizacije dati v 30-tih dneh, sicer se šteje, da s predlo­ženo dokumentacijo soglašajo. Rok je kra­tek, zato je zelo pomembno, da imamo že vnaprej pripravljena izhodišca za postavlja­ 440 Gozd V 52. 1994 nje pogojev. ad 4) Po zakonu izdela in prouci variante poteka avtocest izdelovalec lokacijskega nacrta. Izdelovanje lokacijskih nacrtov je bilo na podlagi razpisa podeljeno za ta dela usposobljenim projektantskim organizaci­jam. Trase so bile razdeljene na krajše odseke, izdelovalci lokacijskih nacrtov pa za proucitev razlicnih variant z vidika njiho­vega vpliva na okolje sklepajo pogodbe z ustreznimi inštitucijami. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije {GIS) je bila izdelana zanimiva varianta trase zunaj nacrtovanega koridorja, ki pa doslej še ni bila resno obravnavana, ceprav ima nekatere prednosti pred predlaganimi va­riantami (znosni posegi v prostor in pove­zava Dolenjske s štajersko). GIS je tudi sodeloval pri proucitvi variant z zornega kota njihovega vpliva na gozd na enem izmed najbolj spornih odsekov. V metodi, ki je bila uporabljena, je bil upoštevan predvsem lesnoproizvodni in varovalni po­men gozda na podlagi fitocenoloških izsled­kov, premalo pa so bile poudarjene druge ekološke in še posebej socialne funkcije gozdov. Prav tako morda ni bil dovolj izpo­stavljen vpliv, ki bi ga imeli nacrtovani koridorji na živalski svet, in pri tem posebej na redke in ogrožene vrste. Pri od locanju za najustreznejšo varianto se je pokazalo, da je sicer zelo zaželeno, da je vpliv koridor­jev na naravno okolje dobro proucen in dokumentiran, vendar pa ta pri do ko ncn em izboru ni od loc ilen. Vsaj za zdaj (pred zakonsko doloce no javno razgrnitvijo po obcinah) je bila izbrana varianta, ki z go­zdarskega in s kmetijskega vidika ni bila ugodno ocenjena, bila pa je najugodnejša s financnega in prometnega vidika. Bati se je, da bosta ta dva kriterija prevladovala tudi pri drugih odsekih. ad 5) Zakon doloca, da minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristoj­nim za promet, predloži Vladi osnutek loka­cijskega nacrta in v obrazložitvi predstavi tudi variante, ki so bile med pripravo loka­cijskega nacrta izlocena kot neustrezne s funkcionalnega, fina ncn ega oziroma okolje­varstvenega vidika, Vlada pa sprejme sklep o javni razgrnitvi osnutka. Javna razgrnitev traja en mesec, opravi pa se po obcinah. Gozdarstvo ima na tej stopnji postopka možnost, da z dobro utemeljenimi argu­menti nastopi proti osnutku lokacijskega nacrta in se zavzame za varianto, ki je bila sicer zaradi drugih razlogov izlocena kot neustrezna. O utemeljenosti pripomb od loci minister, pristojen za prostor, v soglasju z . ministr0m, pristojnim za promet, in ministri, pristojnimi za zavarovana obmocja. ad 6) Minister, pristojen za prostor, pri­pravi usklajen predlog lokacijskega nacrta, ki ga skupaj s pripombami in predlogi iz javne razgrnitve pošlje Vladi. V tem casu se mora med drugim pridobiti tudi soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Gozdarstvo ima torej tukaj ponovno možnost vplivanja na dokon c no od l ocitev, ki jo lahko uveljavi v 30 dneh po prejemu zahteve. Vprašanje je, koliko bo lahko Zavod tukaj vplival na izbrani potek avtoceste (za to bodo potrebni res mocni argumenti), vecji uspeh si lahko obeta od pogojev, ki jih bo ob izdaji soglasja dolocil v zvezi z nacinom izgradnje ces­tnega telesa in deli, ki bi lahko omilila vpliv avtoceste na gozd, njegove funkcije in ži­valski svet v njem. IV. Vpliv avtocest na gozd in naravno krajino je tako velik, da je treba izkoristiti vse formalne mo~nosti vk ljucevanja v dokoncne od locitve , zato mora biti stroka na ta izziv res dobro pripravljena. Krcenje gozda za potrebe pašnikov na Tolmin­skem. V obdobju 1981-90 smo za potrebe kme­tijstva izkrci l i v Sloveniji 1557 ha gozdov. Stihijsko zarašca nje kmetijskih površin, ki je v obdobju po 2. svet. vojni zajelo okrog 200.000 ha, se umirja. Številni in grobi posegi v gozd zaradi kamnolomov in gramoznic. V obdobju 1981-90 smo zaradi kamnolomov in gramoznic v Sloveniji izkrcili 134 ha gozda. GDK: 686.3:931 :(497.12}:(063} Gozdarsko nacrtovanje in gradnja avtocest Živan VESELIC* 1. GOZDARSKO NACRTOVANJE Gozdarsko nacrtovanje je tisti del gozdar­ske stroke oziroma dejavnosti, ki mora poiskati, upoštevajoc rastišcne in sestojne danosti, živalski svet in vse vloge gozdov, optimalne, vendar predvsem gozdnemu ekosistemu prilagojene rešitve pri doloca­nju smeri razvoja gozdov in gozdnega pro­stora. Vprašanje, kot ga ponuja naslov, mo­ramo obravnavati s formalnega in z vsebin­skega vidika. 2. FORMALNI VIDIK S formalnega vidika je izgradnja avtomobil­ske ceste poseg v prostor, o posegih v prostor pa 21. clen Zakona o gozdovih govori naslednje: (1) Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovoljenje za posege v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora. K dovoljenju za poseg v prostor se mora pridobiti soglasje Zavoda (za gozdove Slo­venije -op. p.). (2) Soglasje Zavoda se mora pridobiti tudi k dovoljenju za poseg v prostor za graditev objektov zunaj gozda, ce je iz poroci la o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta nega­tivno vplivali na gozdni ekosistem in funk­cije gozdov. Tretji odstavek istega clena, ki pravi, da soglasja iz prvih dveh odstavkov ni mogoce izdati, kadar je pricakovati , da bodo vplivi posega v prostor razvrednotili ali poškodo­vali gozd, je v zvezi s soglasji k posegom v gozd zaradi izgradnje avtomobilskih cest • Mag. ž. V., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2, 61000 Ljubljana, SLO 442 Gozd V 52, 1994 pa tudi drugih neobhodnih posegov v gozd neroden. Iz formalnih težav pomagajo 8., 1 O. in 11. c len Zakona o gozdovih, ki govorijo o na­crtih za gospodarjenje z gozdovi. 8. clen v prvem odstavku pravi: (1) Z nacrti za gospodarjenje z gozdovi se dolocij o pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove ter gozdni pro­stor ... C len a 1 O in 11 govorita o vlogi gozdnogo­spodarskega nacrta gozdnogospodarskega obmocja oziroma gozdnogospodarske enote pri usklajevanju interesov v gozdnem prostoru. Posegi v gozd in gozdni prostor, pa tudi ves drugi prostor, ki so obremenju­joci za gozd, so torej mogoci, vendar morajo biti skrbno nacrtovan i , proucen i z vseh vidikov, da je njihov negativni vpliv na gozd kar najmanjši. Iz formalnega vidika gre poudariti dve trenutni težavi: 1) ni še sprejet Zakon o urejanju prosto­ ra, ki naj bi mu sledili prostorski deli gozdno­gospodarskih nacrtov; 2} variante tras avtomobilskih cest se dolocajo prepozno in jih ni mogoce dovolj celovito prouciti z vidika njihovega vpliva na gozd in gozdni prostor. 3. VSEBINSKI VIDIK Ker se z nacrti za gospodarjenje z go­zdovi doloca usklajena raba gozdov, se pred nacrtovanjem oziroma nacrtovalci zvrstijo vsi razvojni problemi gozdov in gozdnega prostora, tudi v zvezi s posegi v prostor, kot je izgradnja avtomobilskih cest. V vsebinskem pogledu gre z gozdar­skega vidika za problem optimalizacije po­sega v prostor na dveh ravneh: 1) Vprašanje optimalne rešitve znotraj gozda in gozdnega prostora; 2) Vprašanje optimalne rešitve glede na ves prostor, v katerem sta gozd in gozdni prostor samo dve od številnih prvin. Lahko recemo, da nam primanjkuje krite­rijev za kakovostno odlocanje na obeh navedenih ravneh. Zlasti pri odlocanju pod tocko 2 soocamo nematerialne koristi, ki pa so za, življenje nujne in jih z unicenjem danega okolja ne moremo nadomestiti z ekonomskimi kazalci. Odloca trenutna ra­ven okoljevarstvene zavesti ljudi, ki odlocijo o koncni trasi in naci nu njene izvedbe. Vsaka rešitev, katero koli že izberemo, pa povzroci v krajini rano, in ce rani tudi gozd, nedvomno tudi motnjo gozdnemu ekosistemu. Z odstranitvijo gozda za vedno izgubimo varovalne, ekološke in socialne vloge, ki jih gozd nezamenljiva opravlja v prostoru. Kjer je gozda v krajini malo in kjer so naštete njegove vloge zelo poudarjene, moramo ohraniti vsako ped te, v našem okolju edine vsaj v pretežni meri naravne krajinske prvine. ce se ozremo na vpliv avtomobilske ceste na preostali gozd -gozd, ki ostane po izgradnji avtomobilske ceste skozenj, lahko v grobem zakljucimo naslednje: V nekaj desetletjih z ustvarjenim gozdnim robom gozd »Zaliže" rano, in ce je njegova preostala površina zadosti velika, pod kroš­njami drevja spet ustvari gozdno klimo, ki omogoca uspešen razvoj gozdnemu rastju. Nepopravljiva pa je prizadet svet vecjih živali, zlasti tistih živali, ki se gibljejo (po tleh) na vecj ih površinah in jim avtomobil­ska cesta preseka njihove migracijske poti oziroma jih omeji na zanje neprimerno maj­hen življenjski prostor. Povedano pomeni, da moramo ob na­crtovanju avtomobilskih cest v zvezi z go­zdom najvec pozornosti posvetiti zagotav­ljanju nematerialnih vlog gozda, torej nje­govi ohranitvi, kjer te vloge nujno potrebu­jemo, ter njegovemu živalskemu svetu. Izjemno poudarjena potreba po rekreacijski in turisticni funkciji je v Sloveniji izražena že na 8,2 o/o gozdne površine. Tu prihaja zaradi velikega obiska do škodljivega teptanja tal (Osankarica, Pohorje). GDK: 686.3+ 911 :(497.12):(063) Povzetek pomembnejših poudarkov iz referatov in razprav Boštjan ANKO*, Janez POGACNIK** 1. Veliki posegi v ekološke sisteme, kot je krajina, zahtevajo prostorsko in casovno vzeto zelo obsežne obravnave njihovih po­sledic. Ne obravnavamo vec le posameznih vrst niti ne posameznih ekosistemov, am­pak procese. 2. Fragmentacijo (pra)gozdne matice gledamo kot proces in kot spreminjanje vzorca prostorskega razporeda gozdov hkrati. 3. Ne izginja pod novogradnjami le gozd, ki ga ne bo vec -tudi tisti, ki ostaja, se vcasih mocno nepovratna spreminja zaradi takih posegov. 4. Varovanje in razvoj funkcij gozdov lahko dosežemo le s celovitim urejanjem prostora, pri katerem bomo upoštevali ne­posredno stopnjo pomembnosti posame­zne funkcije v dolocenem prostoru. 5. V desetletju 1981-1990 smo evidenti­rali 6.088 ha krcitev zaradi razlicnih pose­gov v gozd. Prostorska dokumentacija na­kazuje, da je predviden še vecji obseg posegov v gozd in gozdni prostor. 6. Na zakonodajnem podrocju je treba sprejeti normativno ureditev, pod kakšnimi pogoji je mogoce posegati v gozdni prostor, zlasti na obmocjih, kjer je ena ali vec funkcij gozdov izjemno poudarjenih. 7. Nujno je treba normativno urediti zmanjšanje emisij vseh škodljivih snovi v skladu z mednarodno dogovorjeni mi merili. 8. Vnaprejšnja stališca o možnih reši­tvah v prostoru so v osnovi napacna. Odgo­vor na vprašanje o sprejemljivosti ali ne­sprejemljivosti posega v prostor, je v vsa­kem konkretnem primeru lahko razlicen. Tudi v odnosu do posameznih sestavin okolja. Za presojo sprejemljivosti posega v * Prof. dr. B. A., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Vecna pot 83, Ljubljana, SLO ** Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združe­nje gozdarstva Slovenije, Miklošiceva 381111, Ljub­ljana, SLO 444 Gozd V 52, 1994 prostor v pogledu varovalnih zahtev se je razvil instrument "Presoja vplivov na oko­lje". 9. Presoja vplivov na okolje ima neka­tere znaci ln osti varstvenih zahtev: -smiselna je šele tedaj, ko je razvojni predlog, nacrt, projekt ipd. pripravljen v alternativah; -izmika se ekonomski racionalnosti, saj je osnovna mera vrednosti stopnja sprejem­ljivosti oziroma nesprejemljivosti procesa v dol oceno okolje; -vse varstvene zahteve je potrebno na splošni ravni obravnavati enakopravno, v skladu z zahtevo "ce je le mogoce , varuj­mo!". 1 O. Okolje varujemo pred vplivi, zato v presojo vplivov vnašamo opis vplivov in ne zgolj opis sestavin okolja. Temeljna zahte­va, ki naj omogoci premagati subjektivnost presoje, je jasnost postopka izvedbe pre­soje in jasnost vrednostnih opredelitev. 11. Za presojo vplivov na gozd je treba jasno opredeliti: -gozd kot naravno sestavino, katere. kakovost dolocajo stopnja njegove regene­racijske sposobnosti za razlicne oblike emi­ sij ali posege vanj; -gozd kot naravni proizvodni vir in pro­stor, v katerem se lahko uveljavlja vrsta dejavnosti; -gozd kot izraz prvobitnosti. 12. Sprejeta sta Zakon o varstvu okolja in Zakon o gozdovih, ki dol ocata presojo vplivov na okolje, vendar sta oba še brez nekaterih podzakonskih predpisov in nista še usklajena z drugimi zakoni, ki pokrivajo podrocja, ki tudi zadevajo okolje. 13. Nedorecenost zakonodaje povzroca organizacijsko, vsebinsko in izvedbeno zmedo pri tekoci obravnavi prostorske pro­blematike, saj se vsi prizadeti ne vkljucujejo pravocasno. Premalo pa je tudi vkljucenih ustreznih kadrov in usposobljenih organiza­cij, kvalitetnih podatkov znanj in izkušenj. 14. Gozdarski inštitut Slovenije ni bil ne­ posredno in tudi ne pravocasno uradno vkljucen v nacrtovanje izgradnje avtocest v RS, ceprav je to gozdarstvo zahtevsllo, pac pa se je lahko vkljucil le posredno, prek posameznih subakordantov. Kljub izredno kratkim rokom in skromnim sredstvom, je Gozdarski inštitut Slovenije sprejel ponudbe in uspel izdelati relativno dobre študije za domžalsko-trojanski, ra­dovljiški in sežanski odsek. 15. Razpad primarnih velikopovršinskih tipov habitatov v manjše izolirana frag­mente ter onesnaženost okolja spadata med najpogostejše funkcionalne motnje, ki so jim izpostavljene populacije divjih živali pri posegih v krajino. 16. Med pritiske na populacijo prosto živecih živali zaradi prometno obremenje~ nih cest, je treba posebej šteti: -zmanjšane uporabne površine habita­ tov; -nastajanje žarišc lokalne polucije in degradacijo kakovosti habitatov; -neposredno mortaliteto živali. 17. Za prostoživece živali je potrebno zagotoviti funkcionalne (ustrezne) prehode predvsem na obmocjih presecišc med mi­ gracijskimi koridorji živali in traso avtoceste. 18. Z nacrti za gospodarjenje z gozdovi se dolocijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove ter gozdni prostor. 19. Z vsako krcitvijo gozda povzrocimo rano v krajini in nedvomno tudi motnjo gozdnemu ekosistemu. Z vsako krcitvijo gozda za vedno izgubimo del varovalnih, ekoloških in socialnih funkcij, ki jih gozd nezamenljiva opravlja v prostoru. 20. Ob nacrtovanju avtomobilskih cest moramo v zvezi z gozdom posvetiti najvec pozornosti zagotavljanju nematerialnih vlog gozda, torej njegovi ohranitvi. 21. V ravninskem svetu, gricevju in pri­ mestni krajini, kjer je gozda malo (za 1/5 SLO), obremenitev s koridorji in drugimi tujki pa je že zdaj veliko, je po prostorskih pianih predvideno najvec posegov v pro­stor. 22. Naceloma se je mogoce vkljuciti v procese nacrtovanja avtocest na šestih rav­ neh, in to: -v procesu prostorskega planiranja, -pri odlocanju o izgradnji, -pri postavljanju pogojev pri pripravi lokacijskega nacrta, -s sodelovanjem pri proucevanju va­ riant tras avtocest, -v postopku javne razgrnitve in ob izdaji soglasja za poseg v prostor. Vse te možnosti moramo izkoristiti, zato pa mora biti stroka dobro pripravljena s strokovnimi podlagami. 23. Pri nacrtovanju in odlocanju o pose­gih v gozd bo morala gozdarska stroka odigrati svojo vlogo: -strokovno pri nacrtovanju in presoji vplivov na okolje, -upravno pri dajanju soglasij. 24. Ministrstvo za okolje in prostor se odloca v procesu nacrtovanja avtocest in dajanju dovoljenj takole: -avtoceste morajo predvsem služiti do­ macemu prometu in prevz~mati prometno breme z regionalne in magistralne mreže cest; -celotna površina posegov v prostor mora biti minimalna; -potrebno je omogociti renaturalizacijo obcestnih površin; -avtoceste služijo ljudem, zato naj bodo blizu naselij, s tehnicnimi rešitvami proti hrupu; -kmetijska zemlja v primerjavi z narav­ nimi ekosistemi, predvsem habitati ogrože­ nih vrst, ne more biti absolutna vrednota; -zagotoviti je potrebno preživetje in nor­ malno delovanje živalskih populacij. 25. Le pocasi spoznavamo pomen var­ stva okolja. Omejevati moramo vse vrste škodljivih vplivov. 26. Potrebno je urediti pravni sistem na podrocju urejanja prostora in cim prej vzpo­ staviti ustrezne mehanizme za uveljavljanje javnega interesa. Konflikte rešuje politika, ·zato mora ta urejati javni interes na osnovi zakonodaje in objektivnih, strokovnih pre­soj, da bi dobili racionalne rešitve. 27. V Sloveniji je okoli 30.000 km cest, med katerimi je 42% gozdnih cest. Zaradi cest je oblikovano 30.000 km novih gozdnih robov. Pri tem pomenijo avtoceste mocno spremembo v prostoru, saj opažamo, da razrezani segmenti gozda ob pomembnih prometnicah po 1 OO letih izginjajo, medtem ko se pri manjših koridorjih (do 20m) robovi po nekaj desetletjih utrdijo. GozdV 52, 1994 445 28. V zvezi s posegi v gozd in izdajo soglasja, kar je doloceno v 21. cl. Zakona o gozdovih, je treba pripraviti posebna na­vodila. Gozdarska stroka mora pridobiti us­trezna dopolnila glede znanja in vkljuciti sodelavce za interdisciplinarno obravnavo gozdnega prostora ter se pripraviti, da bi bila usposobljena prevzemati tudi naloge v zvezi s presojo vplivov na okolje (gozdar naj bo nosilec timskega dela ali ucinkoviti sodelavec v timu). 29. Ministrstvo za okolje in prostor pri­pravlja med drugimi predpisi tudi predpis, ki bo dolocal , pod kakšnimi pogoji in kdo bo lahko izdelal presojo vplivov na okolje ter natecajno obliko pridobivanja strokovnih podlag oziroma študij. Kvaliteta strokovnih izdelkov se bo morala upoštevati in uvelja­viti. 30. Pri posegih v prostor bodo poleg presoje vplivov in soglasij, ki jih zahteva zakonodaja, še vedno potrebna dolocen a navodila, priporoci l a, mnenja ipd. A SUMMARY OF SOME IMPORTANT EMPHASES IN THE PAPERS AND DISCUSSIONS 1. Great interventions into ecologic systems, such as landscape, require extensive dealing with their effects from the aspect of space and time. Processes and not only individual specles or individual ecosystems are dealt with any longer. 2. The lragmentation of (virgin) forest paren! tree area has been looked upon as a process and the alteralion of the sample of spatial distribu­tion of forests at the same time. 3. Not only the disappearing of forests can be established due to new constructions. The forest which remains sometimes strongly irreversibly changes because of such interventions. 4. The protection and development of forest functions can only be achieved by means of integral environmental architecture, when a di reci significance stage of an individual function in individual environment is going to be taken into consideralion. 5. ln the decade between 1981 and 1990 6088 ha of forest cuttings were registered due to different interventions in forests. Spatial docu­mentation indicates that even a greater extent of interventions into forests and forest space have been foreseen for the future. 6. As to the l e~islation , statutory standards have to be adopted, defining the cond1tions under which interventions into forest space can be performed, which specially holds true of the regions where one or more forest functions are extremely stressed. 7. Statutory regulations have to be set regar­ 446 GozdV 52, 1994 ding the reduction of emissions of harmful sub­stances, in accordance with international stan­dards. 8. The standpoints as to possible solutions in the space formed in advanced are wrong in principle. Answers regarding the appropriateness or inappropriateness of an intervention in forest vary from case to case. This also holds good in the relation towards individual component parts of the environment. ln order to judge the appro­priateness of an intervention into space regarding protection requirements an instrument called "The Estimalion of the Effects on the Environment" has been developed. 9. The estimation of the effects on the environ­ment has some of the characteristics of protection requirements: -it is sensible only then when there are alternative solutions of a developmental sugge­stion, plan or project; -it is economically irrational because the basic value standard is the acceptability or unaccepta­bility degree of an alteration process into a ce rta in environment; -all protection requirements have to be dealt with equally on a general level, in accordance with the demand "Let us protect, il only possible !". 10. Environment is being protected against effects, because of which the estimation of effects includes the description of effects and not only that of environmental component paris. Clarity of estimation procedure and value definitions is a basic precondition for the conquering of subjec­tive element. 11 . The estimation of the effects on forest requires the defining of: -forest as a natural component part, the quality of which is defined by the regeneration ability degree of the environment for different emission types or interventions; -orest as a natural production source and a space where a series of activities can be perfor­med; -forest as the expression of the primeval character. 12. The Act on Environmental Protection and Forestry Act have been adopted, defining the estimation of the effects on the environment. However, other subacts stili lack and they have not been brought into line with other acts dealing with environment. 13. Lacking legislation is the reason for confu­sed situation from the aspect of organization, contents and execution when dealing with current problems regarding environment because all su­bjects concerned are not involved into discussion on time. Additionally, too few experts and expert organizations, high quality data, know-how and experiences are introduced therein. 14. The Institute of Forest and Wood Economy of Slovenia has not been direclly, timely and officially consulted in the planning of highways in the Republic of Slovenia despite the demand of forestry. lts participation was only indirect, through individual subaccorders. ln spite of extremely short terms and small funds, The Institute for Forest and Wood Eco· nomy succeeded in keeping the tender and elabo· rating relatively good studies for the Domžale-Tro· jane, Radovljica and Sežana highway sections. 15. The disintegration of primary habitat types of great areas into smaller isolated fragments as well as environmental pollution are the two most frequent fl.mctional disturbances which the popu· lations of wild animals are exposed to when intervefltions into landscape take place. 16. The following are the most important stres· ses on the population of free-living animals, which is endangered by roads with busy traffic: -smaller useful areas of habitats; -the emergence of local population centers and the degradation of habitats' quality; -direct mortality of animals. , 17. Functional (suitable) passages have to be secured for free-living animals, first of all in the areas where migration corridors of animals and highway laying out overlap. 18. Forest management plans define the terms of coordinated use of forests and the interventions in forests and forest space. 19. Each cutting of forest causes a wound in forest landscape and undoubtedly a commotion in a forest system. Each cutting of forest is a final loss of a part of protection, ecologic and social functions, which are unsubstitutedly performed by the forest. 20. ln the planning of highways most attention concerning forest has to be paid to the securing of unmaterial forest functions, i.e. its preservation. 21. ln flat and hilly regions, in the vicinity of towns, where there is not much forest (1/5 of Slovenia), and the stresses caused by corridors and other unnatural factors are great enough, most of the interventions into space have been foreseen for the future. 22. Gene rally, it is possible to participate in the process of highway planning on six levels, i.e.: -in the process of spatial planning, -in the deciding as to the construction, -in the setting of the terms with the prepara· tion of a location plan, -in the collaboration in the studying of various variants of the cut required by a highway, -in the procedure of a layout's public presen­tation and at the issuing of a permission for an intervention in the space. All these possibilities have to be made good use of, because of which forestry profession has to be professionally well prepared. 23. ln the planning and decision making as to the interventions in forests, forestry will have to do its part: -from the professional point of view, in the planning and estimating of the effects on the environment, -from the administrative point of view, in issuing permissions and consensuses. 24. Ministry for Environment and Space makes decisions in the process of the planning of hig­hways and the issuing of permissions in the fol!owing way: -highways must first of all serve home traffic and take over the traffic burden of regional and main road network;· -the entire area of interventions into space has to be minimal; -the renaturalization of roadside areas has to be enabled; -due to their role -serving the mankind • highways have to be laid in the vicinity of settlements, including techni­cal solutions against noise; -agricultural !and in comparison with natural ecosystems -first of all the habitats of endangered species -can·not represent an absolute value; -the survival and normal functioning of animal populations have to be secured. 25. Only gradually we become aware of the significance of the environmental protection. ln Slovenia, all types of harmful effects have to be limited. 26. Legal system in the sphere of landscape architecture has to be regulated and appropriate mechanisms concerning the assertion of public interest have to be set as soon as possible. The conflict is being solved by the politics, therefore the latter must regulate the public interest on the basis of legislation and objective, professional judgments, taking into consideration severa! va­riants in order to get suitable solutions. 27. There are around 30 000 km of roads in Slovenia, 42% of which are forest roads. Due to roads 30 OOOkm of new forest edges have been formed. With all that, highways represent a severe change in the space. It can be established that fragmented forest segments along important tho· roughfares disappear after hundred years, white with smaller corridors (up to 20 m) edges get consolidated after a few decades. 28. As to the interventions in forest and the issuing of permissions, which is being regulated by Article 21 of Forestry Act, special instructions have to be prepared. Forestry profession has to supplement appropriate amendments regarding the know·how and introduce collaborators for interdisciplinary dealing with forest space. It also has to prepare itself to be able to take over the tasks regarding the estimation of the effects on the environment ( a forester ·the bearer of team work or an efficient cooperator in a team). 29. Among other regulations, the following are being prepared by the Ministry for Environment and Space is also the regulation that determines under which conditions and who is going to be able to work out the estimation of the effects on the environment, tender-like acquiring of profes­sional bases or studies. The quality of professio· nal works will have to be taken into consideration and become valued. 30. Apart from the estimation of the effects and permissions required by the legislation, certain instructions, recommenda tions and opinions, etc. are stili going to be necessary with the interven~ tions into forest space. GozdV 52, 1994 447 Vetrolom pod Voglom ob smucarski vlecnici Žagarjev graben Secnje brez sodelovanja gozdarjev so v letih sprejem.anja novega gozdarskega zakona zajele povecan obseg. Foto: V. Seška. Vse druge slike: foto: Ivan Zonta. 448 GozdV 52, 1994 Foto: dr. Miha Adamic GozdV 52, 1994 449 Gozdarski vestnik Mesecni list za gozdarstvo Letnik 52 Ustanoviteljica Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Republike Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Republike Slovenije Glavni in odgovorni urednik Mag. Živan Veselic , dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Uredniški odbor Dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Vese lic Uredniški svet Mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence , Miran Orožim, mag. Dušan Robic , Danilo Škulj Tisk Tiskarna Tone Tomšic Naklada 1450 izvodov Ljubljana 1994 450 Gozd V 52, 1994