1 telo XIV. [Štev. 245 TELEPON UREDNIŠTVA: 25-67 U°RAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEPON LJUBLJANA: 46—81 Maribor, petek 25. oktobra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v narav! ali do ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.400 Cena 1 din 1.— | Sporazum med Francijo in silama osi Na včerajšnjem sestanku s Hitlerjem je marša! Petain sprejel nemške zahteve, po katerih odstopa Francija Nemčiji Alzacijo in Loreno, Italiji riviero do Nice, Španiji del Maroka ter stavi na razpolago tudi svoja vojna oporišča za nadaljevanje nemško-itaiijanskih operacij proti Angliji BERN, 25. oktobra. ZPV. PO VESTEH, KI SO PRISPELE IZ VICHYJA, JE BIL VČERAJ NA SESTNKU MEDPREDSEDN. FRANCOSKE VLADE MARŠALOM ' PETAINOM IN VODJONEMČIJE ADOLFOM HITLERJEM OB NAVZOČNOSTI FRANCOSKEGA PODPREDSED. LAVALA IN NEMŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA VON RIBBENTROPA SKLENJEN SPORAZUM, PO KATEREM SE JE FRANCIJA ODPOVEDALA NEKATERIM SVOJIM POKRAJINAM IN KOLONIJAM, OBENEM PA PRISTALA TUDI NA TO, DA BO STAVILA NEMČIJI IN ITALIJI NA RAZPOLAGO NEKATERA SVOJA OPORIŠČ ZA NADALJNJE VOJNE OPERACIJE PROTI ANGLIJI. ALI BO STAVILA VELESILAMA OSI NA RAZPOLAGO TUDI SVOJO VOJNO MORNA RICO IN LETALSTVO, TRENUTNO ŠE NI ZNANO. TUDI NI ZNANO ALIPOMENI TA PRISTANEK OBENEM ŽE SKLENITEV DEFINITIVNEGA MIRU MED FRANCIJO TER SILAMA OSI. Sestanek med Petainom in Hitlerjem . BERLIN, 25. okt. DNB. Kancelar Hitler ‘n maršal Petain sta se srečala včeraj popoldne v posebnem vagonu’ vodje raj-ha na neki mali postajici v okupirani Fran c*!i. Maršal je dospel tjakaj z avtomobilom, v spremstvu podpredsednika vlade, Rierrea Lavala. Bataljon vojske je izkazal Petainu vojaško čast. Von Ribbentrop, maršal Kaitel in šef protopola Nemčije, von Bornberg, so pričakali maršala na demarkacijski črti ter ga spremili k Posebnemu vagonu Hitlerja, Posvetovanja so se začela takoj. Na kraju je Hitler spremil Petaina vse do negovega avtomobila. Ob odhodu je častni bataljon izkazal maršalu ponovno čast. BERLIN, 25. okt. DNB. O sestanku Hitlerja in Petaina javljajo, da je potekel v navzočnosti Lavala in von Ribbentropa v posebnem vagonu Hitlerjevega vlaka. Pri vhodu v poslopje postaje so pozdravili maršala von Ribentrop, maršal Kelte! in šef protokola von Dornberg. VICHY, 25. okt. Havas. Maršal Petain ie v spremstvu podpredsednika Lavala Prešel demarkacijske črte okrog osme ure. Izkazana mu je bila vojaška čast. Kratek čas se je maršal tazgovarjal z Pemškimi generali, ki so ga prišli pozdravit. Popoldne je imel. v strogo ločenem prostoru s Hitlerjem daljši sestanek, ki je bil odločen bodoči usodi Francije. a r— MARŠAL PETAIN Glavne točke sklenjenega sporazuma NEW YORK, 25. okt. »New York Ti-I rizu podpisal sporazum z Nemčijo, v ka-tUes« pišejo, da bo marša! Petain v Pa-1 terem bo Francija odstopila nekaj ozem- lja takoj. Ta sporazum bo brez mirovnih pogajanj ter sklenitve miru postavil Francijo gospodarsko, politično in vojaško na stran sil osi. To pa naj pomeni, da bo francoska flota sodelovala z nemško in italijansko. NEW YORK, 25. okt. »New York Times« prinašajo pogoje sporazuma med Petainom in Hitlerjem. Francija mora: 1. Odstopiti Alzacijo in Loreno Nemčiji; 2. Riviero do Nice Italiji; 3. Francija in Italija si bosta delili oblast v Tuniziji; 4. Francija in Španija si bosta delili oblast v Maroku; 5. Francoske vojske v Siriji in Libanonu ter severni Afriki morajo ščititi boke italijanske vojske pri napadu na Egipt. List nadaljuje in pravi, da so verjetno določena letalska oporišča, ki jih mora Francija v Severni Afriki odstopiti Italiji, vendar pa ne bo odstopila letal. List zatrjuje, da je maršal Petain najpreje te pogoje odbil, vendar jih je pozneje sprejel, ko je Laval dejal, da bo Francija prepuščena izstradanju, če ne bo aktivno sodelovala proti angleški blokadi. Lavalovo stališče sta podprla tudi zunanji minister Baudoin ter mornariški minister admiral Darlan. V Bernskih diplomatskih krogih govorijo, da bo Francija dobila koridor do Bordeauxa, če sprejme te pogoje. Francoska vlada bo s tem tudi dobila Bordeaux pod svojo oblast. Kot nadaljnje točke spo razuma omenja takojšen odpust francoskih vojnih ujetnikov, pomaknitev demarkacijske črte bliže Pariza, kamor bo dovoljen prost dostop ter različne industrijske ter gospodarske koncesije. Francoski glas o pomenu pogajanj MARSEILLE, 25. okt. Havas. List bivšega ministra Frossarda piše o posvetovanjih med Hitlerjem in Petainom, da pri čakuje francosko javno mnenje od tega sestanka srečne rezultate. Z upravičeno nestrpnostjo pričakuje narod poedlnostl o tem velevažnem dogodku, kf se tiče francoskih interesov. Poedinosti ne bodo znane pred povratkom Petaina. Ne dajemo prognoz. Predstavnik Francije je prevzel zelo težko in delikatno nalogo. Čas zahteva previdnost in obzirnost. Opuščajmo vsako razboritost. Usoda Franci- je je na kocki. Po porazu, kakršnega še ni bilo v zgodovini Francije, skušajmo vsi složni lečiti rano in se vrniti k edin-stvu, da bo mogel v časti in dostojanstvu naš narod ohraniti svojo neodvisnost. Tudi Španija na razpolago silam osi $akor zatrjujejo v Rimu, te bilo na sestanku med Hitlerjem in Francom dogovorjeno, da bo Španija stavila svoja oporišča in svoje sile na razpolago Italiji in Nemčiji za vojne operacije — Prvi odgovor Anglije in Amerike RIM, 25. oktobra. CNP. V fašističnihkrogih se govori, da bo Španija kmalu stopiia v vojno. Mislijo, da bo prišlo dokombiniranega nemško-italijansko-špan-' sKega napada na Gibraltar. Računajo tudis tem, da bo vstop Španije v vojno imel velike posledice v latinsko-ameriških re-publikah Amerike, kjer se bo začel majati Vpliv Velike Britanije in Zedijenih držav. RIM, 25. oktobra. ZPV. V italijanskih Političnih in časnikarskih krogih razpravljajo veliko o ‘sestanku Hitlerja z maršalom Petainom, a v enaki meri tudi o sestanku med Hitlerjem in' generalom Fran-c°>h.. Kakor se v Rimu zatrjuje, je bil Ostanek na francosko-španski meji veli-*4ega pomena za nadaljnji razvoj vojne in Za ustvarjajnje onega evropskega reda, ki 8*a si ga zamislili Italija in Nemčija pod 8Vojim vodstvom. O vsebini razogovora nied Hitlerjem in Francom ni mogoče iz-Vedeti nobenih podrobnosti, vendar pre-Haduje splošno prepričanje, da se je nanašal na vstop Španije v vojno proti ^ngFji na strani velesil osi. Tu menijo, je bil ta cilj dosežen in da je treba Pričakovati že v najbližjih dneh velike in Pomembne dogodke, ki bodo usodno vpli- vi na nadaljnji potek položaja. Vloga Ki naj bi jo pri tem prevzela špaivja se bi nanašala samo na napad na Gibral-tar» ampak tudi na načrt celotnih opera- cij proti Angliji v Evropi in v Afriki, pred vsem pana Sredozemlju in na Aatlant-skem oceanu. Posebne važnosti bodo tu oporišča, ki jih bodo Nemci in Italijani dobili na razpolago v Franciji ter na Kanarskih otokih. To so seveda kombinacije, kajti na uradnemmestu molče in ne dajo o vseh teh vprašanjih nobenega odgovora. BERLIN, 25. oktobra. DNB. Tisk komentira sestanek med Hitlerjem in generalom Francom ter pravi, da je imel velik odmev po svetu, posebno v španski javnosti. Londonski krogi so presenečeni. Stavba, ki so jo Angleži stoletja gradili na valovih Sredozemskega morja, se je zrušila. Narodi sredozemskega protsora so v veliki večini izprevideli, da so bili predolgo časa figure na šahovski deski. Posebno je to prišlo do spoznanja v Španiji, kjer je angelški sistem tutorstva dovedel deželo v propast. Angleški tisk govori o pritisku ma Španijo, pozablja pa, da s tem žali Špance v trenutku, ko so najbolj neodvisni glede svojih skleopv. HELSINKI, 25. oktobra. Stefani. »So-momat« javlja, da je sestanek med Hitlerjem in Francom logična posledica sklepov na, Brennerju. Pomeni močno okrepitev politike osi in njene aktivnosti. WASHINGTON, 25. oktobra. Reuter. Posledica razgovora generala Franca s Hitlerjem je, da je ameriški Rdeči križ sklenil, da ne pošlje v Španijo ladje s pomočjo za španske poplavljence. Britanska blokada je že pristala na spustitev tega parnika, sedaj pa ne dovoli, da bi parnik odplul v Evropo. ANGLEŠKE LETALSKE REZERVE LONDON, 25. okt. CNP. Angleški letalski maršal Philip Joubert je izjavil, da ima Anglija v skritih in podzemskih letališčih veliko število ameriških letal, ki bodo pri spomladanski ofenzivi igrala veliko vlogo. BAGRJANOV ODPOTOVAL IZ ITALIJE MILAN, 25. oktobra, DNB. Bolgarski minister Bagrjanov se je vrnil v Sofijo. FRANCOSKI POSLANIK PRI WEL-LESU WASHINGTON, 25. oktobra. DNB. Francoski poslanik pri Beli hiši je imel daljši sestanek s Sumnerjem \Vcl-lesom. O sestanku ni bilo izdano nobeno poročilo. Napočila je ura Bolgarije SOFIJA, 25. okt, Stefani. Predsednik bolgarskega sobranja Logovetov je izjavil, da bolgarski narod veruje, da ie napočila ura, ko bodo priznane vse pravične aspiracije Bolgarije. V vsej Bolgariji pričakujejo z velikim zanimanjem prestolni govor, katerega bo imel bolgarski kralj ob priliki otvoritve zasedanja sobranja. DONAVSKA KONFERECA V BUKAREŠTI MOSKVA, 25. okt. Reuter. Nemčija, Italija, Romunija hi Sovjetska zveza bodo zastopane v štiričlanski donavski kan ferencl, ki bo 28. t. m. v Bukarešti. To vest je povedal uradnik zunanjega komisariata. NESREČA NA ŠVEDSKEM STOCKHOLM, 25. oktobra. DNB. Na jezeru Armasjarvi, severno zahodno od Haparande, se je pripetila težka nesreča. Med prevozom pionirskih čet se je prevrnil splav, na katerem je bilo 80 vojakov. Utonilo je 44 mož. HULL PRI ROOSEVELTU WASHINGTON, 25. oktobra. DNB. Roosevelt je poklical k sebi zunanjega ministra Iiulln, s katerim se je posvetoval o vrsti brzojavk, ki jih je prejel iz Evrope, Na vprašanje, ali je položaj resen, Hull ni hotel dati odgovora. Likvidacija sporov med SSSR io laponsko Pričetek pogajanj med Sovjetsko zvezo in Japonsko za odstranitev vseh dosedanjih neso-glasij in sodelovanje pri ustvarjanju »novega reda" — Vsebina japonskih predlogov MOSKVA, 25. okt. ZPV. Novi japonski veleposjanik general Tatekavaje prispel v sredo v Moskvo in je že prevzel svoje posle. Kakor napovedujejo, se bodo pogajanja, za katera je dobil Tateka-va pooblastila, pričela verjetno še ta teden, ali najkasneje prihodnji teden. Namen pogajanj bo likvidirati vsa dosedanja nesoglasja med Japonsko in Sovjetsko zvezo in ustvariti podlago za sodelovanje pri ustvarjanju novega reda. General Tatekava je izredno sposoben diplomat, ki ima za pogajanja tudi vsa potrebna pooblastila svoje vlade. MOSKVA, 25. okt. CNP. Sovjetsko-ja- ponski nenapadalni pakt, ki bo pomenil uvod v široki Sporazum med obema državama, bo v kratkem podpisan, kakor mislijo diplomatski krogi v Moskvi. — Uvod v pogajanja je bil že v Tokiu. RIM, 25. ZPV. Italijanski tisk prisoja velik pomen prihodu novega japonskega veleposlanika Tatekava v Moskvo in pogajanjem, ki se bodo s tem pričela med Japonsko in Sovjetsko zvezo. Listi na-glašajo, da so ta pogajanja nasledek sklenitve trojne zveze med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Namen teh pogajanja je kon čno rešiti in odstraniti vsa tista vpraša- nja, ki so doslez razdvajala obe velesili in skleniti prijateljstvo. S tem bi bili za vselej onemogočeni vsi nadaljnji manevri Anglije in Zedinjenih držav Severne Amerike. V Tokiu pričakujejo, da bo mogoče takoj, čim bo sklenjen sporazum s Sovjetsko zvezo, usmeriti vso silo japonske ekspanzije proti azijskemu jugu. S tem bi se uresničile besede japonskega zunanjega ministra Macuoke, ki je nedavno dejal, da je treba pozabiti na vsa stara nesoglasja med Japonsko in Sovjetsko zvezo ter najti pot sodelovanja za ustvaritev novega reda. CURIH, 25. okt. ZPV. Kakor poročajo Tudi včeraj in ponoči le manjši napadi Nemci poročajo da je oviralo letalske akcije slabo vreme — Angleži so tekom pretekle noči izvršila nov letalski napad na Berlin — Napadi z zračnimi torpedi VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 25. oktobra. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj uradno poročalo: Zaradi neugodnega vremena nad Veliko Britanijo je bilo delovanje našega letalstva včeraj zmanjšano in se je omejilo le na zasilne ogledniške polete. Pri tej priliki so bile vržene bombe na London in tovarne v Srednji Angliji. Preteklo noč so vrgli naši bombniki mnogo bomb na britansko prestolnico. Skupina angleških bojnih ladij, ki se je približala flan-drijski obali, je bila odbita s streli iz naših topov. Britanska letala so se pojavila preteklo noč nad nemškim ozemljem in poskušala napasti Berlin. Le manjše število letal je prispelo nad Berlin, kjer so zmetala zažigalne bombe na naseljene četrti. Izbruhnilo je več požarov, ki so bili hitro pogašeni. Zadeta je bila neka tovarna, vendar je škoda majhna. Eno nemško letalo se ni vrnilo domov. ANGLEŠKI NAPAD NA BERLIN BERLIN, 25. oktobra. DNB. Danes ponoči so angleška letala ponovno napadla Berlin. Nemška protiletalska obramba je stopila takoj v akcijo ter odbila večino sovražnih letal. Le nekaj angleških bomb. nikov se je približalo prestolnici ter odvr. glo večje količine eksplozivnih in požarnih bomb, posebno na delavska predmestja. LONDON, 25. oktobra. Reuter. Nemški radio sporoča, da so angleška letala si" noči spet napadla Berlin ter metala visoko eksplozivne in zažigalne bombe, ki so povzročile več požarov. Dve angleški letali sta bili sestreljeni, ko sta se približevali Berlinu. NAPADI Z ZRAČNIMI TORPEDI LONDON, 25. okt. Reuter. Angleška le tala, ki so nosila torpeda, so potopila v Severnem morju dve nemški transportni ladji In uničila dve električni centrali v Berlinu, eno v Charlottenburgu, drugo pa v Klingenburgu. LONDON, 25. okt. Reuter. Letalsko ministrstvo sporoča, da so angleška leta-ia nocoj napadla industrijske cilje v zahodni in severni Nemčiji ter neke ladjedelnice v severni Nemčiji. Komunike ne cmenja napada na Berlin, nemško poročilo pa pravi, da je bil tudi nocoj napad na Berlin ter je nastalo več požarov. Ame riški poročevalec je davi ob 6. javil v Ameriko, da je pred 16. minutami bil dan znak za konec alarma. NAPADI NA ANGLIJO LONDON, 25. okt. Reuter. Število mrtvili in ranjenih je bilo včeraj in danes ponoči v Angliji zelo majhno, pravi letalsko ministrstvo. V nekem midland-skem mestu je nastal požar, ki je poškodoval več privatnih hiš. Drugod je padlo nekaj bomb, največ v južnovzhodni Angliji, vendar je škoda majhna. Večja aktivnost na afriških bojiščih Angleški napadi pri Sidi el Baraniju — Na vseh afriških frontah so se razvijali številni letalski napadi in protinapadi RIM, 25. o'kt. Stefani. Italijanski glavni stan je izdal včeraj sledeče vojno poročilo št. 138: V severni Afriki je sovražnik izvršil napad na naše postojanke pri Mar-tile, 25 km- vzhodno od Sidi el Baranija. Ta sovražnikov napad je bil podprt z oklopnimi avtomobili in s topništvom, pa je bil odbit. Pri umiku je sovražnik pustil na bojišču več mrtvih. Na italijanski strani je bilo nekaj ranjenih. Druge sovražnikove enote, ki so ’ napadle naše postojanke v pasu Alam el Tuma južno od Sidi el Baranija, so bile prav tako odbite. Med obema napadoma je bilo ujetih več sovražnikovih vojakov in zaplenjenega nekaj vojnega'materiala. Sovražnikovo letalstvo je bombardiralo Sidi el Barani, pa ni povzročilo niti škode niti žrtev. — V vzhodni Afriki so naše letalske sile bombardirale vojaške ojjekte na otoku Perim in povzročile več večjih požarov. Naša letala, ki so napadla sovražnikove oborožene sile pri Eldukano, so svojo nalogo uspešno izvršile. Sovražnikova letala so bombardirala Masuo, letališče pri Bahar-daru, južno od jezera Tana, kjer sta bila ubita dva naša vojaka, eden pa ranjen, dalje Tesene, kjer je bilo ranjenih devet osdb. Dessie in Gondar, kjer je bil ubit en vojak, 6 pa ranjenih ter letališče pri Stomati, Dessie in Dekameri, kjer je bila majhna škoda. Druga sovražnikova letala so brez večjega uspeha napadla Asmaro, Kasalo in Guro. Naš rušilec »Nullo«, ki je M težko zadet v spopadu na Rdečem mor ju, je posadka potopila v bližini obale. RIM, 25. akt. CNP. Italijansko vrhovno poveljstvo javJtja, da so britanske čete napadle italijanske postojanke 30 kilometrov vzhodno od Sidi el Barranija. Poveljstvo sporoča, da je pred trem! dnevi lišča in vojaške obj®kte pri Guri, Asmarl, Teseniji in Kassali. V zahodnem delu puščave so napadli vojaške naprave pri Sidi el Baraniju. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. KAHIRA, 25. okt. Reuter. V torek ponoči so angleške čete napadle italijanske postojanke pri Sidi el Barraniju ter uničile 8 ladij in zajele deveto, sporoča britansko vrhovno poveljstvo v Egiptu. KAHIRA, 25. okt. Reuter. Pri napadu britanskih letal na Kasalo je *iilo najma-nje 50 italijanskih vojakov ubitih, 400 pa ranjenih. ALEKSANDRIJA, 25. oktobra. Reuter. Včerajšnji napad na Aleksandrijo je trajal 1.30 ure. Čuti je bilo tudi oddaljene detonacije. SIRIJSKA MEJA, 25. oktobra. DNB Uspeli napad italijanskih zračnih sil na angleški konvoj v Rdečem morju je izzval velike senzacije v egiptski javnosti, ker je angleška propaganda trdila, da so italijanske pomorske sile odsekane od svojih baz in da ne morejo resno ogroziti preskrbe britskih čet, posebno onih v Egiptu. Goebbels o nemški vojni potenci BERLIN, 25. oktobra. DNB. Minister Goebebls je v svojem govoru med drugim poudaril, da je »Anglija prepozno spoznala, da Nemčija ni tako slaba, kakor je sodila. Tudi niso imeli pojma o nemški gospodarski moči in pripravljenosti za daljšo vojno. O lakoti v Nemčiji ne more biti govora. oMrala je v Nemčiji na višji stopnji, kakor v Angliji. V Nemčiji se 9. november 1918. ne bo več ponovil, London drhti zdaj pred napadi nemških bombnikov. Churchill se trudi, prepričati svet, da se bori z Nemčijo z enakim orož. jem in uspehom. Nemčija se s tem tipično angleškim bluffom ne bo dala preslepiti. Nemčija ve, da bo nekega dne prišel zlom Anglije. Brez ozira na vprašanje prestiža postopa vodja rajha po načelu: »Dolga priprava — kratka vojna«'in ne obratno. Nemčija je odločena, da vodi to vojno toliko časa, dokler ne bo premagala angleške plutokracije. Zedinjen in zvest bo nemški narod dosegel najsijajnejše zmago v svoji zgodvini.« Polemika okoli muslimanov RIM, 25. okt. Stefani. Angleški tisk obsoja Italijo in njeno letalstvo, zaradi napadov na Letališče v Kahiri in petrolejske rezervoarje na Bahrainskih otokih. Italijanski tisk s prezirom odklanja te obtožbe. »Angleži ne dopuščajo muslimansko prebivalstvo v Libiji in italijanski Vzhodni Afriki med praznovanjem ra-posadka rušilca »Francesco Nullo« ladjo j mazana. Te vesti so se naglo Sirije sko-potopila, potem ko je prišla na sipino. | puščave, in Angleži jih zaman zani-KAHIiRA, 25. oktobra. Reuter. Vrhovno j icajo. Spekulacija, da bi pridobili inusli-poveljstvo javlja, da so angleški bomb- j mane Egipta zaradi italijanskih napadov niki napadli v teku noči italijanska leta. na vojaške objekte, ne bo uspel. S tem ni bil prizadet ramazan, ako so padle bombe na kraje, ki jih branijo Angleži le zaradi lastnih vojaških interesov. V petrolejskih vrelcih Angleži ne slave ramazana. Smel podvig italijanskega letalstva je seveda Angleže presenetil, zdaj iščejo zagovorov za udarce. Angleži, ki so neupravičeno zasedli muslimanska tla bodo pregnani z njih v veliko zadovoljstvo vseh muslimanov, ki so se v rama-zanskih molitvah zatekali k Alahu po odrešitvi.« tukajšnji listi iz Tokia, je prejel novi japonski veleposlanik v Moskvi Tatekava posebno nalogo skleniti takoj daljnosežen sporazum s Sovjetsko zvezo. Glavne točke japonskega predloga so sledeče: 1. Umik japonskih in sovjetskih čet z meje in istočasno zmanjšanje posadk v obmejnih krajih. 2. Sovjetska zveza pr>-zna Madžurijo in ustanovi v Hsingkingu svoje poslaništvo. 3. Japonska prizna Zunanjo Mongolijo kot mongolsko ljudsko republiko v okviru Sovjetske zveze in bo ustanovila zato svoje poslaništvo v Ulanbatorju. 4. Japonska prizna sovjetske interese v kitajskem Tukerstanu. V japonskem predlogu ni niti omenjena sovjetska pomoč Kitajski z dovažanjem vojnega materiala. Japonski odgovorni možje, ki so zelo blizu vladi, so optimistično razpoloženi glede uresničenja tega japonskega načrta. Ponesrečena japonska ofenziva ČUNGKING, 25. oktobra. CNP. Japonska jesenska ofenziva na Kitajskem se j® ponesrečila. Japonci so izgubili okoli 10.000 mož pri napadih v provincah če. king, Ansvej in Kiangsu, južno od Jang-cekianga. Okoli 200 ameriških avtomobilov z vojnim materialom je že prispelo v Kunming. Romuni o Antones-covem obisku BUKAREŠTA, 25. oktobra. Stefani. Romunski tisk poudarja nadalje pomen potovanja Anton^sca v Rim. Odposlanca legionarske Romunije bo na njegovi poti spremljal ves romunski narod, ki zaupa vanj in ki veruje v zmago pravičnosti. List »Porumca Vremen« spominja na nedavni govor AntOnesca) ko je naglašal tradicionalne vezi med Romunijo in Italijo Cezarja. Izseljevanje Turkov iz Dobrudže CARIGRAD, 25. okt. DNB. 900 turških izseljencev iz južne Dobrudže je dospelo v Carigrad. Druga skupina bo prišla z ladjo iz Konstance v bližnjih dneh. KRALJ KAROL ŽELI NA PORTUGALSKO L1SBONA, £5. oktobra. ZPV. Višji komornik bivšega romunskega kralja Karola, Pangal, je predstavnikom tiska dejal, da se je Karol s posebnim pismom obrnil na generala Franca, naj mu oblast-va dovole preselitev na Portugalsko. Obljubil je, da bo ostal tam do konca vojne in da se ne bo vmešaval v nobene politične zadeve. (Včerajšnja vest, da je bil aretiran, ni točna. Bilo mu je le določeno mesto bivanja pod nadzorstvom. Op. ur.) ORKAN NA ČRNEM MORJU CARIGRAD, 25. oktobra. DNB. Zaradi močnega orkana na Črnem morju in ob vhodu v Bosporski preliv je bilo v nevarnosti več ladij. Neka ribiška jadrnica se je potopila, pet članov posadke jc ulonilo, šest se jih je rešilo na obalo. ARETACIJE V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 25. okt. CNP. Romunska policija javlja, da je bilo včeraj aretiranih 20 oseb zaradi špijonaže. Policija je zasegla tri radiijske oddajne postaje tef večje števiilo dolarjev in funtov šterlingov. USODA BELGIJSKEGA KRALJA BRUSELJ, 25. oktobra. CNP. Belgijski kralj Leopold živi še vedno kot vojni ujetnik v svojem gradu Laeken pri Bruslju. MRAZ NA FINSKEM HELSINKI, 25. okt. DNB. Mraz je nastopil letos na Finskem izredno zgodaj in zelo ostro. V zadnjih nočeh so ugotovili na severnem Finskem do 20, na srednjem in južnem pa do 10 stopinj pod ničlo. Borza. Curih, 25. X. Devize. Pariz 9.95 London 17.10, Newyork 4.31, Milan 21.72 Berlin 172.62'A. Mariborska napoved: Oblačno in megleno. Obeta se dež. Včeraj je bila najvišja temperatura 13.6, danes naj* niž±a 8,4^ opoldne 11,5. Napori angleških dominionov v sedanji vojni Dotok kolonialnih čet, tadlj, mernerjev, tankov, Eetal in pilotov pa živeža Iz Kanade, Avstralije, Novega Zelanda in Južne Afrike — Pospešena vojna industrija — 50.000 pilotov na leto ospredje in prav tu je odrejen velik delež so- ; bombnike tipa »Beaufort«, v Anglijo pa izva-delovanja. j žajo predvsem razne kovine, pšenico, volno,. Kanada ima 133.000 mož, od katerih so1 meso in jajca, večji oddelki že v Angliji. Zdaj vežbajo na- j Novi Z e 1 a n d je dal 64.000 vojakov, daljnjih 300.000 mož. Kanada ima 26.000 iz-j 80.000 pa prostovoljcev angleški vojni morna-vežbanih pilotov, nad 1.000 jih je že v An-! rici in letalstvu. Maorcev je v četah 4.103, gliji Kanadska mornarica šteje 9.000 mor- j 3.000 mož v teritorialni vojski. Na leto daje narjev in 125 ladij, za prihodnje leto je vladaj dominion 3.700 pilotov in mehanikov, 900 le- lil S si? 1 V sedanji vojni imajo dominioni angleškega imperija še mnogo pomembnejšo vlogo, kakor v 1914. letu. Zdaj je stopilo letalstvo v določila sedem milijard dolarjev v vojne namene. Za vzdrževanje zrakoplovnega centra Velike Britanije v prvih treh letih vojne je dala Kanada londonski vladi na razpolago 353 milijonov dolarjev. Nje tovarne grade lovce tipa »Hurricane« in bombnike. Dominion pošilja v Anglijo tudi druga naročila v vrednosti 208 milijonov dolarjev. V začetku 1. 1941. bo izdelovala Kanada po 360 letal na mesec, večje množine strojnic in topov. Tovarne so povečali, tako da bodo lahko dobavljali iz 50 podjetij municije za 400 milijonov dolarjev na leto. Vsak dan izdela Kanada po 600 mehaniziranih edinic, izdelujejo tudi ladje za Anglijo v vrednosti 11 milijonov funtov šterlingov. Dominion izvaža velike množine mesa, pšenice, moke, ovsa, rib in jabolk v Veliko Britanijo. Avstralija ima doma nad 100.000 vojakov, skoraj jih bo imela 210.000. 80.000 Avstralcev je že v službi angleške vojske v Angliji in na Bližnjem vzhodu. Dominion ima 30 tisoč letalcev, od teh je 19.000 izvežbanih za vojno, večje število teh je že v Angliji. Avstralska mornarica šteje 12.000 mornarjev. Križarka »Sydney« in druge ladje so uspešno posegle v boje na Sredozemskem in Rdečem morju. Za vojni proračun daje Avstralija 453 milijonov dolarjev. Samo za strelivo bo izdala Avstralija 100 milijonov funtov v tekočem pro računskem letu, 25 milijonov funtov pa za letalstvo. V ladjedelnicah gradijo 50 patruljnih ladij in 100»vodnih letal v vrednosti milijon funtov, ki bodo končana že do kraja decembra. V tovarnah izdelujejo naročila za municijo v vrednosti 7 milijonov funtov in Polemika o orientaciji Balkana Prinašamo -kot kronisti iz uvodnika »Hrvatskega Dnevnika« zanimivo polemiko s tujim tiskom. Organ HSS ugotavlja, kako piše »Die Weltwoche« o komunistični nevarnosti, ki da ograža Balkan. Za Romunijo pravijo, da »postaja vedno bolj levičarska, Bolgarija da je že leta tako usmerjena. Za Jugoslavijo spet trde, da so celo kompetentni krogi prepričani, da je pri Srbih 75 do 80, pri Hrvatih pa 55 do 60% prebivalstva orientiranega v korist komunizma. Edino v Turčiji in Grčiji da ni levičarskega razpoloženja.« Dalje citira list pisanje »Basler Nachrihten«, ki plaše balkanske države Pred nevarnostjo s strani Sovjetske Rusije. Tu se govori o tem, kako je Nemčija podjarmila Poljsko, Sovjetska zveza ®a baltiške države. Govori se, kako Sovjetska zveza »seka glave podjarmljenih narodov« in kako je »došlo pod rdečo nesrečo že 23 milijonov Evropcev.« Sovjetska politika je težka nesreča za njen imperializem, v slovanskem svetu jo smatrajo za zlo mačeho. Ko človek čita *e članke, dostavlja H. D. se vpraša: »S kom pa naj balkanske države sodelujejo, če tega ne smejo ne s silami osi ne s Sovjetsko zvezo, torej z državami, ki so na pragu Balkana? V ostalem tudi »Basler Nachrihten« pišejo, da nemški tisk iz razumljivih zunanjepolitičnih razlogov ne napada sovjetskih metod, pa tudi Anglija je udušila svoje novice o ruskih nasiljih, ker v Londonu še niso opustili nad, da oddvojijo Rusijo od Nemčije in jo pritegnejo na svojo stran. Kadar tedaj Nemčija in Anglija ne samo vzdržujeta, nego skušata še poglobiti svoje stike z Rusijo, zakaj bi se potem zamerilo balkanskim državam, če imajo normalne stike s Sovjetsko zvezo? Takšna očitanja dokazujejo nerazumevanje za balkanske stvarnosti, ki se ne morejo z novinskimi članki izpremeniti.« talcev jih služi v Angliji. Mornarica šteje 2.600 mož, »Achilles«, ki se je izkazal v bitki pri Montevideu, je novozelandska vojna ladja. Vojni preračun znaša letos 37.5 milijona funtov, 22 milijonov bodo uporabili v treh letih samo za letalstvo. Izvažajo volno, volfram, maslo, mesne proizvode. Južna Afrika ima 137.000 prostovolj- cev za lastno obrambo in službo v katerem koli delu Afrike. Večji del je že v vojni v Vzhodni Afriki. Dominion kontrolira 1.800 milj afriške obale, vojni preračun znaša letos 46 milijonov dolarjev. Izdelujejo tanke, topove, puške, granate itd. Izvažajo predvsem koruzo, sladkor in volno. Središče angleškega zrakoplovstva je Kanada, sekcije so v ostalih dominionih. Na leto bodo izvežbali 50.000 pilotov. Samo Kanada ima 67 pilotskih šol ter 88 letališč. Stroški za tri leta so preračunani na 607 milijonov dolarjev. Velika Britanija, ki je umela s svojo kolonialno politiko in naseljevanjem Anglosasov na ostalih celinah ustvariti drugo domovino, je skupaj z dominioni začrtala »velik program za triletno vojno.« Tako je izjavil v parlamentu že takpj po izbruhu sedanje vojne bivši predsednik Chamberlain, v istem smislu dela dalje Churchill, ki napoveduje glavne spopade šele za drugo leto, ko bo tudi Anglija dosegla višjo stopnjo oborožitve. n Stratosferni" polet v Perzijski zaliv Bahrajnsko otočje v Perzijskem zalivu spada pod angleški protektorat. Šteje pet večjih, poseljenih in tri manjše, neobljudene otokej s skupno površino 550 kvadratnih kilometrov in 122.000 prebivalci. Glavni otok Bahrain ali Aval ima glavno mesto Menama, drugi manjši otok mesto Moharek. Otoki niso posebno rodovitni, čeprav ne manjka studencev. Uspevajo palme, oranže, fige in trta. Glavni vir dogodkov je iskanje biserov. Leta 1507. so se polastili otokov Portugalci, a so se morali umakniti Perzijcem. Velika Britanija je 1867 vzela otočje pod svoj protektorat in odprla na nasprotni obali petrolejsko industrijo. Bahrainsko otočje in petrolejski vrelci so bili pred dnevi cilj smelega podviga italijanskega letalstva. Ker ni bilo nikjer ob zalivu protiletalske obrambe, je bil seveda uspeh ne- pričakovan. Zadetih je bilo več rafinerij in cevovodov. Kakor pravijo italijanski viri, je bil ta najdaljši letalski polet v vojni prava stratosfema ekspedicija. Zatrjujejo, da so napravili italijanski bombniki polet iz Italije v veliki višini. Spustili so se nekje v Vzhodni Afriki na tla ter po oskrbi z bencinom odleteli k Perzijskemu zalivu. Tu so potem spet vzeli gorivo tako, da so pristali na morju, kjer so že čakale italijanske podmornice s potrebnim bencinom, nakar so spet odleteli v Eritrejo. Polet 4.500 km dolžine je veljal le v eno smer. Podmornice, ki so se vtihotapile v Perzijski zaliv, so neke vrste podmorskih cistern, katerih izpodrinjeni prostor znaša 3.000 do 5000 ton. USA, ki so tudi udeležene pri petrolejski industriji v Perzijskem zalivu, so vložile zaradi bombardiranja v Rimu protest. Z ali pa brez ofenzive k zmagi »General Čas in general Blokada se borita zdaj na naši strani. Treba je le nadaljevati z dosedanjo taktiko, ki se je v zračnih napadih zelo dobro izkazala. V doglednem času more priti angleška kapitulacija!« Takšno mnenje prevladuje po Nemčiji, poroča dopisnik »Basler Nachrichten« ter dostavlja: »V vseh nemških listih vidiš zdaj nasmejani obraz kapitana Priena, ki je potopil v eni noči 50.000 br. reg. ton sovražnega ladjevja in prejel zato najvišje nemško odlikovanje viteški križec s hrastovim listom. Nemški tisk pravi, da bodo podmornice skoro prav tako uspešne, kakor je zračno ladjevje proti Angliji. Vse, kar si more še Anglija privoščiti na celini, so njeni letalski poleti, ki so pa vojaško brezpomembni. Tako ne bodo dobili vojne in se tudi ne rešili jeklenega oklepa krog in krog Anglije. Edenova misija v Egiptu bo postala anekdota, niti ne epizoda. Kako naj Eden pripravi svoje vojne sile, ko niti ne ve, kdaj in kie bosta Hitler in Mussolini po svojih sklepih na Brennerju napadla? Himmler je šel v Španijo, da organizira varnostno^ službo, kar je v današnjih časih najvažnejše. Španija bo tako z dneva v dan bolj navezana na sile osi.« Denarni obtok in zlate rezerve velesil sveta K boju za gospodarstvo na svetu poglejmo, kako je bilo z denarnim obtokom in zlatimi rezervami velesil sveta v zadnjem letu pred sedanjo vojno, 1937 (vse v milijonih mark): denarnjh obtok zlate rez. Velika Britanija 7191 7076 Nemčija 7499 118 Francija 8313 6363 Italija 2583 521 Sovjetska Rusija 5577 944 Japonska 2148 648 Zed. drž. Sev. Amerike 16.240 31.637 Jugoslavija (za primer) 384 126 ves svet skupaj 73.248 59.685 Ne toliko kot denarni obtok zanima zlata podlaga posameznih držav. Tako sta bili Anglija in Francija v tem pogledu visoko nad drugimi velesilami Evrope. Italijanska zlata Londonska borza še vedno posluje v City-1 podlaga je bila, čeprav v primeri s Francijo ju, čeprav je morala dostikrat prekiniti posle!zelo majhna, vendar skoro štirikrat večja od med napadi. Predlog, naj se borza preseli v one v Nemčiji. Slednja je zabeležila manj zla-poslopje, ki je bilo že pred vojno zgrajeno v tih rezerv kot Jugoslavija, ki je imela pet-,.*... .„ u.i ._ kraf manj prebivalstva. USA so pa seveda v vsakem pogledu z zlatom dobro založene. Konference v Beogradu. V kabinetu predsednika vlade so bile včeraj živahne konference med Cvetkovičem, dr. Mačkom, banom dr. Šubašičem, dr. Šutejem in dr. Konstantinovičem. V navzočnosti ministra dr. Budisavljeviča je zasedalo tudi plenarno vodstvo SDS. Minister dr. Budisavljevič je danes odpotoval na Cetinje, kjer bo navzoč pri položitvi temeljnega kamna za novo banovinsko bolnišnico. predmestju, je bil iz prestižnih razlogov in zaradi pomirjenja prebivalstva odklonjen Sir STAFFORD CRIPPS angleški poslanik v Moskvi OftoSitura SC novemu dijaškemu glasilu Povedali so mi, da- bo te dni pričel izhajati nov dijaški list, ki bo zaoral ledino na študentovskem polju; izdajali ga bodo realčani za vse srednje šole v Mariboru. In sklenil sem, da spre govorim z enim s I. realne nekaj besed o listu. Najprej zunanja plat; povej mi, kaj vas je lapotilo do tega, da boste izdajali list, in kakšen bo? Veš, že leta naše dijaštvo nima nobenega glasila, že leta koračijo nekateri »literati« čez 1 Odstotek bruto zaslužka v trgovini. Mesino poglavarstvo je na podlagi odredbe °, kontroli cen na drobno določilo naj-'išji odstotek brnto-zaslužka v trgovini na toalo za špecerijo, manufakturo, železnico in še druge predmete. Vsi trgovci na drobno so dolžni razobesiti odločbo na vidnem mestu v svoji trgovini ter vidno °značiti na vsakem kontrolnem artiklu Prodajno ceno. Bruto zaslužek se suče od °~-25 odstotkov. P Ponarejeni kovanci. V Ptuju so sc spet Pojavili ponarejeni kovanci in sicer novi desetaki. Ponarejeni so slabo in se jih Jahko spozna na prvi pogled. So temnejše barve. Izdelani so iz samega svinca, tako da jih laliko upogibamo s prosto roko. P Na svinjskem sejmu 23 .okt. je bilo °d 329 komadov prodanih 118. Debele 50 l;ile od 12.50—13.50 din in pršularji °d 11 do 12 din. . .P Tatvine pridelkov. V zadnjih dneh je bito v ptujski okolici zopet več tatvin Pridelkov. Tatovi so se podvizali, dokler še kaj na njivah. Najbolj je prizadeta Koruza. Trboveljski drobiž . Osebna vest. Rudniški zdravnik dr. Janez Jensterle je nastopil svoj letni dopust. Za časa Sagove odsotnosti ga nadomešča za člane bratovske skladnice zdravnik dr. Tone Cizelj. Zaključno gasilsko vajo so priredili trboveljski gasilci pod vodstvom svojega poveljnika Hlastena. Zamišljen požar je izbruhnil ?a„ Poslopjih občin, klavnice in hladilnice ter ’rznem prostoru. Vaja, kateri so prisostvovali Predsednik občine Klenovšek in občinski grad Peni referent Ranzinger ter mnogo občinstva, le Potekla v popolnem redu ter je dokazala .^orno tehnično izvežbanost moštva trške gajske čete. sokolskem občnem zboru je podala upra 'ja v0bračun o enoletnem delu. Na vodstvu ?ruštva, ki šteje preko 300 članov, je ostal i nadalje Jesih Adolf s skoro celotno staro “Pravo. Izprememba se je izvršila le v načel-v!?tvu ter je bil za načelnika izvoljen Bizjak r?lrko, za načelnico pa Milka Piklova. Sokol-župo Celje je na zboru zastopal župni p°dstarosta dr. Milko Hrašovec iz Celja. Pogreb ponesrečenih letalcev V Beogradu so včeraj svečano pokoli tri žrtve letalske katastrofe pri Bo-jjv«, pilota Otmarja Krepela, drugega plota Evgenija Bačiča ter radiotelegra-lsta Ljudevita Antonijeviča. Pogreba so s® udeležili zastopniki civilnih in vojaških blasti- s podpredsednikom »Aeroputa« leem na čelu. Na skupni grob letalcev ' ° 'Položili nad 50 vencev. o Diplomiral je na filozofski fakulteti ljubljanske univerze Kučan Ernest iz Andrejcev v Prekmurju. o Žganjar!ja je zgorela v Cikcčki vasi v Prekmurju posestniku Palfiju točno opolnoči, ko jc bil na nekem posvetu. Domači pa so opazili požar šele, ko sp. jih opozorili gasilci. Pogorelo je vse. Rešili so samo kotel za kuhanje žganja. o Letni obračun soboških naraščajnikov. Pred dnevi je bil v M. Soboti občni zbor dijaškega naraščajskega krožka. Dijaki, ki sami vodijo in upravljajo krožek, so vestno polagali obračun dela in uspehov v pretečenem posl. letu. Priredili so dve uspeli, javni odrski prireditvi — „De-setega brata" in „Skapinove zvijače1' — glasbeni koncert, poleg običajnih članskih sestankov pa še tri obsežnejše z 2 enodejankami. — Po pregledno podanih poročilih si je članstvo dijaškega nar. krožka, ki ima ze lepo delovno tradicijo, izbralo novo upravo v kaleri so: Šumenj ak S. starosta; Petkovšek I. podst.; Kovačič N. tajnik; Puncer M. prosvetar; Deškovič L. blagajnik; Veble, Nišebicer, Sumenjak M., odborniki. o Poročil se je šaleški cerkvi pri Velenju Kodela Jože iz Ljubljane, banov, veterinar v Velenju, z Nijo Tischler iz Velenja. o Zaščita otrok v laškem okraju je zelo potrebna, ker je najbolj industrijski od vseh okrajev v Sloveniji. Zato je Unija za zaščito dece pripravljena nuditi temu okraju posebno pomoč in pozornost. Odbora za Trbovlje in Hrastnik sta bila že prej osnovana, sedaj pa je ustanovljen še- odbor za občino Laško, Sv. Krištof, Jurklošter, Sv. Lenart in Loka pri Zidanem mostu. Vse predpriprave je vodila občina Laško. Na občnem zboru je bil izvoljen odbor, ki hoče postati središče za oskrbo revne dece v tem delu okraja. Predsednik je E. Vrane, okr. šol. nadzornik v Laškem, podpredsednika sta 1. Deželak, banov, svetnik in podžupan ter A. Lešnik, župan obč Sv. Krištof, tajnik E. Majer, prosv. referent, Cerov-šek Marija, abs. trg., blagajnik L. Potočnik, okr. šol. nadz. v pok. in Virant Julijana, učiteljica. Smrtna nesreča na lovu Na lovu se je smrtno ponesrečil poštar v Nemški Loki Drago Prinčič, ki je šel v sredo zjutraj v spremstvu šolskega uprav. L. Merčuna v svoj revir. Ustavila sta se pri skupini delavcev. Med pogovorom je pokojni Prinčič položil puško k nogam na zemljo. Puška pa mu je zdrsnila ter se sprožila, tako da je dobil celi naboj v trebuh. Prenesli so ga na dom ter poklicali zdravnika dr. Hočevarja iz Kočevja, ki pa ga je našel že mrtvega. Pokojni je bil iz Goriškega ter je slovel po Kočevskem kot neumorni nacionalni delavec, ki je sodeloval v mnogih narodnih društvih in gospodarskih ustanovah. Ude leži! se je bojev na Koroškem, po vojni je služil najprej kot orožnik v Koprivniku, pozneje pa je bil v poštni službi. K večnemu počitku .ga bodo položili danes popoldne. o Sokolsko društvo v Rogaševcih priredi v nedeljo popoldne ob 3. uri veliko tombolo. o Pravcato lisičjo nevarnost predstavlja lovski zakupnik Franc Jakiša iz Ivanovec v Prekmurju, ki je na svojem lovišču v občini Selo odstrelil 1. 1938. 19, lani pa 21 lisic. o Grajski kino v Soboti predvaja do sobote velefilm »Pesem puščave.« o Primanjkljaj v občinski blagajni je ugoto-tovila revizija v bodonski občini v Prekmurju. Manjka 38.000 din. Zato so oblasti prijele občinskega delovodjo Štefana Verena, da bi za devo pojasnil. o Vodni rezervoar v Črešnjevcu pri Selnici potrebuje popravila. Dasi je še razmeroma nov, ni v njem skoraj čisto nič vode, tako, da pri kakem požaru ne bi dosti pomagal, posebno pa se ga ne bi mogla poslužiti kaka motorka. n V Splitu so posvetovanja o razmejitvi Pokojninskega zavoda in priključitvi njegovih članov iz Dalmacije k zagrebškemu Novi naročniki naj takoj po prejemu prve številke, ki ji prilagamo položnico s pogoji za naročbo. nakažejo ustrezno naročnino! Vsako nakazilo za nas po položnici nam dostavlja Poštna hranilnica v Ljubljani, kar traja po več dni, zlasti ako je vmes kak praznik. Ako prve naročnine ne prejmemo čez nekoliko dni po odpošiljatvi prve številke, pošiljanje lista ustavimo. Pismene pritožbe radi tega niso potrebne, marveč samo pravočasno nakazilo. — Najcenejša naročba pa je z istočasnim nakazilom prve naročnine po položnici golici, ki jo dobiš pri vsakem poštnem uradu in jo izpolniš s številko našega čekovnega računa in naslovom: 11—409, »Večernik« — uprava Maribor, Na srednjem delii zgoraj pripiši »Nov« ali »Naročam list«, zadaj pa morebitne posebne želje radi načina pošiljanja lista, kar nič ne stane. Uprava »VEČERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica št. 6. Pokojninskemu zavodu. Posvetujejo se delegati Pokojninskega zavoda. Iz Ljubljane sta na sestanku dr. Miklavc in Pahor, iz Zagreba predsednik Baron in poverjenik dr. Košak. n Nove poštne znamke z likom kralja Petra II. bodo prišle v promet s 1. novem broni. Znamke po din 5’— bodo temnomodre, znamke po 5’50 pa temnovijo-ličaste barve. Ostale bodo v prometu, dokler jih ne bodo porabili. n Temelje za zgradbo nove palače železniške direkcije v Nišu bodo posvetili v nedeljo, 3, novembra, v navzočnosti predsednika vlade Cvetkoviča, prometnega ministra inž. Besliča ter predstavnikov železniške uprave. Trgovec ustreljen kot vlomilec V Kranju se je (pripetila nesreča o kateri sedaj mnogo raspravljajo. Čuvaj Božičeve tovarne je ustrelil ob treh ponoči, misliš da ima opravka z vlomilcem, znanega kranjskega trgovca Hinka Podja-vorška. Podjavoršek je skušal najprej splezati čes tovarniško ograjo, toda čuvaj ga je opazil, ga pozval naj se odstrani in oddal svarilni strel. Podjavoršek se je umaknil na cesto, kjer pa je obstal. To se je zdelo čuvaju sumljivo ter je obvestil policijo, da neznanec pri- pravlja vlom. Ker se je Podjavoršek pozneje ponovno vrnil in se je čuvaju zdelo, da sega v žep ter hoče streljati, je sam oddal nanj dva strela. Prišla je medtem policija in na največje presenečenje ugotovila, da nima opravka z vlomilcem, temveč uglednim trgovcem. Podjavorška so prepeljali v bolnico. Oba strela sta ga zadela v prsi. Njegovo stanje je težko. Sedaj raziskujejo Vzroke njegovega nočnega poih od a na tovarniško dvorišče. Najdba razpadlih trupel zaljubljencev Neki kmet iz Želimelj je našel v gozdu približno 20 minut od Želimelj v smeri proti Kureščku dva mrtveca, ki sta oči-vidno že dalje časa morala ležati na tem mestu. Moški je bil brez glave, ženska pa je bilo že brez nosa in oči. Domnevajo, da so jih mrtva ogrizle živali. Poleg mrličev je ležala aktovka z lizolom, okrog pa je ležalo več pisem, kart in robcev. Z izpranih pisem so tudi približno razbrali imena naslovljencev. Orožniki so takoj uvedli preiskavo, saj ni bilo izključeno, da gre za zločin. Preiskava je res tudi kmalu pojasnila strahovito najdbo. Pred dnevi je odšla od doma 23 letna Gizela Benčičeva, liči upokojenega policijskega nadzornika, ki se je spomladi seznanila s 33 letnim Francem Novakom, ki je bil civilno uslužben pri vojaštvu. Med obema se je razvila ljubezen, sklenila sta se poročiti. Toda naletela sta na ovire, zaradi kateriii sta se odločila za prostovoljno smrt, mesto da bi bila posku sila preprositi starše za dovoljenje. Ko sta se oba 8. septembra poslovila od Ljubljane so zaskrbljeni starši poskušali preko dnevnega tiska poklicati hčerko, naj se vrne domov. Toda ni je bilo od nikoder, dokler je sedaj niso mrtvo našli v gozdu. Mislinjski dolini boljše železniške zveze Poročali smo že, da je železniška uprava ukinila več vlakov, med njimi tudi na progi Celje - Dravograd vlaka 9124 in 9125 ter na progi Maribor - Prevalje vlaka 9018 in 9019. Menda ni kraja v dravski banovini, katerega bi redukcija vlakov tako prizadela, kot ravno Slovenj Gradec in Mislinsko dolino. Z ukinitvijo navedenih vlakov ne moremo v enem dnevu iz Slovenj Gradca v Maribor in nazaj, a kaj šele v 24 km oddaljeno Prevalje. Okrojno mesto Slovenj Gradec je s celokupno Mislinjsko d61ino gospodarsko navezano na Maribor. Ravno tako sta la £„iki „Ve^ka P so nar° „-5 za din O zavarovani za 10.000-- tudi Prevalje in Guštanj s celo Mežiško dolino navezana v Slov. Gradec, kjer je najbližja bolnica. Promet na vlakih — posebno sedaj, ko je stopila v veljavo uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili — stalno narašča in so tudi ukinjeni vlaki bili dobro zasedeni. Slovenjgradčani so mnenja, da je potrebna vsaj dnevna zveza z gospodarskimi centri, to je z Mariborom in Prevaijem. Z ozirom na gori navedene omejitve se obračajo trgovski in obrtni krogi Slov. Gradca in Mislinjske doline na železniško upravo, da vlake ne ukine. Ge pa železniška uprava ne more v celoti vrniti vlaka št. 9124 in 9125 naj uvede: 1. vlak 9124 vsak ponedeljek, četrtek in nedeljo, vlak 9125 pa vsako nedeljo, sredo in soboto. Približno tako je bilo že v letu 1937; 2. da bo omogočena zveza Slovenj Gradca s Prevaljami mesto ukinjenih vlakov 9018/19 je treba podaljšati vlak štev. 9112 iz Dravograda do Prevalj in obratno kot vlak 1919, tako kot je že bilo nekdaj, ko še potniški promet ni bil tako razvit. Uver-jeni smo, da bo železniška uprava upoštevala upravičeno prošnjo in zahtevo trgovskih krogov in vsega prebivalstva. državnim Ruievine, ruševine... "-*-t—’•—'7T~— T--IT r^-TT ' »: Kajpada, jim v po štvu. Dolgo vrsto let se je boril z materialnimi težkočami, ker so ljudje mislili, da gre pri njegovih izumih za otroške igrače, pozneje pa je vsak njegov izum položil temelj novi industriji. Nemške državne železnice uporabljajo njegov izum za preprečevanje železniških nesreč, ki je praktično pokazal veliko vrednost. Zgradil je tudi aeroplan, Stran b. »Več er ni k« V Mariboru dne 25. X. 1940. Zammivosti Življenje brez joka in smeha O ljudeh, ki se ne morejo smejati, ne jokati, n o ljudeh, ki se smejijo, ko bi se morali jokati V Ameriki so pred nedavnim priredili; merjal živčevje s to boleznijo zadetih ljudi tekme v vztrajnosti jokanja in smejanja.. s telefonskimi žicami, ki so spojene na na-Tefcmo v vztrajnosti smejanja je dobil nek i pačni spoj. Živci takih ljudi so spojeni v mladenič, ki se je 9 ur nepretrgoma sme- možganih na napačne možganske zavoje. jal, dokler se slednjič ni onesvestil ter se zgrudil na tla. Osvestil se je šele čez 14 Radi tega taki nesrečniki jočejo, ko bi se morali smejati in se smejijo, ko bi morali dni. V jokanju pa je odnesla zmago neka jokati. Sicer pa sodijo zdravniki, da je na Miss Boardmanova, ki je »prelivala« sol- vsem svetu takih nesrečnikov prav malo. ze celih 11 ur, in sicer resnične solze, brez Mnogo več pa je na svetu ljudi, ki se vsakršnega pripomočka, kot ga uporab- sploh ne morejo jokati in ne smejati. Prav 1 j a jo na priliko gledališki in filmski igral- 1 noben dogodek, če bi bil še tako vesel, ci. S te plati je zadeva zabavna. Toda na svetu so ljudje, ki se zares ne morejo ne smejati ne jokati, četudi bi doživeli še tako radosten ali žalosten dogodek. Posebno tragičen je življenjski slučaj slikarja-umetnika Andreja Agourtina. Ko je bil še v zibelki, je bil nenavadno ljubek otrok. Dočim se normalni dojenčki in otroci v prvih mesecih starosti jočejo, je bil nasprotno mladi Andrej nenehoma veselega in nasmejanega obraza. Njegova mati je bila silno vesela tako ljubkega otroka. Jokal pa je Andrejček le takrat, kadar se je oče z njim igral ter ga ljubkoval. Roditelja sta kaj kmalu spoznala, da s sinčkom nekaj ne more biti v redu. In čim starejši je postajal Andrej, tem bridkeje se jima je razgrinjala tragična resnica. Andreja je zadela čudna bolezen, ki sicer ne povzroča bolečin, vendar pa je neznosna. Kadar je bil žalosten ali potrt, se je moral smejati; kadar je bil vesel in radostno razpoložen, je jokal. Bolezen mu je ostala vse življenje. Končal je študije in postal slaven umetnik. Njegove podobe in zlasti portreti pa so imeli vedno nadih smeha in radosti. Nekoč je povabil Andrej v svoj atelje več tel j ev. Neprestano se je smejal in telji so vedeli, da ga v resnici fare žalost. Sredi razgovora jih je zapustil ter stopil v sosednjo sobo. Izza vrat so slišali gromko smejanje, kakršnega doslej niso bili vajeni, takoj nato pa je odjeknil strel. Vdr li so v sobo in našli na tleh Andreja mrtvega. Podobna usoda je doletela trgovca Cezarja Cadaria v mestu Foligno v Italiji. Bil je podobno bolan kot Andrej Agourtine. Cadaria je zadela srčna kap, ko je bil na pogrebu svojega sina edinca. Medtem ko so pogrebci jokali in prelivali solze za umrlim mladeničem, je oče izražal ob grobu svojo žalost na ta način, da se je glasno m neutrudno smejal. Sredi bučnega smeha se je Cadaria zgrudil na grob in obležal mrtev. Nenavadna smrt Cadaria je vzbudila zanimanje tudi med zdravniškimi in znanstvenimi krogi. V Italiji je bil organiziran poseben kongres, ki se ga je udeležilo tudi več zdravnikov in znanstvenikov iz tujih držav. Kljub skrbnemu študiju pa jim ni uspelo popolnoma razjasniti to nenavadno bolezen. Dr. Modento Carolfi je pri— jim ne privabi smeha na obraz, in še tako grenka žalost jim v očeh ne utrne solze. Po sodbi zdravnikov je na svetu precej ljudi, ki trpijo za to boleznijo. Ugotovljeno je bilo, da ta pomanjkljivost silno škodljivo vpliva na njih duševno in zdravstveno stanje. Smeh in jok sta namreč sestavni del vsakega normalnega človeka. Oba sta znak zdravja ne le pri otrocih, ampak tudi pri odraslih. Zatorej so srečni le oni ljudje, ki se lahko smejijo in jočejo. Pomorski stražarji angieškega imperija Ob vstopu v vojno se |e Anglija zlasti zanašala na svojo pomorsko silo, ki je gotovo najmočnejša na svetu. Šele po porazu na zapadni ironti se je jela mrzlično oboroževati tudi v zraku, kjer je v zadnjem času znatno okrepila svojo pozicijo. Prej ko slej pa je ostala pomorska oborožena sila važen element sedanje vojne. Na sliki vidimo skupino angleških pomorskih vojnih enot, ki križarijo na odprtem morju, ter nadzirajo pomorska pota. ELEKTRIČNA NARKOZA V medicinskh krogih je vzbudila veliko pozornost nova metoda narkotizacij® s pomočjo električne struje. Prvi poskusi !so bili napravljeni na živalih, in sicer se* 1 salcih. V žival je bil napeljan tok, ki je strujil od glave proti zadnjemu koncu telesa. Uspeh je bil prav dober. Poročila pravijo, da je ta način narkoze bolj enostaven od dosedanje narkoze s pomočjo etra in kloroforma. Posebno važno je^ da se da narkozo poljubno slabiti ali jačati, kar je pomembno zlasti radi tega, kef prejšnje narkoze včasih kaj rade odpovedo pri odpornih naturah. Električna narkoza tudi ni prav nič škodljiva ter b° radi tega verjetno kmalu dobita svojo praktično vrednost. MALI MATEMATIK V Rossariu v Argentini se je pred n®' davnim zbrala posebna komisija vseučiU' ških profesorjev v namenu, da preiščejo izredne sposobnosti učenčka Georga Fer-nandeza, ki hodi šele drugo leto v ljudsko šolo, a brez pogreške rešuje najtežje matematične naloge in probleme, ki zadajejo včasih celo učenim glavam veliko skrbi. * Dajte mi dovolj sredstev, pa bom za-nesljivo pošten v svoji službi. Toda če mi daste eden in pol, dva ali največ tri tisoče rubljev letno, me s tem prisilite, da primanjkljaj svojih sredstev izpopolnim na drug, večinoma nedovoljen in umazati način. «G. S. Petrov) TEŽAVE MLADE MAMICE Mlada mamica ^e je vrnila z novim otroškim vozičkom s sprehoda. Jokajo* potoži svojemu možu, da so se ji ljudje« kjer koli se je pojavila, glasno smejali-Mož se je čudil ter skrušeno mamico tolažil. Nato pa je jel ogledovati novi voziček ter opazil na sprednji strani pritrjen listič: »Naš lastni izdelek. Boljšega ne najdete na vsem svetu.« Kokoši, ki jih Koi;ejo poa Lepa reč! bi dejale naše gospodinje, če bi bilo treba imeti oblastveno dovoljenje za zakolj kokoši. Zraven pa naj bi še stal državni organ ter vso stvar nadzoroval. In vendar živijo v pokrajini Muza, v središču južnoameriških kolumbijskih ležišč dragega kamenja, kokoši, ki jih smejo zaklati samo pod državnim nadzorstvom. Kokoši te vrste so označene s posebnim rdečim žigom in jih ne dobiš, če ponudiš zanje tudi po 1000 dolarjev. Te svojevrstne kokoši namreč zobljajo drago kamenje, ki jim je prava slaščica. se ne zavedajo vrednosti, ki polzi po goltancu. Strašno so namreč požrešne na svetlikajoči se pesek, ki vsebuje tudi drago kamenje, Živahno letalsko propagando vodijo v Turčiji. Otvorjenih je več letalskih šol, tako tudi ena za padalce. Prve vaje so napravile globok vtis. nadzorstvom zlasti smaragde. Večkrat se je že primerilo, da so našli v želodcu take kokoši celo bogastvo dragega kamenja. Odtod je torej razumljivo, da smejo te kokoši klati samo pod nadzorstvom države, ki ima monopol na drgo kamenje. Nezgoda pri startnem strelu. Armenska legenda o Napoleonu Nek francoski popotnik je v Erivanu v Armeniji slišal med preprostimi meščani zanimivo legendo o Napoleonu, kjer je zgodovinska resničnost čudovito izmaličena. Francoz si je armensko legendo zapisal in jo kasneje objavil v dokaz, kako preprosto armensko ljudstvo sodi o Napoleonu. Legenda pravi med drugim: »Bonaparte, ki so ga domačini naziva-li Ponaporte, je s 700.000 vojaki napadel Rusijo. Ruska armada je v paničnem be- \ gu bežala pred Napoleonom. Slednjič j® nek armenski general svetoval ruskenul carju, naj zažge Petropol (Petrograd) in s pomočjo zime in mraza ter lakote prisili Napoleona k umiku. Rusi so ta načrt izvršili, pregnali Ponaportovo armado, samega Ponaporta pa zajeli. Po carjevem ukazu so mu iztaknili oči. Vendar pa mU je uspelo, da je pobegnil. Ubil je namreč nekega duhovnika, mu odvzel plašč tef pobegnil v Anglijo, kjer je umrl.« Izum, ki ga je svet smatral za igračo Učinek angleškega bombardiranja na neko mesto v zahodni Nemčiji Pred kratkim so časopisi poročali o smrti izumitelja Paula Nipkowa, ki je dočakal 80 let življenja.. Ta skromni delavec na znanstvenem polju je postavil temelje televizije. Neumorno je delal na tem, da bi v vsakem izumu odkril nekaj, s čimer bi lahko čimbolj koristil člove- je boril z maso ljudje misli-izurnih za otroške vsak njegov izum veje tudi aeroplan, ki se lahko strmo dviga ter pristaja. Največji izum pa se mu je posrečil 1. 1884, ko je bil še študent in ko še svet ni imel niti pojma o filmu in radiu in kakšno vlogo bosta še v bodočnosti igrala. Paul Nipkow je kot študent prijavil patentnemu uradu spiralasto preluknjano ploščo, ki je postala temelj televizije. Dolgo časa je premišljal, kako bi se svetloba in tema mogli prenašati na vsako razdaljo s pomočjo električnega toka. Spomnil se je, da se tudi klišeji za časopisje izdelujejo tako, da se slika razdeli na veliko število svetlih in temnih točk. On je to napravil s 'pomočjo spiralaste preluknjane plošče, katera se je pri vrtenju z enakomerno brzino morala spremeniti v prozorno ploščo, ker je vsak del slike enkrat posvetil skozi eno izmed lukenj na plošči. Za njega je bilo nato važno, da pretvori razlike v svetlobi posa- meznih točk v udarce električnega toka, ki bi bil sedaj močnejši, sedaj šibkejši- Udarci tega električnega toka bi pri re- produkciji na drugi strani z uporabo enake vrteče se plošče ustvarili enako sliko, kakor se je videla skozi prvo ploščo- Kakor torej pri sprejemu slike plošča razstavlja sliko v posamezne točke, tako plošča pri reprodukciji sestavlja te tečke zopet v celotno sliko. Ta genialna ideja je še danes temelj televizije. Sliko je trete tudi še danes razstaviti v posamezne točke, a pozneje se iz teh točk sestavi slika. Nipkow ni imel sredstev za to, da bi ta izum lahko izkoristil, ljudje pa njegovim trditvam niso verjeli. Sede 1. 1928« torej 44 let po prvi prijavi patenta, s o pričeli Nipkowov izum sistematsko iz-koriščati. 29, oktober: Jadranski dan Poleg 29. oktobra praiznuije ves jugoslovanski narod 31. oktober kot dan svobode našega Jadrana, naše slavne pomorske preteklosti in naših upov v bodočnost. Ta dan je združen s krstno slavo naše vojne mornarice ter nas spominja na dogodke pred 22 leti, ko so na naših voj-n*h brodovih vzdolž dalmatinske obale zaplapolale jugoslovanske trobojnice. Ta dan nam mora tudi ostati večni svetilnik v bodočnosti, navdajati nas mora z ne- zlomljivo vero v našo bodočnost na morju. Krepi nam našo pomorsko zavest, ki sloni1 na stoletnih borbah za našo jadransko obalo, ki je danes zraščena z nami v neločljivo narodno telo. Jadranska straža je posvetila svoje delovanje temu, da na svetlih tradicijah vzgaja in bodri mladino v ljubezni do morja, ki naj služi narodu in državi v napredek in prospevanje. Vsakoletni Jadran- m Obesil se je v stražunskem gozdu na Pobrežju 33 letni delavec Franc llusar iz Radovcev pri Murski Soboti. Pri obupancu so našli poslovilno pismo. m. Pastirja je kregal, ker ni šel v nedeljo k maši, 531etni posestnik Hauptmann Jože od Sv. Križa pri Mariboru. Pastir je v prepiru zgrabil neko pločevinasto posodo ter jo vrgel svojemu gospodarju v glavo, tako da mu je presekal brado. Zdravi se v bolnišnici. m. Nogo si je zvila pri vožnji s kolesom 61etna delavčeva hči Marija Lipoldova iz Pobrežja. Pripeljali so jo v mariborsko bolnišnico. m. šest delavk za čiščenje perutnine potre-Jadranskega dne. Vstop k matineji je podružnica Javne borze _dela v Mari- ski dan naj ustvari iz naše mladine prenovljeni rod, ki bo v mladostnem zanosu tudi v najtežjih časih varoval sinje jugoslovansko morje. 27. oktobra ob 10. bo v dvorani »Uniona« slovesna matineja v proslavo prost. Jadranska straža vljudno vabi ob činstvo, organizacije in člane JS, da se te proslave v čim večjem številu udeleže. V poštev pridejo le do 35 let stare delavke, ki so bile v tej stroki že zaposlene. m. Dve kolesarki sta trčili na križišču Aleksandrove ceste in Cafove ulice. Cvetličarska vajenka Dragica Makova je pripeljala Prvo predvajanje filma o Pohorju V dvorani »Sloge« v Ljubljani je gosp. Metod Badjura pred zastopniki ti-ska prvič predvajal svoj propagandni “kn o življenju in lepotah našega zelepe-Sa Pohorja, ki ga je nedavno snimal po naročilu banske uprave, Vsi, ki so ta film videli, so edini v tem, da je film o Pohorju zelo posrečen in da je g. Badjuri s,iajno uspelo prikazati vse značilnosti za hijski promet tako važnega gorskega masiva. Prav dobro je prikazano življenje na Dravi in živahno vrvenje pri pohorskih planinskih postojankah. Film meri 400 m in bo dobro služil svojemu tuj-skoprometnemu namenu. Upati je, da ga bodo predvajali kmalu tudi v Mariboru, saj namerava naša Tujskoprometna zveza eno kopijo tega pomembnega filma kupiti. Pokopališča so oživela Bliža se praznik naših rajnih. Pokopa lišča so oživela. Tja hitijo sorodniki, prijatelji in znanci rajnih, da okopajo in °svežijo gomile, poslednje domove nepozabljenih. Kamnoseki imajo polno dela s Postavljanjem spomenikov, z vklesava-nikm napisov, urejevanjem okvirjev itd. Dela je dovolj, kajti vsi se s pieteto spominjajo svojih rajnih na njihov vsakoletni Praznik Vseh svetnikov. Marsikateri grob pa bo ostal nedotaknjen, neprekopan, brez cvetja. Sameval bo tudi na praznik, kakor sameva vse dni. Zemlja krije telesne ostanke sočloveka, ki nima nikogar več na svetu. Usmilimo se tudi teh grobov, okrasimo jih s skromno cvetko in svetlo lučko. Ne vemo, kje bo naš poslednji dom in kdo bo marsikomu izmed nas na praznik uredil gomilo. Redek jubilej petih šolnikov KLJUB SPREMEMBAM VZTRAJALI NA ISTEM ŠOLSKEM ZAVODU POLNIH DVAJSET LET mu zgledu so sledili potem še drugi, da pri tem omenimo »Trboveljskega slav- Te dni so slavili zelo redek službeni jubilej znani mariborski pedagogi in šol-P&i g. Janko P i r c, Vilko Šušteršič, fvan Lavrenčič, Rado Ferjančič m Viktor Rode, ki .se kljub raznim no-‘ranje-političnim razmeram vztrajali kot hastavniki na istem šolskem zavodu, na *• deški meščanski šoli v Mariboru, če spomnimo večnih premestitev učiteljev in profesorjev, tedaj moramo pridati, da je jubilej imenovanih petih šolnikov res redek v naši domači kroniki. v. Jubilanti zavzemajo v našem javnem jhvljenju zelo vidna mesta. G. Janko • j r c je predsednik ZKD in že 10 let 'ajnik Oblastnega odbora JS v Maribora- Tudi njegovemu vztrajnemu delu se 'mamo zahvaliti, da ima mariborska JS ‘ako lep dom JS v Bakru. Poleg tega je Pirc tudi pisec znanih računic za medanske šole. . Drugi jubilant g. Vilko Šušteršič le začetnik in prvi pobornik zborovskega ^ladinskega petja v Sloveniji. Že pred ~9 leti je ustanovil znani boroveljski mladinski zbor, ki ga je sam pokojni Matija Jmbad poslušal in povabil pod okriljem masbene Matice, da je nastopil leta 1920. v ljubljanski unionski dvorani. Njegove čka«. Zelo popularen je g. Šušteršič kot ustanovitelj in vodja mariborskih malih harmonikarjev, ki so znani tudi že izven naših meja. Jubilant je tudi odličen glasbenik in glasbeni pedagog ter ustanovitelj in dolgoletni vodja bivšega sokolskega orkestra. Znan je tudi njegov pevski zbor deške meščanske šole. G. Ivan Lavrenčič je ustanovitelj mladinske telovadbe pri nas ter kot inštruktor znan mnogim sokolskim edini-cam širom Jugoslavije. Je urednik sokolskega glasila »Naša radost« ter pisec mladinskih telovadnih iger. Kot odličen slovenski čebelar je znan četrti jubilant g. Rado^ Fe r j a n č i č, ki je bil dolga leta tajnik Čebelarskega društva. Odlikovan je tudi s hrabrostno svetinjo kot koroški borec. Skupini jubilantov se je pridružil še g. Viktor Rode, ki je 20 let služboval z njimi na istem zavodu ter je v zadnjem času prevzel ravnateljstvo II. deške meščanske šole v Mariboru. Znan je po svoji kulturni in pedagoški delavnosti in spada med najvidnejše pobornike tukaj šnje Pedagoške centrale. »Rodoljub iz Amerike" v Radvanju Vaški učitelj Bračun (Jež M.) je dobro . Dramski odsek Sokolske čete v Radva ®JU je zopet pokazal svojo marljivost s da je po kratkem presledku uprizoril Radvanjčanom izborno uspelo veseloigro uoboviškovega »Rodoljuba iz Amerike« v j"Qziji agilnega podstaroste in predsedni-a dramskega odseka Ježa Matije. Šol-^a dvorana je bila prenapolnjena in so Radvanjčani pokazali s tem veitk smisel ?.a to vrsto umetnosti, iz česar sledi, da ltni take predstave vsekokor ugajajo ter s° jim v razvedrilo. To pot je dramski odsek nastopil s Prirej novinci, ki so pa kljub temu odi-8ra'i svoje vldge zelo dobro, kajti vloge bile zelo posrečeno izbrane. Spočetka le bil v 1. dejanju tempo zaradi treme hovincev nekoliko prehiter in zato nera-?u«iljiv, v zadnjih dejanjih pa so se Sralci razživeli. Seveda je žel največ priznanja naš sta-T\ odlični igralec š p e n d 1 Drago v vlo-§l župana in hotelirja Korenjaka. Posre- v *-* j' ci 11 el in IlUicni Ja i\ui vujaiva« * uv‘ ' ,en in naraven v vlogi načelnika gasilce Je bil Verdnik. Tudi naravoslovec. Profesor Mrak (Rotner O.), se je prav dobro vživel v svojo vlogo, a je bil v Posameznih prizorih predomač. Brhka Re-(Mramor) je bila oofoca sobarica. uspel s svojo šomoštrsko modrostjo, povrhu še do ušes zaljubljen v Jerico, županovo hčerko (Krajnc M.), ki je odigrala res dovršeno in naravno, prav tako kot njena partnerica, gledališka igralka Ružiča (A. Ropret). Flere (Z. Rafolt) je dobro igral, le nekoliko več izrazitosti in živahnosti bi mu bilo treba. Zelo pa se je potrudil in povsem naravno podal svojo vlogo naš odrski znanec Gričnik Drago, ki je igral dr. Pavla in je bil deležen obilo priznanja poleg svoje zveste in posebno v gestikulaciji histerične žene Anastazije (F. Goršek), ki je kot novinka res uspela. Za drugimi nista zaostala prav nič originalni vaški policaj (M. K r a j n c) in zamorec Jusuf (F. Lampreht) in zvesti sluga svojega amerikanskega gospoda milijonarja J. Flereta (L u ž o v e c T.). Tudi scenerija je bila zelo primerna času in okoliščinam in tudi maske so bile izborne. Tako je publika zadovoljna odhajala, igralcem pa je bilo v plačilo za njih trud in delo. Režiser je skrivnostno zaupal gledalcu, da nam v nedogledncm času postreže z igro »Sluga dveh gospodova ■iMSi ! seskega ulice. Kolo znamke »Puch« je vredno 800,— din ter ima evid. štev 74725-2. ... , v. , i nravilno po desni iz Košakov, po levi ji ie m Razpisana služba zdravnika. Banska Prišla nas£rofi tovarniška delav’ka Knezar Ana uprava dravske banovine razpršuje službo P studen!cev_ Makova ima na kolesu zlom-zdravnika uradniškega pripravnika za VIII. .. ... Iiuise„a ni bjlo položajno skupino v banovinski bolnišnicij hene ™lce< nujsega m ono. i' Mariboru Prosilci morajo imeli pogoje i m- hišne veze je ukradel kolo neznani za sprejem v banovinsko službo ter do- j storilec elektromonterju Lovru Remsu iz Ko-vršeno zdravniško pripravljalno dobo. ‘ Prošnje naj sc vlože pri banski upravi dravske banovine v Ljubljani do G. novem- m. šest kokoši je neznani tat ukradel iz bra t. 1. nezaklenjenega kurnika živinzdravniku Petru m Ljudska univerza v Mariboru. O srednje- Škofiču v Strossmajerjevi ulici. 5 kokoši je veškem Mariboru bo predaval drevi ob 20. bilo obročkanih s celulojdnimi obročki. Ško-prof. Franjo Baš. Po uvodnih besedah o najd- da znaša din 360.—. bah iz prazgodovinske dobe na ozemlju Ma- m Moško kolo brez lastnika je našel po-ribora bo predavatelj prikazal na podlagi sestnik Satler Alojz s Tržaške ceste ob ograji skic in tlorisov nastanek in razvoj srednjeve- pri gostjini Karner na Tržaški cesti. Slonelo škega Maribora. Mariborčani bodo imeli tako je jam od poldneva do večera. Kolo je znam-redko priliko, da se iz prvega vira seznanijo ke Puch s tov štev 27886 ter evid. štev. s preteklostjo svojega mesta. 21797-2. Lastnik ga dobi pri predstojništvu m. Predstava »Konec poti«, ki bi jo naj mestne policije p £5%?«£. US Ul,d. je darovala fc_ek ^ .. yMe| „ tvrdka ing. Šlajmer ih Jelenc. MALE OGLASE za sobotno številko Večernika“ oddajte že danes! se je pripeljal s kolesom ter zamahnil z roko proti psu, nato pa se naglo odpeljal dalje. Pes je obležal na cesti ter je pozneje poginil. * Tudi raztrgane perzijske preproge, obleke, čevlje, plačuje najboljše Vetrinjska 10, Maribor. ..Nenavaden Narodno gledalliie Petek, 25. okt.: zaprlo. Sobota, 2G. okt., ob 20.: človek". Red A. Nedelijo, 27. okt., ob 15.: »Vdova Ro-šlinka". Znižane cene. Ob 20.: »Nenavaden človek". Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto, 26. t. m. bo druga ponovitev v prvih dveh predstavah zelo simpatično sprejete Senečičeve tragikomedije »Nenavaden človek”. Na vrslo pride red A,— V nedeljo bo ob znižanih cenah prva le- ni Občina Studenci .poziva vse mladeni i _____________________________________ čc rojene v letih 1921 do 1925 in stanujoče . j0šnja popoldanska predstava s še vedno na območju občine Studenci, ne glede priljubljeno veselo ljudsko igro »Vdova na pristojnost, da se nemudoma zglase Rošiinka", zvečer pa se prvič v nedeljo v občinskem uradu, in to zaradi vpisa v , ponovi Senečieeva v ____________________ „ „0_____________»Nena- seznam obvezne telesne vzgoje. 1 vaden človek", ki bo z ozirom na do- ni Za prehrano revnih dijakov na klasični sedanje uspehe gotovo ugajala tudi ncdelj-gimnaziji je podaril odvetnik dr. Cvetko Dra- skim obiskovalcem, go iz neke sodne poravnave 300 din. Iskrena hvala. — Vivant sequentes! flfifJO m. Sokolska četa v Radvanju ................ ponovi v, nedeljo, 27. t. m„ ob pol 16. v radvanjski . * Grajski kino. Samo do vključno petka šoli odlično uspelo R. Doboviškovo veselo-; izborni češki film »Vražji študentje". Iz-jgro »Rodoljub iz Amerike.« Vljudno vabljeni!' rabile zadnjo priliko m si oglejte veleza- m Avtobus Maribor—Gornja Radgona. Av-'baven film. Pride: »Izvršil sem povelje". tobusno podjetje Lininger sporoča, da vozi na * Union kino. Od danes prvovrstni dvoj-imenovani progi tudi še v nedeljo, 27. t. m. > ni spored: 1. Črna mačka, napeta vsebina in na praznik Vseh svetih, 1. novembra. Od- j tajinstven. pustolovščine. 2. Izgubljeno nic-hod iz Maribora z Glavnega trga ob 19. uri. sto, največja filmska senzacija, modema m Tudi našim malčkom v Studencih moramo nudiLi razvedrilo. To nalogo si je nadelo sokolsko lutkovno gledališče v Studencih, ki prereja ob sobotah popoldne v Sokolskem domu lutkovne predstave. Tako bodo tudi jutri popoldan ob 16. ime- li kar dve predstavi, in sicer_ „Kako je nnmaitfli TimHnlku" in pa ,,1.ii- ll ašper ček pomagal Dmdalku' robni lonček" m Zaradi tihotapstva se je včeraj zagovarjal pred tukajšnjim okrožnim sodiščem železniški kurjač Franc R., ki ga je ovadil neki znani studenški tihotapec, ker mu za izročeni denar ni prinesel saharina s Koroškega. Razprava je bila zaradi zaslišanja ljpvih prič preložena. tehnika, televizija. * Esplanade kino. Danes zadnjič razkošni velefilm »Maria Antoinelta", v nemškem j eziku. Soboto odlični francoski velefilm »Srčni utripi" z Danielle Darrieux. * Zvočni kino Pobrežje 26. in 27. okt. prekrasni film »Esnapurski tiger". Sledi | »Indijski nagrobni spomenik". o Vodnikovo knjigo 1940 bodo mogli dobiti samo tisti, ki ne bodo do izida odlašali z včlanjenjem v Vodnikovo družbo. Zato se nemudoma prijavite krajevnim poverjenikom ali pa sporočite svoj .naslov družbeni pisarni, Ljubljana, Knafljeva 5. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora Sinočnje zadnje kolo turnirja za šahovsko prvenstvo Maribora 1940 je sicer bilo nekoliko napeto, vendar pa ni več izpremenilo vrstnega reda na vrhu tabele. Kot je bilo pričakovati, je osvojil prvenstvo za leto 1940 mladi »železničarjevec« Viktor Dasko, ki je kot »nova zvezda« pakazal na tem turnirju precejšnje znanje. Njegova igra se odlikuje zlasti po solidnosti ter mirnosti in zbranosti živcev. V središnicah sicer še ni pokazal velikega znanja, niti v kombinacijah, zato pa je tem močnejši v preciznem igranju končnic, kjer si je nabral največ točk., V sinočnjem zadnjem kolu se je Dasko srečal s Certaličem. Igrala sta špansko partijo, v kateri je čertalič prišel do močnega napada, ki sta mu prinesla dva kmeta ter s tem izglede na zmago v končnici. Nekaj časa je bilo radi tega vprašanje Daskovega prvenstva zelo ogroženo, ker bi si moral v slučaju poraza deliti prvo mesto s prof. Stupanom. Tu pa je v težkem položaju priskočila Dasku na pomoč šahovska boginja Sreče, izvlekel se je iz težav, ker čertalič ni znal izrabiti velike prednosti, nakar je Dasko v lepi končnici odločil partijo v svojo korist. S tem je bilo vprašanje letošnjega prvenstva odločeno. —-Ketiš in prof. Stupan sta zaigrala Siciljanko, v kateri pa se je Ketiš nekoliko prenaglil z napadam, graf. Stupan je z izmenjano fjgwitnoMr. likvidiral napad in pri tem dobit kmeta, s katerim je z lahkoto izrabil nasprotnikovo oslabljeno pozicijo ter zmagaUv končnici. — Marvin in Marotti sta igrala francosko partijo. Slednji je že v otvoritvi dobil kmeta, ki ga je sicer Marvin ponudil v dobri veri, da pride do izglednega napada. Marotti je napad preprečil, nakar je nastalo tipično »rib-ljenje« brez duha in krvi. Marotti je branil slabega dvojnega kmeta do onemoglosti, kar je slednjič Marvina popolnoma vrglo iz tira. Marotti je po dolgi in mučni igri le uveljavit svojo materialno prednost in partijo dobil. — Tudi Babič in Breš sta zaigrala francosko partijo, ki je po likvidaciji srednje igre- prinesla Brešu prednost dveh močnih prostih kmetov. Podoba pa je, da Breš ni utegnil prednosti izrabiti, nakar je Babič s svojim edinim prostim kmetom zmagal v končnici. Partija Regoršek — Bien pa je bila odložena. Končno stanje: Dasko 9, prof. Stupan 8, Marotti7, Regoršek 5s/2 (1), Marvin 5l/-2, Babič, Breš in Ketiš 4, Bien 3>/e (1), Nosan 2, čertalič D/s točke. Zaklj‘uček turnirja bo jutri zvečer ob' 20. V, kavarni »Orient«, ko bodo razdeljene nagrade. Po razdelitvi nagrad pa bo večji brzo» RAZNO - OBRT TRGOVINA VAJENCl-(KE) SLUŽBO DOBI ŽENSKI KOTIČEK SOBO ODDA s črlan jo iz članstva SNZ SK Trbovlje, ker se ne pokorava sklepom upravnega odbora, ne odgovarja na pismene pozive [er ne izpolnjuje obveznosti naprain drugim klubom. s IMcgacija zinisko-sportiie zvezo jc sprejel v Beogradu minister za telesno vzgojo Dušan Pantič. Delegacijo je vodil Josip Goreč iz Ljubljane. Soofž Kdo bo table-tenišks prvak Maribora POKIcOVitLU a c.,, a st J A JE PKEDSiE ; MESTA DR. AL. JUVAN Po večletnem presledku bomo imeli v soboto in nedeljo v Mariboru zopet veliki lable-teniški turnir za prvenstvo mesta, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo mestni župan dr. Alojzij Juvan. Tekmovanja se bodo poleg najboljših ping-pon-gašev iz vse Slovenije v veliki meri udeležili tudi Mariborčani, saj sla športna kluba Maribor in Železničar ustanovila v zadnjem času posebna odseka za namizni lenis, mnogo pa še je prijateljev tega cnorla, ki še irenuino niso klubsko orga- nizirani, a bodo tudi imeli priliko sodelovanja v skupini novincev, ki bo tako za Mariborčane najzanimivejša. Pričakuje se tildi precej prijav v damski konkurenci. Favorite je težko napovedati, saj bo nastopilo mnogo igralcev, ki jih sploh še nismo videli. Tudi med občinstvom vlada za ta , doslej v .Mariboru zanemarjam spori mnogo zanimanja. Pričakuje se velik obisk prireditve, ki i>o v soboto in nedeljo v telovadnici meščanske šole v Krekovi ulici. Vstopnine ni. SINA NAGOVORILA DA POŽGE MOŽU HIŠO V Hrvaškem brodil je nedavno nastal, ogenj v leseni hiši posestnika Antona I^oc^ borška, ki je kljub takojšnji intervencij gasilcev pogorela do tal. Ker se je ogenj že takoj v začetku pojavil v zelo močnem obsegu, so takoj sumili, da je podtaknjen. V preiskavi orožništva se je sum požiga vedno bolj obračal proti posestnikovi ženi Tereziji in njenemu nezakonskemu sinu. Po aretaciji je sin priznal, da ga jc mati pregovorila k požigu ter mu stisnila celo vžigalice v roke. Mati sedaj vsako krivdo zanikuje. Po mnenju sosedov je ozadje dogodkov v tem, da je Podboršek vložil tožbo za ločitev zakona. Po vložitvi je žena večkrat grozila s požigom, slišali so baje celo, kako je nagovarjala Sina. Najbolj pa jo obremenjuje, da je dala pred požarom odstraniti iz hiše vse svoje stvari. Zavarovalna polica je bila na njeno ime, tako da bi ona dobila celo zavarovalnino. V nedeljo Železničar - Mars na stadionu o Ljudska knjižnica Sokolskega društva v Murski Soboti je bila v času velikih šolskih počitnic popolnoma preurejena. Poleg slovenskega leposlovnega oddelka ima še slovenski mladinski in poučni oddelpk ter srbsko-hrvnt-ski in nemški oddelek. Knjižnica je splošno dostopna vsemu prebivalstvu, ne le sokolskim pripadnikom. Knjige se izposojajo vsako nedeljo od II. do 12. ure dopoldne v Sokolskem domu, pritličje desno. Izposojnina za mladinske knjige znaša 50 par za knjigo, za vse ostale knjige pa 1 dinar. Sedaj, ko nastopa hladen čas z dolgimi večeri, se čas najlepše krati ob lepi knjigi. Poslužujte se torej knjižnice obilno; nudila vam bo mnogo plemenite zabave! n Novinarji v Subotici so si ustanovili zadrugo, ki nosi naslov Proizvajalna zadruga subotiških novinarjev in publicistov. Kot člani so pristopili vsi novinarji iz Subotice. Zadruga bo kmalu začela z delom, posebno na Vzamem v najem ali kupim KOVAČNICO ali manjše posestvo na prometnem kraju. V ponudbi je navesti kraj, lego in velikost posestva ter ceno in jih nasloviti na Š. 1. v roke Lenartu Poročnik. Dravograd. ____________19268-11_____________ V centru zdravilišča Slatina Pri Banjaluki se nroda LEPO POSESTVO Informacije V. Adamič, Banjaluka, Kralja Alonza 1. 19252-11 SLADKORNO BOLNI! Vse kar rabite, dobite v najboljši kvaliteti v pekarni Rakuša. Koroška cesta 24 19032-28_____ VAŽNO ZA VSAKOGAR' Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike pri prvovrstnem pečarskem podjetju. Stalno velika zaloga naj- MOTORNO KOLO novejših modelov peči. šte- Popolnoma novo, z ali brez dilnikov in stenskih oblog, prikolice, 500 ccnv se poce-Pečarstvo Strašek Gustav, ni proda. Vprašaji v trgovini Maribor, Tvrševa ulica 12. s klobuki Cančala, Glavni 18218-28 trg 17. 19254-22 CtiNE MALIM OGLASOM. V malih oglasih slane vsuka beseda 5C par. najmanjša pristojbina za le oglase le din 10.— Dražbe, preklici. dopisovanja In ženitovanjskl oglasi din l do besedi. Naj. manišl znesek za te oglase le din 12,— Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno oblavo inaSa din 2—. Znesek ta male oglase se plačuje tako) orl naročilu, oziroma ga le vposlatl v olsmu skupa) * naročilom ali pa po poStnl položnici na čekovni račun St. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. TTIgTTTMMi! boljše dekle j 20-24 let staro, ki' zna šivati, FUREŽ! 1 se sprejme v biie. Naslov v V »Lovskem dvoru« nad ! ogl. odd. 19285-2 Tremi ribniki v soboto in ne- ' del jo domače koline. Najbolj-Je pečenice, krvavice, mladi kare itd Sc priporoča gostil- _________ ničarka. 19244-1 FRIZERSKA VAJENKA pridna, s predpisano šolsko jjJSBjjilJMiaHMMMUaUHH izobrazbo se sprejme. Ale-ŠIVILIO ksandrova cesta 22 19282-4 sprejmem takoj. Železnik, krznarstvo, Maribor, Kopali-ška ulica 192 6-2 ---------------------------------- VELIKA SOBA >n kuhinja se odda. Plinar-01] niška 29. 19265-5 19243-8 OPREMLJENO SOBO iščem v novi zgradbi v centru mesta Naslov pustiti v ogl. odd. >Večcrnika«. 19186-9 Edmond Rostand poslovenil Oton Župančič Dobite io v SOBA IN KUHINJA se takoj odda 2 osebama brez otrok. Naslov v ogl. oddelku. 19263-5 knjigarni Tiskovne zadruge, Mafibor Cankarjeva ulica 1 — Telefon štev. 25-45 Opremljena SEPARIRANA SOBA se odda. Zrinjskega trg 6/11, vrata 9, blizu kolodvora. 19251-8 v TISKOVNI ZADRUGI Cankarjeva 1 - Telefon 25-45, Oglasi po ceniku — Itokopisi se Poštni čekovni račun štev 11. 409 Izd \a m urejuje ADOLF KIBNIKAIl v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik SlA\Ku UKILLA v Mariboru ne rračajo. — Uredništvo In uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev, 25-67 iu uprave štev. 28-67..