IVIdjšp
Tiskovina, poštnina plačana
(BILMMLCD GDIBČmE ROAiJJŠIPffiBIK
ercan
Marec / Sušeč 2010 - št. 69
pri 2322 Majšperk
Občankam in občanom želimo prijetne velikonočne praznike ter lepo pomlad!
Domoznanski oddelek
35
MAJŠPERČAN
2010
352(497.4 Majšperk)
6008058,69
Županja z občinsko upravo,
občinski svet in Uredniški odbor Majšperčana
KNJIŽNICA IVANA
Nagrajene pustne skupine skupine
OTROŠKE SKUPINE:
1.	mesto: KORENČKI
2.	mesto: NARAVNE GOZDNE JAGODE
3.	mesto: ČEBELICE MAJE (Vrtec Majšperk)
DRUŠTVO LJUBITELJEV ZDRAVE HRANE KMETJE
ODRASLE SKUPINE:
1.	mesto: GRAJSKA GOSPODA IZPRED 200 LET
2.	mesto: VODA JE ZDRAVA (zDravje)
3.	mesto: PUTARJI
PORODNI KRČI HALOŠKEGA VODOVODA EKSPRES MENJAVA SPOLA
2. mesto otroške skupine: NARAVNE GOZDNE JAGODE
l. mesto odrasle skupine: GRAJSKA GOSPODA IZPRED 200 LET
3. mesto otroške skupine: ČEBELICE MAJE
J -I
UVODNIK ŽUPANJE
Spoštovane občanke in občani
danes, ko pišem ta uvodnik za predvelikonočno številko, je zunaj še veliko snega, ki smo ga letos imeli v izobilju, zato upam, da so se ga lahko v zadostni meri naužili vsi njegovi veliki ljubitelji. Mislim pa, da letos še prav posebej vsi težko čakamo pomlad in sonce, ki pomenita tudi to, da bomo lažje premagovali vsakodnevne poti in pričeli izvajati načrtovano na investicijskem področju.
Sicer pa bi težko dajala, da so ti zimski tedni manj aktivni, saj je to čas, ko imajo naša društva svoje občne zbore, na katerih opravijo pregled svojega dela in predstavijo načrte za prihodnost, na občini pa se aktivno pripravljamo na planirane investicije. Kot sem dejala že mnogokrat, smo lahko v občini Majšperk na delovanje naših številnih društev resnično ponosni. Gre za ljudi, ki vlagajo veliko svojega dela, znanja in časa v prostovoljno delo, namenjeno kulturi, izobraževanju, humanitarnemu delu, rekreaciji in druženju. In kot vedno poudarjam, se lahko vsem tem ljudem enostavno zahvalimo tako, da obiščemo njihove prireditve. Prav vzpodbudno je, da so bile letos na vseh prireditvah dvorane polne, pa naj bo to prireditev ob kidturnem prazniku, predstavitev igre Jara meščanka, prireditev ob 8. marcu v Stopercah, otvoritev razstave v Mali dvorani, otvoritev razstave Žarka Vrezca v veliki galeriji Tovarne umetnosti in predstavitev komedije Limonada slovenica. Prav tako pa smo letos beležili tudi največji obisk na pustni povorki, ki je bila izjemno zanimiva, za kar se še posebej zahvaljujem vsem sodelujočim, tako naši Osnovni šoli s podružnicami in vrtcem ter vsem društvom in občanom za izvirne ideje in trud pri maskiranju.
Že danes pa vemo, da bo to leto po prireditvah prav posebno, saj nas zraven nekako ustaljenih aktivnosti čaka še velik dogodek, to je osrednja slovesnost ob 600-letnici Ptujske gore, proglasitev Bazilike, Marijafest, ki bo letos še posebej bogat, za te prireditve pa skrbijo naši patri na Ptujski gori in vse te prireditve so objavljene v posebni brošuri. Naše TD Ptujska gora bo letos gostitelj prangerijade, ki se vsako leto seli iz kraja v kraj, torej tja, kjer imajo pranger. Priložnosti za prav posebna in enkratna druženja nam letos ne bo primanjkovalo, seveda pa je pri tako velikih dogodkih potrebno izvesti tudi številne aktivnosti, v katere bo vključenih veliko ljudi.
Na področju investicij za to leto načrtujemo dokončanje investicije v vodovodni sitem Haloze II. faza in dokončajjje investicije na cesti Marinja vas - Nadole, za katero smo pridobili sredstva Južne meje, gre pa za zahtevno področje v dolžini več kot 4 km, zraven te bomo modernizirali še 4 odseke cest, skladno z direktivo o onesnaževanju s svetlobo pričeli z obnovo javne razsvetljave, zgradili pločnik na Bregu, parkirišče pri pokopališču in cerkvijo v Stopercah, obnovili pešpoti na Ptujski Gori, pričeli s postopkom komasacij, če bodo lastniki zemljišč izrazili zadosten interes, pričeli z izgradnjo Športnega centra Majšperk, kjer zraven travnatega nogometnega igrišča načrtujemo še tenis igrišče, igrišče za skejterje, dvorano za squasch, prostor za rusko kegljanje, društvene prostore, manjši park in parkirišče, ki bo služilo tako za potrebe pokopališča kot športnega parka. Trenutno pa smo v postopku izbire izvajalca za izgradnjo Kulturno poslovnega centra. Upamo lahko le, da bo država objavila vse obljubljene razpise, saj z njimi že močno zamuja, to pa pomeni tudi počasnejše odvijanje investicij v občini. Imamo pripravljeno tudi vso potrebno investicijsko dokumentacijo in gradbeno dovoljenje za širitev vrtca, vendar je časovna realizacija odvisna od razpisa države in razpoložljivih sredstev za to področje.
Kot verjetno že veste, se bomo tudi v tem letu lotili čiščenja naše občine, in sicer v okviru akcije Očistimo Slovenijo, ki bo potekala 17. aprila. Vljudno vabim vse, da se tej akciji priključite. Že v lanskem letu nas je veliko čistilo in lepo bi bilo, če bi nas letos to delo opravljalo še več, saj imamo mnogo področij, ki so čiščenja potrebna. S tem vsi skupaj prispevamo tudi k večji ozaveščenosti in istočasno poskrbimo, da je naše okolje urejeno. Natančni razporedi in zbirna mesta, na katerih boste prejeli vreče, rokavice in osvežilno pijačo, bodo še objavljena in vam jih bomo poslali tudi na gospodinjstva. Za pomoč pri organizaciji, katere vodji sta g. Gorazd Ladinek in ga. Zlatka Lampret, bodo poskrbeli predsedniki svetov KS in posameznih društev. Torej, dobimo se 17- aprila, ki je namenjen čiščenju okolja v Sloveniji in upam, da tudi v občini Majšperk.
Za konec vam naj zaželim le še veliko zdravja, volje in energije za skupno delo. Ker pa so pred nami tudi velikonočni prazniki, vam želim, da jih praznujete v miru in v krogu svojih prijateljev in dobrih ljudi.
Dr. Darinka Fakin, županja občine Majšperk
UVODNIK ODGOVORNE UREDNICE
Pomladi naproti
Letošnje zime sem se počasi že prenajedla. Načeloma imam rada sneg — za kakšno dobro smuko in opazovanje zasnežene pokrajine, sicer pa negodujem ob slabo spluženi zimski cesti, neočiščenih pločnikih, brozgi, ki mi premoči čevlje, ledenem vetru, ki me zmrazi do kosti...
Letošnji zimski dnevi so bili vseeno nekoliko drugačni od preostalih. Vsaj tistih nekaj dni, ko sem večere preživljala ob televizijskem sprejemniku in navijala za naše športnike na zimskih OI v Kanadi. Če za Slovence velja, da nas »faušija gor drži«, pa vseeno mislim, da smo družno vsi — vsaj ob uspehu Petre Majdič in Tine Maže — ponosno zrli v našo zastavo na zmagovalnem odru. Zgodbo, ki jo je napisala Petra Majdič, je težko ponoviti, ker je zares enkratna. Ko sem spremljala njene teke, sem tako trdno stiskala pesti, da sem nohte zarila v dlani, ko pa je pritekla do tretjega mesta, sem se razjokala. Le kje je v sebi našla nadčloveško moč, da je zdržala bolečino, ki je neznosna??!! Vsi, ki ste imeli kdaj težave s tovrstno poškodbo, boste verjetno vedeli, o čem govorim. Bravo, Petra. Morala bi nam biti za zgled: potrebno se je boriti do konca in ne obupati, tudi ko si v navidezno izgubljeni situaciji. Od sreče smo v
zrak skakali tudi ob srebrni in bronasti kolajni Tine Maže! Ponosno sem gledala našo zastavo, počutila sem se kot majhen otrok, ki se mu je posrečilo zgraditi največji stolp iz kock. Bravo naši!
Da, seveda, preživeli smo tudi pust. Ob vsesplošni evforiji, ki jo zganjajo le v 17 km oddaljenem Ptuju, se sprašujem, kam je izginilo pustno razposajeno razpoloženje v našem kraju. Res smo se pokazali na sobotni pustni povorki, vendar pa o maškarah ostale dni ni bilo ne duha in sluha. Spomnim se, da smo leta nazaj, vsaj na pustni torek, našemljeni obiskali nekaj prijateljev in sorodnikov in si prislužili nekaj sladkarij. Resnici na ljubo Majšperk nikoli ni živel za pustne norčije. Skoda. Ko primerjam nekatere kraje, v katerih družno vse hiše šivajo pustne kostume in izdelujejo skupinske maske, mi je tesno pri srcu. Zal se je središče naše občine — govorim seveda o središču Majšperka — kar nekako ogradilo od vsega dogajanja. S svetlimi izjemami, seveda, se ljudje ne premaknejo iz svojih stanovanj, ne odzovejo se vabilu na proslavo, prireditev, celo na pogostitev ne! Zal postaja Majšperk vedno bolj tipično spalno naselje, kamor hodijo ljudje po dnevu, preživetem kje drugje, le še spat. Sprašujem se, kaj bi bilo potrebno narediti, da bi se kraj prebudil, da bi nam vsem postalo mar, kaj se dogaja v njem, v kaj se razvija. Mogoče bo čistilna akcija v mesecu aprilu priložnost, da pokažemo, da smo še vedno složni, da živimo za naš kraj, da nam ni vseeno,
kako živimo... Ali pa bo čistilna akcija spet, bolj ali manj, polomija — tako kot lani, ko se nas je ob gasilcih, lovcih in ribičih zbralo le 11 ljudi, pripravljenih pobrati smeti in očistiti našo okolico, ki jo onesnažujemo sami!!
Dragi občani, dragi Majšperčani! Pomlad je čas za nov začetek. Prepustimo se življenjski energiji in ji dajmo priložnost, da se naseli v vse nas. Živeti v kraju, v občini ne pomeni le, da nenehno in vedno znova le kritiziraš vse, kar se zgodi, pač pa pomeni, da sam pomagaš in postoriš tisto, kar lahko: smeti vržeš v koš, kamor spadajo, odzoveš se vabilu na prireditev, ki je namenjena tudi tebi, vključiš se v društvo, skupino, kjer lahko pokažeš, kar znaš, spodbujaš svoje otroke, da se odlepijo od računalnika oz. televizije in so kreativni in ustvarjalni...
Pred vrati so velikonočni prazniki. Bodimo letos drugačni in sami oblikujmo velikonočne voščilnice, pirhe, zajčke in vse, kar sodi zraven. Čas ob izdelovanju bomo koristno porabili pa še krasno se bomo počutili. In če bomo vse to počeli še skupaj z našimi najdražjimi, bo to še toliko več vredno.
Lepo pomlad - v skupaj očiščeni okolici - vam privoščim, ob praznikih, ki se bodo zvrstili do naše naslednje številke Majšperčana, pa vam iskreno voščim in želim, da jih preživite kar najlepše!
Zlatka Lampret,
odgovorna urednica Majšperčana
MAJŠPERČAN
je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. Vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 94. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32a, telefon: 02/795 08 30 in telefax: 02/749 4 2 21
GLAVNA UREDNICA: Zlatka Lampret
UREDNIŠKI ODBOR: Vilma Angel, Lea Gregurec, Marjan Kokot, Nataša Letonja, LEKTOR: Zlatka Lampret, OBLIKOVANJE IN TISK: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910, NAKLADA: 1500 izvodov. NASLOVNICA: Suzana Kodrič, fotografijA s prireditev ob 8. marcu. Lokalno informativno glasilo MAJŠPERČAN prejme vsako gospodinjstvo v občini brezplačno, izdajatelj plačuje plačuje 8,5% DDV (Ur. List RS št. 89/98).
IZ OBČINSKIH PROSTOROV
Delovanje Občinskega sveta Občine Majšperk
Občinski svet se je sestal na 27. redni seji 10. 12. 2009.
Po potrjenem dnevnem redu je občinski svet sprejel zapisnik 26. redne seje. Nato je sprejel Odlok o proračuna Občine Majšperk za leto 2010.
Po skrajšanem postopku je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk.
Za občinski časopis Majšperčan je bil sprejet sklep o določitvi programske zasnove in sklep o določitvi cen oglaševanja v glasilu Majšperčan. Občinski svet Občine Majšperk ni sprejel Statuta Občine Majšperk in Poslovnika občinskega sveta Občine Majšperk v 1. obravnavi.
Iz dnevnega reda je nato županja umaknila obravnavo sklepa o pristopu k ustanovitvi interesne zveze.
Dne 30. 12. 2009 je bila po telefonu izvedena 13. korespondenčna seja Občinskega
sveta Občine Majšperk.
Občinski svet je na omenjeni seji potrdil sklep o pristopu Občine Majšperk k ustanovitvi interesne zveze občin.
Dne 18.01.2010 je bila po telefonu izvedena 14. korespondenčna seja Občinskega sveta Občine Majšperk.
Občinski svet je na omenjeni seji potrdil sklep o spremembah dokumenta identifikacije investicijskega projekta za:
—	Modernizacijo lokalne ceste Žetale
—	Vabča vas,
—	Modernizacijo lokalne ceste Poluce
—	Bolfenk- Kosovo sedlo, odsek Bolfenk
—	Kosovo sedlo in lokalne ceste Sitež
—	Grdina ter
—	Modernizacija lokalne ceste Ptujska Gora - Slape in javne poti Slape - Peskov breg.
Občinski svet se je sestal na 28. redni seji 17.02.2010.
Po potrjenem dnevnem redu je občinski svet sprejel zapisnik 27. redne in 13. ter
14. korespondenčne seje.
Nato je po hitrem postopku sprejel Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju ter po skrajšanem postopku Spremembe in dopolnitve Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Majšperk.
Za projekt Kulturno poslovni center Majšperk je potrdil Predinvesticijsko zasnovo in investicijski program. Občinski svet je v obravnavo dobil tudi dokument identifikacije investicije širitve Vrtca Majšperk, vendar ga ni potrdil, ker ga je potrebno dopolniti. Sprejeta sta bila tudi letna programa športe in kulture v Občini Majšperk za leto 2010.
Občinski svet je sprejel tudi sklep o prilagoditvi javne razsvetljave na Bregu ter posamični program pridobivanja pare.
št. 44/56 in 44/57 obe k.o. Lešje.
Vso gradivo občinskega sveta je dostopno na spletni strani: www.lex-localis. info
Tatjana Varžič
LC Doklece - Marinja vas in priključne javne
poti Sitež - Vinarje
Izgradnja lokalne ceste in priključne zaključek del pa pričakujemo do poletja okviru Operativnega programa krepit-javne poti je v teku. Jeseni 2009 je 2010.	ve regionalnih razvojnih potencialov
izvajalec pripravil tampon za asfaltira- Pogodbena vrednost del znaša 369.67- za obdobje 2007-2013 in Republika nje, poleg navoza materiala in utrditve 8,54 EUR. Sredstva v višini 100% Slovenija. DDV bo Občina Majšperk terena pa je urejeno tudi odvodnjavanje. neto investicije zagotavljata Evropska plačala iz proračuna. Z investicijo bo Asfalterska dela se bodo začela takoj, skupnost iz prednostne usmeritve »Raz- obnovljeno 2.782 km lokalne ceste in ko bodo vremenski pogoji to dopuščali, voj a obmejnih območij s Hrvaško« v 1.083 km javne poti.
Sekundarna kanalizacija Lešje
Končni znesek investicije je znašal obdobje 2007-2013, sredstva v višini Z investicijo bo zagotovljen priklop
829.210.00	EUR. Sredstva v višini 178.038,00 EUR Republika Slovenija na kanalizacijski sistem 130 prebival-
449.498.00	so bila zagotovljena iz Struk- po 23. členu ZFO-1, preostali del v cev Lešja. Izgradnja je bila zaključena
turnega sklada EU v okviru krepitve višini 201.674,00 EUR pa je zagotovila 13.08.2009, na izdajo uporabnega regionalnih razvojnih potencialov za Občina Majšperk iz proračuna.	dovoljenja še čakamo.
Oskrba s pitno vodo na območju Haloz
Trenutno je v občini Majšperk na vodovodni sistem priključenih 3.500 prebivalcev, kar predstavlja 85% priključenost na vodovodni sistem. Namen projekta je zagotoviti preostalemu delu prebivalcev Občine Majšperk varno in dolgoročno vodooskrbo. Tako je izven sistemske oskrbe z vodo na območju Občine Majšperk so naselja Grdina, Kupčinji vrh, Stoperce, Spodnja Sveča
in Zgornja Sveča. Urejena vodooskrba tega področja bo tem ljudem omogočila osnovne življenjske pogoje. V občini Majšperk je za področje zaselkov/naselij Grdina, Kupčinji vrh, Stoperce, Spodnje in Zgornje Sveče sistem zasnovan tako, da se predvidi navezava na vodovodni sistem Majšperk - Nadole in se zgradi primarni cevovod dolžine 5.300 m z navezavo na obstoječi
rekonstruiran vodohran Semečec, z novim vodohranom Kupčinji vrh ter prečr-palnico za potrebe višinskih področij (2. tlačna cona). Del projekta je hidravlična izboljšava cevovodnega sistema Podlože — Breg v dolžini
4.000	m. Gradnja sistema v Občini Majšperk se izvaja od konca leta 2008, v letu 2010 pa bo sistem predan v obratovanje.
Vrednost projekta znaša 1.329.887,12 EUR (z DDV), od tega znaša sofinancerski delež iz Kohezijskega sklada in Ministrstva za okolje in prostor 997.415,34 EUR, razliko pa zagotavlja Občina Majšperk iz proračunskih sredstev.
Izvedbo projekta lahko spremljate na povezavi: http:// www. haloze-voda.info/.
Očistimo Slovenijo v enem dnevu!
Draga prostovoljka, prostovoljec!
Le še slab mesec dni nas loči do 17.4., ko bo po vsej Sloveniji potekala največja okoljska akcija v zgodovini Slovenije. Priložnost imamo združiti moči in dokazati, da nam ni vseeno za naš svet. Pokažimo, da smo ljudje akcije in borci za skupno dobro. Skupaj bomo očistili Slovenijo odpadkov, se družili, zabavali ter ob tem naredili nekaj dobrega zase in za naravo.
Postani del največje prosto-
voljske akcije v zgodovini Slovenije tudi ti! Pridruži se akciji na www.ocistimo. si. S tvojo prijavo bomo to obsežno akcijo laže načrtovali in te o vsem tudi obveščali. Pomlad se prebuja in narava kar sama vabi po sprehodih. Ne pozabi tudi na divja odlagališča, ki jih lahko na www.ocistimo.si prijaviš, saj jih bomo le tako lahko 17.4 očistili.
Skupaj nam bo uspelo!
Ekipa Očistimo Slovenijo v enem dnevu!
Spoštovane občanke in občani!
17. aprila bo potekala vseslovenska okoljska akcija. K njej bomo pristopili tudi prebivalci naše občine. Vabim vas, da se je udeležite v čim večjem številu, saj bomo le tako uspešno očistili naš prostor odpadkov, ki jih v naravo odlagamo sami. Zbirna mesta za vse prostovoljce bodo v občini Majšperk: PGD Majšperk, PGD Ptujska Gora, PGD Medvedce, PGD Stoperce in bivša OŠ Naraplje. Vsi,
ki se bomo udeležili čistilne akcije, se bomo na zbornih mestih zbrali ob 9. uri. Skušali bomo očistiti čim več odpadkov v naravi in tudi črna odlagališča, ki smo jih že locirali.
Le čista narava nam je v ponos! Naj bo čista tudi občina Majšperk.
Vabljeni na čistilno akcijo 17. aprila. Vabljeni vsi, ki vam ni VSEENO!
Zlatka Lampret, koordinatorka akcije
Sklad dela za osebe v postopku izgubljanja zaposlitve
Prve informacije in vpis v sklad dela vam nudimo v info točkah na sedežu Sklada dela Spodnje Podravje v Ptuju, Aškerčeva ulica 1, v ponedeljek od 9.00 do 11.00 ure in v sredo od 13.00 do 15.00 ure. Pokličete lahko na telefon: 749 34 64 ali GSM: 041 663 359 (Jelka Zabvnik). Informativne ure imamo tudi v prostorih občine Ormož, Ptujska c.6 (soba št.l5a, l.nadstr.), vsak torek od 15.00 do 16.00 ure.
Tudi letošnje leto bo zaznamovano z neugodno gospodarsko situacijo, zato se predvideva, da se bo povečala tudi brezposelnost.
Danes veliko ljudi ostaja brez dela zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, stečaja ali likvidacije podjetja. Kot presežni delavci se znajdejo v situaciji, ko večinoma ne vedo, kako naprej. Ravno z namenom prve podpore osebam v postopku izgubljanja zaposlitve deluje Sklad dela Spodnje Podravje s sedežem v Ptuju. Že v lanskem letu, ko je bil velik porast brezposelnosti, so se v sklad dela vključili presežni delavci, in to predvsem tisti, ki so se odločili, da se ne prepustijo
brezizhodni situaciji, ampak se želijo čim hitreje vrniti v zaposlitev oziroma si zadati cilj ostati zaposljiv in aktiven na trgu dela.
Sklad dela nudi individualne in skupinske oblike informiranja in svetovanja v info točkah, ki bodo organizirane v podjetjih, na sedežu sklada dela in na nekaterih občinah. Osebe, ki se bodo vključile v sklad dela, bodo dobile možnost vključitve v delavnico, ki jo izvaja sklad dela.
V delavnicah bodo dobili napotke, kako se prijaviti na Zavodu za zaposlovanje, spoznali bodo možnosti in poti do novega dela in zaposlitve, si zadali zaposlitveni cilj in oblikovali načrt, kako ga doseči. Pomagali jim bomo
pri pridobitvi osnovnih komunikacijskih veščin in tehnik, potrebnih za iskanje nove zaposlitve. Srečali se bomo 4 krat po uskladitvi termina.
Delavnice bodo potekale v Ptuju in Ormožu. V dogovoru z Zavodom za zaposlovanje bodo udeležencem Sklada dela Spodnje Podravje prednostno omogočene tudi
vključitve v druge programe, da se bodo čim hitreje in lažje ponovno zaposlili, kar tudi za njih predstavlja določeno prednost.
Vključitev v sklad dela je prostovoljna in brezplačna. Vsituaciji, v kateri ste se znašli, niste sami, vendar je prvi korak vaš. Sklad dela vam bo stal ob strani.
Lastniki malih živali občine Majšperk!
Spoštovani ljubitelji domačih živali, poskrbite, da vaši ljubljenčki svojih iztrebkov ne bodo puščali na javnih površinah ali drugih mestih.
Članek je napisan z namenom opozoriti lastnike pasjih in mačjih kosmatincev na njihovo odgovornost do živali in okolja.
Živahni pasji in mačji kosmatinci, vsak s svojim priljubljenim imenom, tekajo in se sprehajajo, včasih sami, včasih z ali ob lastniku, po ulicah in pločnikih. Za živali je treba povsod poskrbeti. Ne samo doma v stanovanju, temveč tudi na javnih površinah, kjer hodijo občani in turisti. Lastnikom domačih živali bi moralo biti samoumevno, da počistijo, kar je »pridelal« njihov kuža. Če si natakneš vrečko na roko, z njo
primes iztrebek in vrečko povlečeš čez iztrebek, ni niti najmanjše možnosti, da bi blato prišlo v stik z dlanjo. To je veliko lažje narediti, kot s čevlja obrisati posledice neprevidnega koraka.
Zaradi varstva občanov in premoženja je prepovedano puščati na javnih površinah ali na javnih prostorih, kjer se odvija kakršen koli promet, živali brez nadzorstva ali puščati domače živali, da povzročajo škodo na tujih njivah, vrtovih ali drugih površinah. Prepovedano je voditi pse in druge domače živali na zelenice in dvorišča otroških vrtcev, šol ter druga otroška igrišča in pokopališča. Z namenom varovanja zdravja in čistoče je prepovedano puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah ali drugih mestih.
Za lastnike domačih živali, katerih ljubljenčki bodo puščali iztrebke tam, kjer je prepovedano, je predpisana denarna kazen z globo 250,38 evrov. Možnost pa je tudi izrekanja ustnih opozoril za prekršek in opomin.
Inšpekcijske in nadzorne službe opravljajo nadzor nad Odlokom o javnem redu v občini Majšperk (Uradni list RS, št. 57/05). Vendar pa je na tem področju vendarle za pričakovati red, ko bodo vsi občani osveščeni.
mag. Olga FEKONJA,
medobčinska inšpektorica
Kurjenje v naravi dovoljeno le izjemoma
“Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov, kot so papir, karton, plastika, tekstil, pohištvo in drugo, kar zajema tudi zeleni vrtni odpad z zelenic, odpadne veje, travo in listje, je po veljavnih predpisih popolnoma prepovedano. Nadzor nad tem izvaja občinska komunalna inšpekcija.
Občani se naj pred začetkom spomladanskega urejanja okolja seznanijo z zakonskimi določbami, povezanimi s sežiganjem različnih odpadkov v naravi.
Da je kurjenje v naravi popolnoma prepovedano, opozarjamo in dodajajmo, da je v skladu z republiško zakonodajo prepovedano sežiganje ostankov s kmetijskih površin in iz gozdov oziroma je dopustno le izjemoma in pod strogimi in natančno določenimi pogoji. “Izjemoma je kurjenje zelenega odpada v naravi mogoče, če je kurišče obdano z negorljivim materialom, in ko v prostoru okoli kurišča ni gorljivih snovi.
Kurišče mora biti oddaljeno vsaj 50 metrov od gozda in vsaj 100 metrov od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi. Ves čas kurjenja ali sežiganja je potrebno kurišče varovati in nadzorovati, po končanem delu pa se mora ogenj pogasiti ter kurišče pokriti z negorljivim materialom. Kurjenje, sežiganje ali uporabo odprtega ognja je potrebno prekiniti v primeru, ko je povprečna hitrost vetra večja od 5 metrov na sekundo, ali ob sunkih vetra, ki so močnejši od 10 metrov na sekundo. Prav tako se pri kurjenju ne sme uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje.” Izvajanje predpisov nadzoruje Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, če pa komunalni inšpektor ugotovi nespoštovanje
omenjenih določil, je dolžan narediti zapisnik in zadevo odstopiti pristojnemu republiškemu inšpektorju. “Takšno ravnanje izhaja sprejetega protokola, s katerim se je Slovenija zavezala, da bo sodelovala pri varovanju podnebja in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, med katerimi se na prvem mestu navaja prav ogljikov dioksid, ki je produkt gorenja.”
Na območju občine Majšperk bodo inšpekcijske službe sicer budno spremljale ravnanje občanov in mnogi so zaradi kurjenja v naravi že imeli opravka z inšpektorji, a nekaterim v okolju, kjer je (bilo) sežiganje različnih vrst odpadkov - zadnje čase predvsem po čiščenju v naravi - vsakdanje opravilo, težko razumeti še tako dobronamerne predpise.
mag. Olga Fekonja,
medobčinska inšpektorica
DOGAJANJE V OBČINI
Martinovanje na Ptujski Gori 2009
Na deževno novembrsko nedeljo (8.11.2009) smo se na trgu Ptujske Gore zbrali ljubitelji kulinaričnih dobrot in žlahtne kapljice.
Na stojnici so pridne članice Društva žena tisa predstavile veliko raznolikih sladkih mojstrovin, Turistično društvo Ptujska Gora je pripravilo kruh z zaseko,
medtem ko so člani Društva vinogradnikov in sadjarjev občine Majšperk prispevali svoja mlada vina oz. mošt. Po krajšem kulturnem programu, v katerem so se predstavili učenci OS Ptujska Gora ter Ljudske pevke s Ptujske Gore, je sledil krst mošta. Izvedel ga je p. Janez Samperl. Druženje smo nadaljevali ob
prijetnem klepetu in se zaradi dežja razšli malce prej kot načrtovano. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri uspešni izvedbi Martinovanja se iskreno zahvaljujem za pomoč!
Vilma Angel, TD Ptujska Gora
Strokovna ekskurzija članov Združenja rejcev plemenskih telic Stoperce
Delo od pomladi do jeseni in le kakšen dan počitka v mrzli zimi, takšno je življenje tistih, ki so se odločili, da bodo gospodarili na kmetijah ali pre-
prosto služili kruh z delom na kmečki posesti.
Ni proste nedelje, le malo je praznikov, vedno je namreč »veselo« na kmečkem
dvorišču.
A zraven dela, je potrebno poskrbeti tudi za razvedrilo. Prav slednje so storili člani Združenja rejcev plemenskih telic
Stoperce.
V četrtek, 3. septembra 2009, so se odpravili na strokovno ekskurzijo. Letos so si s sodelovanjem Kmetijske svetovalne službe izbrali sevniško in brežiško občino z okolico.
Jutranja kmečka opravila so se tega dne vršila nekoliko prej, saj je člane društva že v rani jutranji uri čakal avtobus za njihovo popotovanje po Posavju.
Po prvih kilometrih je sledila prva postaja. V Podčetrtku smo se okrepčali z jutranjo kavo, nato pa pot nadaljevali proti Sevnici. Sledil je strokovni ogled tovarne Tanin. Prijazno vodstvo nas je popeljalo po celotnem objektu, kjer smo si lahko ogledali, kako zmeljejo hlodovino in kako iz nje pridobivajo tanin. V tovarni, kjer je 153 zaposlenih, izdelujejo tudi lesarske izdelke, eden pomembnih je parket. Za nas, obiskovalce, je bil to nadvse zanimiv dogodek, saj so mnogi videli, kaj se dogaja z lesom, ki je rasel tudi na našem območju, na naših gozdnih tleh.
Sledil je ogled gradu v Sevnici. Na visokem hribu na Sevnico stoji grad. Tako kot vsi gradovi tudi ta nosi svojo skrivnost, se ponaša s svojim studencem želja in se ponosno bohoti s svojo veličastnostjo. Je pravokotne oblike s okroglimi stolpi. V grajski dvorani smo si ogledali film o življenju na gradu, ki so ga posneli, in v katerem igrajo domačini, Sevničani.
Kmalu je bil čas za kosilo, tokrat nas je pogrnjena miza čakala na Turistični kmetiji Klenovšek- Grobelnik. K
Udeleženci ekskurzije
Grad v Sevnici se ponaša s svojim studencem želja.
odličnemu kosili smo lahko izbrali tudi kakovostno vino in zadovoljstvo je bilo popolno.
Popoldan je sledila še degustacija sadja na Kmetiji Robek, kjer sadje sušijo in ga hkrati tudi predelujejo v jabolčni sok. Nato je sledil še ogled Kmetije Pribožič, kjer se ukvarjajo s predelavo mesa in izdelujejo .Prijeten dan je prijetna družba zaključila v gostišču Pod goro.
Vsakomur se je ta »prosti» dan odlično prilegel. Res je, da je veselje in smeh pol zdravja. Za razvedrilo je potrebno izkoristiti vsako priložnost. Člani društva se vsako leto zelo trudijo z izvedbo že tradicionalnega kmečkega praznika v Stopercah. Lani so jim, žal,
zagodle močne deževne kapljice. Pa vendar so vztrajali, kakor znajo v teh za kmetijstvo »čudnih časih« vztrajati tudi pri vsakdanjem delu na svojih domačijah.
Anica Rejec
Občni zbor Društva rejcev plemenskih telic
Ukvarjanje s kmetijstvom v današnjem času je dejavnost, ob kateri se poraja veliko vprašanj. A kljub vsemu obstajajo tudi društva, ki združujejo delavnost in prisluhnejo strokovnosti, kar pa je hkrati nujno za dobro gospodarjenje na slovenskih kmetijah.
Tudi člani DRPT smo se zbrali na rednem letnem občnem zboru in tako pregledali delo v preteklem letu in si
zastavili novi plan dela za leto 2010. Se vedno imamo v reji kar precej plemenskih telic, problemi pa so seveda z odkupi. O tem ter tudi o nadaljnji izgradnji in popravilu pašnikov je tekla beseda na občnem zboru. Odločili pa smo se tudi, da bomo letos strokovneje pristopih k organizaciji tradicionalnega kmečkega praznika. Že v petek bomo organizirali okroglo mizo, dogajanje pa
popestrili z dodatno ponudbo. Postavili bomo tudi šotor — to pomeni uspeh praznika v grdem ali lepem vremenu.
Pa že sedaj lepo vabljeni zadnjo soboto v mesecu maju na že 18. tradicionalni kmečki praznik v Stopercah.
Aleš Žnidarko
V Stopercah so tudi letos nastajale jaslice na prostem
December je mesec prazničnih dogodkov, mesec pričakovanj. Do 22. decembra morajo biti jaslice narejene, je bil »ukaz« vodje Ustvarjalne sekcije KPD Stoperce Brigite Frlež. In ubogali smo. Najprej smo krojili obleke, izdelovali lučke, pripravljali palice in šivali pastirčkove klobučke. Vse to je bilo narejeno in pripravljeno za božični večer, za našo božično zgodbo na prostem. Za obiskovalce smo pripravili kar 232 lučk ter enako število pastirskih klobukov in palic, želeli smo namreč, da ob božični zgodbi kot pastirji sodelujejo vsi obiskovalci.
Nadaljevati je bilo treba z izdelovanjem jaslic na prostem. Pripeljati les, ki ga je darovala družina Taciga iz Sp. Sveče. Prevoze je tudi
pri letošnjih jaslicah opravljal Vinko Kitak, ki ni član društva, a nam vedno pomaga. Sneg je padal iz dreves, ko je bilo treba iskati dračje, mah, šibje, smreke, palice ... Pomagali so Angela in Renato Ducman ter Anton Kralj. V mrzli zimi in snegu smo začeli postavljati votlino. To so postavljali Boris in Brigita Frlež, Francjernejšek, Darinka Jernejšek, Franc Kores ter Slavko Taciga. Razsvetljavo jaslic je naredil Roman Lampret. Za božično drevo, ki je lepo okrašeno z bonboni prav popestrilo božični prostor, sta poskrbela Rudi in Srečko, daroval pa ga je Janko Jernejšek. Osebe v jaslicah sta uredili Kristina Žolger in Angela Kitak. Božično drevesce so krasili Greta in Alojz Galun z vnukoma
Delali smo tudi na prostem.
Andrejem in Sasom, Milan Galun, Milenca Golob, Vinko Jerič ml., Kristina Žolger in Marjana Sledič. Pri jaslicah so s kakšno prosto uro pomagali tudi še nekateri člani ustvarjalne sekcije in pa tudi tisti Stoperčani, ki si skupaj z nami želijo, da se je v kraju občutil navdih
prazničnega - božičnega časa. Vsem, ki ste na kakršenkoli način darovali material in pomagali pri delu, pa seveda najlepša hvala. Upamo, da so naš in vaš trud opazili mnogi domačini in tudi drugi številni obiskovalci jaslic.
Anica Rejec
V Stopercah na Sveti večer - Božična zgodba in procesija v pastirski opravi
Sveti večer. Pri otroški maši se in staršev. Glanice Ustvarjal-je zbralo izredno veliko otrok ne sekcije so vsem podelile
Farani postali pastirci in se poklonili Novorojenemu.
palice, lučke in pastirske klobučke. Vsi udeleženci, teh je bilo preko 130, so se podali v pastirski opravi v procesijo do jaslic, ki so letos na severni strani župnijske cerkve. Prvo mašo in blagoslov jaslic je opravil domači duhovnik p. Alojz Klemenčič.
Sledila je božična zgodba, kjer se je predstavila dramska skupina. Marijo je odigrala Marinka Pšeničnik, Jožefa Milan Galun, kralji so bili Matjaž Kitak, Vinko Jerič
ml. in Dejan Kamenšek, angel na stoperški poljani pa je bila Janja Lorber. Vezno besedilo je bral Sašo Kodrič. Pri božični slovesnosti se nam je pridružila tudi županja. Ob polnoči je sveto mašo daroval provincial slovenske minoritske province p. Milan Kos. Prisluhnili smo bogati božični pridigi in se tudi tokrat zazrli v pastirski opravi k Novorojenemu.
Anica Rejec
Obnova kapele na Podložah
Obnovljeno kapelo je blagoslovil farni župnik Janko Frangež.
Na Podložah, ob nekdanji domačiji Straškovih, stoji približno sto let stara kapela, ki so jo domačini ob pomoči številnih donatorjev v lanskem letu obnovili. Zgodovina kapelice ni znana. Po dostopnih podatkih starejših krajanov pa naj bi bila zgrajena kot zahvalno dejanje v začetku 20. stoletja. Kapelico je, kljub temu, da so jo domačini vzdrževali, načel zob časa in je zadnja leta že začela propadati. Obnove se je lotila družina Strašek ob pomoči Občine Majšperk, krajanov in številnih donatorjev. Občina Majšperk je poskrbela za obnovo strehe, gradbena dela pri sanaciji kapele in okolice je prispeval
Žolgerjožes.p. iz Majšperka, izvedbo fasade in notranjih sliko pleskarskih del je doni-ral Maks Korez iz Majšperka, kamnite obloge oltarja, okenskih polic in poda v kapelici je izvedlo kamnoseštvo Draga Petrovič s.p. iz Slovenje vasi, za okna in vrata ter material za restavracijo kipa Marije je prispevala družina Strašek, restavracija prelepega lesenega kipa sv. Marije pa je delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. .Obnova kapele je združila sorodnike in številne krajane ob slovesni otvoritvi v decembru lanskega leta. Dogodek sta počastila tudi županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin in farni
župnik Janko Frangež, ki sta ob slavnostnem nagovoru in ob blagoslovu kapelice poudarila pomen ohranjanja kulturne in sakralne dediščine ter povezovanja občanov ob tovrstnih krajevnih simbolih.
Vsem omenjenim in tudi ostalim, ki so kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi obnove kapelice in zaključne prireditve ob njenem blagoslovu, se iskreno zahvaljujemo.
Marjan Strašek
Pust, pust, krivih ust! Nasmejan, norčav in
masten okrog ust!
V soboto, 13. 2. 2010, smo izvedli že 11. pustno povorko v naši občini. Povorke se je udeležilo 19 maskiranih skupin, od tega 10 otroških skupin OS Majšperk s podružnicami Stoperce, Ptujska Gora in vrtec ter 9 odraslih skupin. Od odraslih skupin je bilo 6 skupin društev, skupina Stanečke vasi, skupina iz Kupčinjega vrha in skupina iz Lešja. Zbirališče je bilo na Bregu, od koder je povorka krenila proti Majšperku, kjer so se pred šolo skupine predstavile. Predstavitev je povezovala mušketirka Zlatka Lampret. Predstavitev si je ogledala
tudi tričlanska komisija, ki je imela zelo težko nalogo - izbrati najboljšo in najizvirnejšo skupino. Po predstavitvi skupin smo se zbrali pred gasilskim domom, kjer je otroke čakala malica, odrasle pa pogostitev, katero so pripravili Društvo žena Tisa Ptujska Gora, Društvo žena Majšperk in Vinogradniki Majšperk. Sledila je podelitev nagrad in rajanje. Povorko si je ogledalo okrog 2000 gledalcev, ki so nas spremljali, si ogledali predstavitev in se skupaj z nami veselili pred gasilskim domom.
Kakšno masko izbrati, je bilo razmišljanje vseh, ki
smo nameravali sodelovati na povorki. Lahko bi predstavljali ZDRAVO SOLO, je glasno razmišljal gospod ravnatelj in ideja je bila dobra. Na povorki smo
predstavili delček zdravega življenja na drugačen, šaljiv način. Našemili smo se v Čebelice, Naravne gozdne jagode, Banane, Korenčke, Hruške, Ananase, Kmete,
Branjevke, Meksikance in Ljubitelje zdrave hrane. Vse skupine so se zelo potrudile pri izdelavi kostumov in pri predstavitvi. Najizvirnejši pa so bili Korenčki 4.a, 4.b in 5.a razreda in tako osvojili 1. mesto. Drugo mesto je pripadlo Naravnim gozdnim jagodam podružnične šole Stoperce, 3. nagrado so dobile Čebelice iz Vrtca, Kmetje iz 7.a razreda in Društvo ljubiteljev zdrave hrane 8.a in 8.b razreda.
Tudi društva so se zelo izvirno maskirala, predstavila so se: Društvo žena Tisa Ptujska Gora - Imamo se fajn, PGD Majšperk - PGD Majšperk gre v R.A.J.,TD Naraplje - Začetki gasilstva, PGD Ptujska Gora-Putarji, Ustvarjalec
Majšperk — Grajska gospoda in kmetje izpred 200 let, KUD Majšperk - Voda je ZDRAVJE, skupina iz Kupčinjega vrha - Porodni krči haloškega vodovoda, skupina iz Stanečke vasi — Ekspres menjava spola in skupina iz Lešja - Narkomani. Prvo mesto je komisija prisodila Grajski gospodi in kmetom iz pred 200 let društvu Ustvarjalec Majšperk, drugo nagrado so dobili Voda ZDRAVJE KUD Majšperk, tretje mesto pa Porodni krči haloškega vodovoda, skupina iz Kupčinjega vrha, Putarji PGD Ptujska Gora in Ekspres menjava spola, skupina iz Stanečke vasi.
Za sodelovanje in uspešno izvedbo povorke se moram zahvaliti gospe župa-
nji dr. Darinki Fakin, gasilcem PGD Majšperk, občinskim delavcem, vinogradnikom, društvu žena TISA Ptujska Gora, društvu žena Majšperk, Zlatki Lampret, Draganu Murku, Romanu Lampretu, Jožetu Petroviču, članom komisije Branku Gajštu, Anici Rejec, Damjani Brglez, Branki Znidarko, Viktorju Kmetcu, Marjeti Kozoderc, Jožetu Režku, Milanu Erbusu, Marti Mlakar, Matjažu Kranerju, nastopajočim društvom, skupini Stanečka vas, skupini Kupčinji vrh, skupini iz Lešja, šolskim skupinam in vrtcu, posebej pa krajanom za okrasitev domov.
Vsi tisti, ki si niste ogledali povorke, vas vabimo drugo leto, da se nam pridružite na 12. pustni povorki v Majšperku. Ne pozabite! Vabljeni stari in mladi, suhi, debeli, resni, veseli, da bomo na pustno soboto skupaj noreli.
Danica Pompe,
vodja pustne povorke
Življenje in deio patra Albina Černenška
Pater Ivan Albin Cernen-šek je bil rojen 25.8.1931v Stogovcih 28 pod Ptujsko Goro, kjer je do devetega leta starosti bival pri babici Uršuli Cernenšek v Stogovcih (po očetovi smrti). Mama je bila v službi pri družini Wreg v Mariboru, Maistrova 13. Ko je bil v devetem letu starosti, mu je zbolela še babica, bila je napotena v bolnico, kjer je tudi 1.8. 1940. leta umrla. Tedaj je mali Ivan Cernenšek od devetega leta starosti naprej živel pri stricu Stefanu Cernenšku na Studencih pri Mariboru. Jeseni 1940. leta je šel v sirotišnico v Slovensko Bistrico k šolskim sestram. Tam je živel do marca leta 1941. Nato je nekaj časa živel pri mami Ivanki v Mariboru in pri stricu Stefanu Cernenšku. Jeseni leta 1941 ga je socialna služba napotila v šolo v Lokavec pri Cmureku
na Maistrovi 13 v drugo enosobno stanovanje na Partizanski cesti 44 v Mariboru, kamor še vedno rad prihaja. Po vojni je Ivan Cernenšek začel ministrirati in pri frančiškanih je ministriral vse do leta 1950. Zakramenta prvega svetega obhajila in birme je prejel v cerkvi svojega rojstnega kraja na Ptujski Gori. Odločal se je med več poklici, želel je postati fino-mehanik, a so mu rekli, da bo moral pred tem vsakdo imeti končano gimnazijo. Tako se je pričel šolati na nižji Cankarjevi gimnaziji in nato na Prvi državni gimnaziji v Mariboru. Malo maturo na Cankarjevi gimnaziji je opravil leta 1948 in nato še veliko maturo leta 1950 na Prvi državni gimnaziji. Nato je še šesti, sedmi in osmi razred gimnazije dokončal na Hrvaškem v Zagrebu na
Pater Ivan Albin Cernenšek pred Marijino cerkvijo na Ptujski Gori.
v Slovenskih Goricah, živel je pri družini Zaharija do aprila 1941. leta, kjer je končal osmi razred osnovne šole. Med šolskimi počitnicami pa je vedno prišel k mami Ivanki v Maribor in k stricu Stefanu. Z mamo sta se konec leta 1941 preselila iz stanovanja
Škofijski gimnaziji na Šalatki, kjer je maturiral leta 1954. Tako ga je že pri devetih letih starosti pot zanesla po svetu, večinoma k mami Ivanki, kjer si je služila svoj vsakdanji kruh, in k stricu Štefanu, kjer se je navdušil nad frančiškani. Leta 1950 je vstopil
Ob darovanju zlate maše na Ptujski Gori.
v njihov noviciat v Novem nestu. Po opravljeni gimnaziji v Zagrebu 1954. leta je pričel študirati teologijo v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 31.8.1958 v baziliki Matere usmiljenja v Mariboru, kjer je tudi 14.9. istega leta pel novo mašo ter nato 14.9.2008 po petdesetih letih maševanja v tej baziliki Matere usmiljenja v Mariboru (pravimo ji frančiškanska cerkev) daroval zlato mašo. Istega poletja je gospod Ivan Albin skupaj s slavljenci mariborske nadškofije daroval zlato mašo v stolni cerkvi v Mariboru in nato še oktobra meseca 2008 v rojstnem kraju Ptujska Gora v domači cerkvi Marije zavetnice s plaščem, ki bo letos s prihodom papeža na Ptujsko Goro posvečena v baziliko. Povsod so ga spremljali farani, kjer je služboval, in svojci družine Cernenšek.
Svojo duhovniško pot je p. Ivan Albin Cernenšek, (Albin je frančiškansko ime) pričel kot duhovni pomočnik v župniji Ljubljana Šiška. Nato je deloval kot kaplan od 10.9.1960 do 27.8.1975 v župniji Maribor — Sv. Marija (sedaj bazilika Matere usmiljenja). V veliki družini
frančiškanov je p Ivan Albin Cernenšek spoznal, da mora biti duhovnik prijatelj, učitelj in spremljevalec otrok, mladine, mladih zakoncev in njihovih družin ter starejših ljudi. Veliko ur je presedel v spovednici kot delivec božjega usmiljenja in oznanjevalec upanja in tolažbe. S to veliko župnijo je bil povezan 25 let svojega dušnopastirskega dela. V Spodnji Kungoti je 10. 9. 1963 prevzel še delo kateheta pri tedanjem župniku g. Vincencu Kranerju. Po njegovi smrti 1964. leta je postal duhovni pomočnik, od 1.4. 1965 pa vikar namestnik župnijskega soupravitelja sv. Marjete v Pesnici, z avgustom 1975. leta je župnijo prevzel kot upravitelj. Od
1. 7. 1984 do 15. 7. 1985 je
bil župnik, hkrati je zaradi bolezni domačega župnika poučeval še verouk v Svečini. Na njegovo pobudo je bila leta 1981 ustanovljena župnija sv. Jožefa delavca v Pesnici. Soupravljal jo je do leta 1985, istega leta s 15.7. je prevzel mesto župnika na Zgornji Polskavi. Ko se je preselil v to župnijo, je zaprosil za prestop med škofijske duhovnike, a je še vedno ostal
tesno povezan s svojimi redovnimi brati. Leta 1991 je bil sprejet med duhovnike mariborske škofije.
Ivan Cernenšek je duhovnik s srcem. V 50 letih duhovništva je opravil izjemno delo in v ljudeh, ki so ga srečali, pustil globoko sled z globoko vero, veliko dobroto, voljo in marljivostjo, pri tem pa pozabil skrbeti za svoje lastno zdravje. Njegova dobrota nagovarja k dobremu, njegovo razumevanje prispeva k sožitju. Njegova vera opogumlja. Volja in marljivost, ki jo izkazuje in pri tem večkrat zanika potrebo po počitku in večji skrbi za zdravje, kliče k sodelovanju in optimizmu. Besede, ki jih velikokrat ponovi, so preproste, a nosijo izjemno težo: »Trudimo se in prizadevajmo si za dobro.«
Sam je pri tem najlepši zgled. Nenehno
se trudi za bogato versko življenje: romanja v številna svetišča v državi in izven nje, skrbno in odmevno lepo pripravljene jaslice, obogatitve bogoslužja z nastopi mnogih kulturnih skupin, obhajanja obletnic zaobljube Mariji Pomagaj, maše na Brezanah, Bukovcu in Gaberniku. Z vsakoletnim tradicionalnim srečanjem bolnikov in ostarelih pa celotno župnijo vabi, da preizkušenim bratom in sestram namenijo posebno pozornost in spoštovanje.
V triindvajsetih letih službovanja na Zgornji Polskavi je namenjal stalno posebno skrb sakralnim objektom. On sam najbolj ve, koliko napora, volje in premagovanja ovir je bilo potrebno, da so bila tolika dela lahko sploh opravljena. Gotovo pa dela ne bila opravljena, če ne bi z župnikom, ki je bil vedno gonilna
sila, sodelovali številni strokovnjaki, izvajalci del, farani in drugi dobrotniki cerkve.
O njegovi gorečnosti govori popolnoma obnovljena župnijska cerkev. Bogu in Mariji se zahvaljuje, da je dočakal zlato mašo. Mladim naroča, naj resno vzamejo duhovniški poklic, z dušo in telesom, saj bodo tako imeli tudi blagoslov (delno povzeto: Jože Potrpin, Družina, Ljubljana: 14.12.2008). Zapis po intervjuju posvečen našemu dragemu sorodniku in vzorniku Ivanu Albinu Cernenšku!
Želimo še dolgo in z zdravjem posuto pot opravljanja poslanstva.
Sorodnica Polonca Cernenšek, dipl.m.s., univ.dipl.org.
PREDSTAVLJAMO VAM
Dušan Fišer
Domačin in svetovljan — oboje z veliko začetnico
Dušan Fišer — slikar s Slap, umetnik, ki v zadnjem času intenzivno burka umetniško sfero naše občine. Je član slikarske sekcije Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk, pripravlja razstave v Tovarni umetnosti na Bregu, aktivno sooblikuje domači in mednarodni umetniški svet... Domačin in svetovljan.
Zlatka Lampret: Gospod Fišer, v začetku najinega pogovora bralcem odkrijva, kdo sploh Dušan Fišer je’-
DUŠAN FIŠER: Je umetnik, ki se je rodil februarja sredi zasneženih Haloz, nato končal osnovnošolske obveznosti na Ptujski Gori in v Majšperku in se kasneje odpravil v Ljubljano, kjer je preživel naslednjih dvajset let in še malo čez. V tem času je končal srednjo Šolo za oblikovanje, Akademijo za likovno umetnost, Slikarsko specialko na isti akademiji, se podal na študij na Nizozemsko, na Dunaj, v Pariz... V vsem tem
Dušan Fišer med intervjujem
času so se dogajale razstave, potovanja, zgodbe - življenje. Nato je sledil drugi del zgodbe, ki se sedaj dogaja tukaj, na Slapah, kjer živi z družino, ustvarja, uči, razstavlja in uživa.
Zlatka Lampret: Dušan Fišerje ime, ki je v naši domovini in tudi širše dobro znano. Vaša prehojena slikarska pot do sedaj je izjemno pestra in zanimiva. Kaj se vam je v letih, ko
ste slikarstvo šele prav spoznavali, najbolj vtisnilo v spomin?
DUŠAN FIŠER: Zagotovo čas, ko sem spoznal in dojel bistvo in poslanstvo umetnosti v vsej njeni kompleksnosti, njeni univerzalnosti, neposrednosti in da sem sam lahko delček tega. Časovno to sovpada s končanjem študija in odločitvijo, da se želim v celoti posvetiti slikarstvu, ne glede na razmere, ki niso bile takrat preveč spodbudne - sploh na začetku. Namreč to je najbolj odločilen in kritičen čas za vsakega umetnika, ko konča študij in je pred odločitvijo, kaj bo počel tako v ustvarjalnem kot v eksistencialnem smislu.
Zlatka Lampret: Kaj pa vas, v primerjavi s preteklimi leti, najbolj navdihuje sedaj?
DUŠAN FIŠER: Navdih kot stereotip, ki ga pozna večina ljudi, nima kaj dosti opraviti z delom umetnika, ki se resno in profesionalno ukvarja z umetnostjo in jo ustvarja. Namreč delo umetnika je kompleksno in združuje različne pristope k ustvarjalnosti, ki jih pogojuje umetnikov ustvarjalni proces, ki združuje teorijo, filozofijo, znanost, zgodovino, družbeno okolje in stanje v družbi na katero se posledično odziva. Seveda vsak umetnik išče izhodišča za svojo ustvarjalnost na različnih področjih, skozi katera razvija lastni umetniški koncept in delo.
Moje ustvarjanje in raziskovanje je vezano predvsem na prostor kot tak in njegovo strukturo na različnih nivojih (fizičnem, zgodovinskem, psihičnem, duhovnem, mentalnem...) in pomenih. Gre za razmerje med človekom in prostorom, ki izhaja iz potrebe po zamejevanju in obvladovanju prostora kot zgodovinska nuja in bit. Seveda se prostor v mojih delih kaže tako v formalnem kot v konceptualnem smislu na različne načine v različnih obdobjih ustvarjanja.
To se kaže tudi v sami izvedbi, tako v slikarstvu, videu, objektih in instalacijah.
Zadnjih nekaj let je moje ustvarjanje usmerjeno predvsem v raziskovanje mentalne strukture prostora — to, kar se dogaja na našem mentalnem ekranu
v naših glavah in kako se to manifestira v fizičnem prostoru. Namreč ljudje razmišljamo vizualno - pomeni, da ko razmišljamo, si to tudi predstavljamo.
Zlatka Lampret: Svoje slikarsko znanje ste nabirali tudi na Nizozemskem, v Parizu in na Dunaju. Je za slikarja pomembno, da si svoje obzorje širi tudi v umetniških centrih? Kaj lahko spozna, kaj lahko pridobi?
DUŠAN FIŠER: Zame osebno je bilo bivanje in študij na Nizozemskem ključnega pomena, namreč takrat sem nekako uspel najti tisto, kar me je privlačilo v slikarstvo, se otresti bremena domačega prostora, ljudi, stvari in svobodo in neobremenjeno zaživeti v prostoru, kjer si popoln tujec, kjer te nihče ne poza in se lahko posvetiš delu. Spoznaš predvsem širino in odprtost prostora in multikulturnost ljudi, njihov dojemanje življenja in seveda umetnosti, ki je v tem prostoru prisotna z dolgo tradicijo in spoznavanje le-te v živo je zagotovo naredila velik vtis name in na moje delo. Srečevanje ljudi, navezovanje stikov, komunikacija je pa tisto, kar te osebnostno gradi, utrjuje, ti daje širino pogleda tudi skozi kakšno slabo izkušnjo.
Zlatka Lampret: Kako na ljubitelja likovne umetnosti gledajo v tujini, recimo na Nizozemskem; kakšna primerjava se vam ponuja s stanjem v doitiovini?
DUŠAN FIŠER: V domačem prostoru pač velja, da vsi vse o vseh vedo in nikomur nič ne privoščijo. Nate v tujini gledajo spoštljivo, vendar z distanco, ker te gledajo skozi stereotip tujca, sploh iz neke majhne Slovenije, za katero v glavnem ne vedo, kje je. So dolgo časa nedostopni , ne spustijo te v svoj krog, vendar sčasoma lahko postaneš celo prijatelj — so izjeme, ko se ljudje zelo hitro odprejo, se ti zaupajo in vezi lahko dolgo trajajo.
Zlatka Lampret: Mnogokrat slišimo, da slikarji preslikajo realnost v drugačni podobi na platno, nekateri na platiio dajo sebe. Kaj vam pomeni slikarsko platno?
DUŠAN FIŠER: Bojno polje med odločitvami, dilemami, potezami - polje, kjer se manifestirajo ideje, soočenja s samim seboj, fizične prezence duha, dialoga, univerzalnega jezika, usode, želja, bojazni, omejitev.
Zlatka Lampret: Videla sem nekaj vaših umetnin. Vsake oči imajo svojega malarja, pravijo. Nekaterim so všeč krajine, drugim tihožitja, tretji najraje opazujejo portrete. Kaj mislite, zakaj se ljudje ustavijo ob vaših slikah?
DUŠAN FIŠER: Ali so se znašli na nepravem kraju in so od presenečenja obstali pred sliko ali pa preprosto ne morejo mimo, ker jih fascinacija podob prevzame, jih preplavi, zmede, posrka vase in otrpnejo v ekstazi nerazumljenega.
Zlatka Lampret: Kako je danes umetnikom v Sloveniji?Je kruh, pri-služen le s čopičem, dovolj nasiten, ali se je potrebno za preživetje znajti še kako drugače?
DUŠAN FIŠER: Odvisno, kaj jim umetnost pomeni - ali samo vir zaslužka ali pa nekaj več in tisto nekaj več običajno ne prinaša normalne eksistence. V tem primeru običajno ob ustvarjanju počnejo še kaj, kar jim omogoča, da preživijo. Tudi sam ne živim samo od slikarstva, ampak počnem različne stvari - od poučevanja, mentorstva, vodenja delavnic, projektov, gledališke scenografije, do oblikovanja... Sam trg umetnin v Sloveniji ni urejen in ne omogoča vsem enakih možnosti, je vse bolj stihijsko, kakor se pač kdo znajde. Država ne uredi trga tako, kot je v tujini, in recimo podjetjem in posameznikom ne omogoča olajšav pri nakupu umetnin. Dejstvo pa je, da večina ljudi ne kupuje umetnin iz več razlogov, - ker nimajo denarja, ker jim to nič ne pomeni, ali pa ne razumejo. Kot zanimivost naj povem, da v celi občini Majšperk in širše do danes tako rekoč nihče ni kupil nobene moje slike. Zanimivo!
Zlatka Lampret: Iz zgodovine vemo, da je polovica znanih slikarjev hotela živeti le v velemestih, sredi množice ljudi, druga polovica je ustvarjala v
samoti, stran od ponorelega sveta. Z družino živite na Slapah. To pomeni, da vam je tišina haloških gričev ljubša od modernizacije v velikem mestu?
DUŠAN FIŠER: V bistvu dolgo nisem razmišljal o tem, da bi zapustil Ljubljano, bolj sem imel v mislih občasne umike iz mesta, vendar se je s spletom okoliščin zgodilo to, da sem se za stalno odselil iz Ljubljane. V tistem trenutku nisem veliko razmišljal o tem, kaj to pomeni zame in moje delo. Seveda je bil ta korak velika in usodna odločitev, ki je vplivala na moje delo in ustvarjanje. Prostor, v katerem sedaj ustvarjam, je prijeten, idiličen v naravi, odmaknjen od urbanega prostora. Seveda pa sem z odhodom iz Ljubljane izgubil živi stik z dogajanjem na umetniški sceni, kar je tudi vplivalo na moje nadaljnje (ne) sodelovanje. V tem smislu je bil moj odhod iz mesta neke vrste dvorezen meč, čeprav sem imel svoj atelje in dobre pogoje za delo in mestom, kjer se umetnost dogaja, kjer se izpostavljaš in reflektiraš sebe znotraj dogajanja v prostoru umetnosti. Ta dilema je več ali manj vse čas prisotna, namreč v prostoru, kjer sem sedaj, ni nekih povratnih refleksij, ni komunikacije, so le osebne dileme in samoizpraševanje znotraj lastnega diskurza. Večkrat razmišljam o tem, kako bi bilo, če bi... Kot zanimivost naj povem, da imam stalno prebivališče že vse življenje na Slapah, tako da se v bistvu nikoli nisem zares odselil.
Zlatka Lampret: Sodelovali ste na številnih razstavah, prejeli mnogo nagr ad. Katera vam je najljubša ?
DUŠAN FIŠER: V bistvu nobena, do nagrad nimam nobenega odnosa in mi ne pomenijo veliko, razen v mlajših leti, ko si lahko z nagrado zaslužil nekaj denarja. Že dolga leta ne sodelujem več na razstavah ah natečajih, kjer se podeljujejo nagrade. Tudi ne konkuriram za nagrade, ker na tak način tekmovalnost vnaša v ustvarjalnost nek paradoks in odvrača pozornost od bistva in poslanstva umetnosti.
Zlatka Lampret: Kaj ustvarjate v
tem trenutku?
DUŠAN FIŠER: Trenutno pripravljam projekt in razstavo na povabilo galerije iz Dusseldorfa iz Nemčije, kjer bom predstavil večmedijski projekt Mono-block, ki se navezuje na raziskovanje mentalne strukture prostora tehnoloških sistemov, ki so produkt človeka in so kot svetlobni objekti postavljeni v galerijskem prostoru.
Ob tem pa vodim in pripravljam razstave v galeriji Tovarna umetnosti, ki se nahaja v bivši TVI v Majšperku oziroma sedaj v lasti družbe Albin promotion.
Namreč na pobudo Branka Gajšta in županje dr. Darinke Fakin, da pripravim v Majšperku svojo samostojno razstavo, sem iskal primeren prostor zanjo in splet srečnih okoliščin je pripeljal do tega, da imamo v Majšperku sedaj odlično galerijo, ki nam jo lahko zavidajo velika mesta. Za to pridobitev se gre zahvaliti predvsem lastniku podjetja Albinu Brenclju, ki je z velikim posluhom prostor odstopil za galerijo, in direktorju Milanu Vinklerju, ki je vodil in omogočil ureditev prostora za galerijo. Sedaj v sodelovanju z njimi in s pomočjo Občine vodim in pripravljam razstave priznanih in uveljavljenih slovenskih in tujih umetnikov.
Sama galerija je izjemen prostor, lociran v kompleksu tovarne in je zagotovo velika in pomembna pridobitev za kraj in širše - omogoča nam namreč, da
Da, prav ste prebrali - tudi drugje opazne. Tokrat ni na mizi izvezen prtiček, poslikan krožnik ah klekljana podkev za srečo. Ne, tokrat j e pred nami prekrasen cvet sončnice na modrini neba. Velike bele črke so vstavljene k tej lepoti, iz katerih sestaviš besedo » UTRINKI».
In spet boste vprašali, kaj ima naše društvo pri tem? Veliko! Naša članica Silva HAJŠEK je prispevala k temu odličnemu delu, celo lektorsko delo
domači javnosti predstavimo umetnike in sodobno umetnost, ki jo običajno lahko gledamo samo v velikih mestih. Zato ob tej priložnosti vabim vse ljudi, da si ogledajo galerijo in razstave v njej, namreč z njimi bo galerija zaživela in živela s krajem.
Zlatka Lampret: Ob koncu najinega pogovora še tisto klasično vprašanje: kaj sledi v letih, ki prihajajoč Je v slikarstvu še kaj, česar niste odkrili, naslikali, prelevili na slikarsko platno?
DUŠAN FIŠER: Zagotovo je še veliko ne izrečenega - ne naslikanega, vendar to pustimo prihodnosti, naj nas preseneti.
Dušan Fišer je v petek, 12.3.2010, vabil na odprtje razstave, ki jo je sam pripravil. V Tovarni umetnosti na Bregu se je zbralo veliko ljubiteljev moderne umetnosti enega naših najvidnejših slikarjev. Žarko Vrezec se Majšperča-nom predstavlja z deli, poimenovanimi SLIKE. Zagotovo pa omejena razstava ni zadnja, z nestrpnostjo pričakujemo nova likovna oz. slikarska dela, ki bodo obogatila že tako bogato umetniško in kulturno ponudbo Majšperka. Dušanu Fišerju želimo veliko uspelih razstav, vedno novega navdiha za umetnine, ki presenečajo, jemljejo dih, navdušujejo, šokirajo. Naj živi umetnost!
Intervju je pripravila Zlatka Lampret
je prevzela. Čestitamo Silva, zelo smo ponosne nate.
Naše društvo je bilo povabljeno na to prireditev, kjer so ob desetletnici ustanovitve predstavili monografijo Društva žena in deklet Hajdina.
Tik ob cesti stoji majhna zgradba, nosi naziv Gasilski dom Hajdina, vidimo ga skoraj vsak dan, ko peljemo mimo, toda danes sva imeli priložnost spoznati njegovo notranjost. Kaj skriva to pročelje v sebi - veliko in prijetno
Tudi drugje opazne
Utrinek s prireditve na Hajdini
dvorano.
Z Vido sva presenečeni obstali med vrati — kakšen živ žav.! Velika dvorana je bila polna obiskovalcev. Ali je to res mogoče, sem se vprašala. Malce žalostna sem primerjala obisk prireditev v Majšperku. Pa ne pomeni, de niso kvalitetne, pa še kako so dobre, samo obiskovalcev primanjkuje. Iz zamišljenosti me je predramila Silva, ki nama je prišla naproti.
Predstavljeni sva bili vodstvu društva in njena predsednica je Marija Pulko. Tudi hajdin-ska dekleta obiskujejo naše razstave in upam, da bo v kratkem zraslo med društvi še kaj več kot samo obiski leteli. Predstavljeni sva bili tudi pisatelju Ivanu Cimermanu, Damjanu Kobaleju, primarij Mojci Senčar in Silvestri Brodnjak, ki naju je popeljala v ospredje dvorane. Društvo žena in deklet
občine Hajdina je bilo 5. marca 1999 ustanovljeno na pobudo Terezije Meško in Marte Sitar z namenom, da bi se žene in dekleta tega območja povezale, izobraževale, izmenjavale izkušnje, se zavzemale za ustrezno mesto žensk v družbi in dvig kvalitete življenja ter skrbele za društvene, kulturne in druge dejavnosti.
Predsednica Marija Pulko je s ponosom povedala, da danes šteje 160 članic. Poznane so po celotni Sloveniji, saj je odprtost za povezovanje in delovanje ena njenih glavnih oblik. Zaradi močne pripadnosti društvu pa zmorejo vse, ker so v prvi vrsti prijateljice, ki jih povezujejo skupni cilji.
Na svoje Hajdinčanke je izredno ponosen tudi hajdin-ski župan Radoslav Simonič. Občina Hajdina je pomagala pri izdaji zbornika. Pred-
stavitev jubilejnega zbornika je spremljal bogat kulturni program. Zapeli so ljudske pevke in pevci s Hajdine in iz Skorbe. Damjan Kobale pa je na svojo čudežno flavto pričaral božanske melodije. Peter Simoniti je recitiral pesmi Hajdinčanov, izredno pa so prisotne navdušili tudi gledališčniki iz Teharij. Večer poln emocij in zadovoljstva ob odlično opravljenem delu ter druženju vseh je trajal še pozno v noč. Tudi mize so se »šibile« pod dobrotami pridnih in iznajdljivih žena.
Društvo žena in deklet občine Hajdina je izvod »UTRINKOV« podarilo tudi našemu društvu in z veseljem smo ga postavili v vitrino, kjer že kraljujeta Zbornik DPD Svoboda Majšperk in Zbornik kraja STOPERCE.
Mira Trifunac
Gregor Kovačič - prejemnik bronastega znaka CZ
Državno
tekmovanje
Gospod Gregor Kovačič je član PGD Majšperk. Kot gasilec je v društvu opravljal številne naloge in funkcije. Med drugimi je bil tudi poveljnik društva, sedaj je podpoveljnik gasilske enote. Aktivno se vključuje v delo in na ta način dviga ugled gasilske organizacije.
Po opravljenem tečaju za bolničarja se aktivno povezuje v delo pri delu ekipe prve pomoči občine Majšperk. Ta ekipa dosega dobre rezultate na regijskih preverjanjih usposobljenosti ekip prve pomoči.
Z vsem tem in s svojim delom skrbi za nemoteno delo operativnih gasilcev in za usposobljenost le-teh.
Slovesna podelitev je bila na območju občine Svet Tomaž, na svečani podelitvi je bil prisoten generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje mag. Boris Balant.
Dragomir Murko
V skladu z razpisom memorialnega tekmovanja organizira Gasilska zveza Slovenije v počastitev spomina na dolgoletnega predsednika Gasilske zveze Slovenije tovariša MATEVŽA HACETA in pogoje do udeležbe na DRŽAVNEM MLADINSKEM GASILSKM TEKMOVANJU, ki bo v soboto, 5. junija 2010, v Lipovcih pri Beltincih ter DRŽAVNO ČLANSKO GASILSKO TEKMOVANJE, ki bo v soboto, 19.6. 2010, v Celju.
Na to tekmovanje sta se uvrstili ekipi PGD Majšperk, mladinke in članice.
Nova velika zmaga članic
V soboto, 13. marca, je v Novi Cerkvi pri Vojniku potekalo tekmovanje v spajanju sesalnega voda. Ob stopnjevanju napetosti med tekmovalnimi pari na samem tekmovališču so članice PGD Majšperk v močni konkurenci ženskih ekip osvojile prvo mesto z vrhunskim rezultatom 19,90. Čestitamo!
Dragomir Murko
Naše gasilke na najvišji stopnički!
^VA CER*'6’’
KIDANJE V
sOwju
VODA
Zaključek leta starejših gasilcev in veteranov
Na sestanku starejših gasilcev in veteranov, predstavnikov Prostovoljnih gasilskih društev članic Gasilske zveze Majšperk so se dogovorili, da se organizira zaključek na Turistični kmetiji Ačko na Štatenbergu. Zbrali so se v sredo, 9.12.2009, ob 11.00 pred PGD Majšperk. Z gasilskimi vozili PGD Majšperk in Ptujska Gora so se nato odpeljali na dogovorjeno lokacijo srečanja. Srečanja se je udeležilo precejšnje število starejših gasilcev in gasilskih
veteranov, zraven so seveda bile tudi gasilske veteranke. Uvodoma jih je pozdravil njihov vodja te komisije, ki je organizirana na nivoju GZ Majšperk, Borut Predan, ter naštel vse naloge, ki so jih med letom opravljali, in sicer:
-	udeležba na občinskem gasilskem tekmovanju,
-	sodelovanje ob 13. občinskem prazniku občine na razstavi društev in posameznikov, predstavili so se z njihovimi starimi značkami, ki so jih še pred
časom izdajali ob različnih jubilejih, slovesnostih, njihova prejeta odlikovanja, plamenice, ...
-	predstavili so staro motorno brizgalno iz leta 1943, PGD Ptujska Gora,
-	med letom so se dobili na Jelovicah s kratkim sprehodom, septembra so se ponovno srečali na Janškem vrhu
-	Lipno,
-	pred koncem leta imajo še nalogo, da obiščejo najstarejše gasilske veterane. Ob koncu nagovora jim je predsednik zaželel prijetne božične praznike ter srečno novo leto 2010. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Gasilke zveze Majšperk Dragan Murko, na kratko jim je predstavil delo zveze v letu 2009 in kakšne so naloge in cilji v letu 2010 na področju zaščite, reševanja in pomoči, vsem skupaj se je zahvalil za pomoč pri delu ali v organih društev, zveze ali kako drugače. Njihovi nasveti so lahko bogata in koristna dediščina.
Ob glasbi in dobro založenih mizah, za katere so poskrbeli na Turistični kmetiji AČKO, so se pozno zvečer vračali zadovoljni, zdravi domov. Vsa zahvala gre GZ Majšperk, ki poskrbi za aktivnosti starejših gasilcev, gasilskih veteranov.
»Gasilska« veteranov
Veterani GZ Majšperk

Marec / Sušeč 2010 - št. 69
1.	JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov društev na področju kmetijstva iz proračuna Občine Majšperk v letu 2010
2.	JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov in projektov turističnih društev v občini Majšperk za leto 2010
3.	JAVNI RAZPIS
za zbiranje ponudb za sofinanciranje programov, projektov in dejavnosti na področju kulture v Občini Majšperk v letu 2010
4.	JAVNI RAZPIS
za dodelitev sredstev za letni program športa in sofinanciranje športnih organizacij v občini Majšperk za leto 2010
1.
Na osnovi Pravilnika o sofinanciranju programov društev na področju kmetijstva v Občini Majšperk (Uradni list RS, št. 40/09) in Odloka o proračunu Občine Majšperk za leto 2010 (Uradni list RS, št. 106/09) ter sklepa odbora za gospodarstvo z dne 15.02.2010 objavlja Občina Majšperk
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov društev na področju kmetijstva iz proračuna Občine Majšperk v letu 2010
1.	Predmet razpisa
Predmet razpisa je sofinanciranje delovanja in programov društev s področja kmetijstva v skupni višini 7.000,00 EUR.
2.	Upravičenci in pogoji sofinanciranja
Upravičenci so društva, ki opravljajo registrirane nepridobitne dejavnosti na področjih podeželja oziroma kmetijstva in izvajajo programe v Občini Majšperk.
Za sofinanciranje lahko kandidirajo dru-
štva s področja kmetijstva, ki so registrirani v skladu z določili Zakona o društvih. Izvajalci morajo za kandidaturo za sofinanciranje programov na področju kmetijstva izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da so registrirana po zakonu o društvih,
-	da delujejo najmanj eno leto,
-	da delujejo v javnem interesu,
-	da kot glavno dejavnost opravljajo dejavnost, povezane s pospeševanjem, razvojem in promocijo kmetijstva, kmetijskih dopolnilnih dejavnosti in razvojem podeželja nasploh,
-	da imajo sedež v Občini Majšperk,
-	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje registriranih dejavnosti,
-	da redno izvajajo svojo dejavnost,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakonodaja.
Izvajalci programov s področja kmetijstva, ki zgornje pogoje izpolnjujejo, vendar se na razpis ne prijavijo ali se ne prijavijo skladno z razpisno dokumentacijo, v letu 2010 ne bodo upravičeni do namenskih sredstev proračuna Občine Majšperk.
3.	Rok in način prijave
Kandidati na razpisu svojo prijavo podajo na izpolnjenih obrazcih razpisne dokumentacije in z vsemi potrebnimi prilogami.
Prijavo lahko pošljejo s priporočeno pošto ali oddajo osebno na naslov: Občina Majšperk, Majšperk 32a, 2322 Majšperk.
Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti. Na sprednji strani kuverte mora biti razviden pripis »Razpis - kmetijska društva«, na hrbtni strani pa naslov kandidata na razpisu.
Prijave morajo biti predložene občinski upravi Občine Majšperk najkasneje do
dne 20.04.2010 do 12. ure. Po tem
roku prejete prijave se v postopku točkovanja in razdelitve sredstev ne upoštevajo.
4.	Razpisna dokumentacija za sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva Občine Majšperk in informiranje kandidatov
Kandidat za sredstva tega razpisa se
prijavi na razpis z izpolnjenimi obrazci razpisne dokumentacije in zahtevanimi prilogami.
Kandidati lahko razpisno dokumentacijo prejmejo, v času uradnih ur v prostorih Občine Majšperk, Majšperk 32a, 2322 Majšperk. Razpisno dokumentacijo lahko dobite tudi na spletni strani Občine Majšperk www.majsperk.si.
Vse dodatne potrebne informacije lahko kandidati pridobijo v rednem delovnem času na naslovu Občine Majšperk, tel. št. 795 08 30 ali po elektronski pošti: občina. majsperk@majsperk. si
5.	Postopek obravnave prijav
Pregled in ocenitev predloženih prijav na razpis opravi odbor za gospodarstvo pri občinskem svetu Občine Majšperk. O delu odbora se vodi zapisnik.
Odbor lahko posameznega kandidata pozove k dopolnitvi vloge, vendar ne kasneje kot 8 dni po roku za oddajo prijave. Kandidat mora svojo vlogo dopolniti najkasneje v 8 dneh od prejema poziva. Odbor pregleda vloge in pripravi predlog razdelitve sredstev, ki ga najkasneje v roku 30 dni po zaključku razpisa posreduje občinski upravi. Na podlagi predloga odbora o razdelitvi sredstev občinska uprava izda sklep o sofinanciranju dejavnosti društev.
Po pravnomočnosti sklepa o sofinanciranju društev izbrana društva sklenejo pogodbo o sofinanciranju dejavnosti društva.
Številka: 410-22/2010-1 Datum: 15.02.2010
Dr. Darinka FAKIN,
županja Občine Majšperk
2.
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Majšperk za leto 2010 (Uradni list RS, št. 106/09) in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov turističnih društev v Občini Majšperk (Uradni list RS, št. 40/09, v nadaljevanju: pravilnik), Občina Majšperk, Majšperk 32a, 2322 Majšperk, objavlja naslednji
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov in projektov turističnih društev v občini Majšperk za leto 2010
I.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov oziroma projektov turističnih društev z naslednjimi vsebinami:
-	organizacija in izvajanje turističnih in rekreacijskih prireditev,
-	sodelovanje pri organizaciji in izvajanju prireditev,
-	organizacija in izvajanje čistilnih akcij
-	vzdrževanje in urejanje kraja (turistična signalizacija in drugo)
-	vzgajanje in delovanje turističnega podmladka v okviru turističnega društva,
-	izdajanje promocijskega materiala za promocijo turistične ponudbe,
-	sodelovanje in promocija kraja na sejmih, razstavah in drugih predstavitvah občine,
-	aktivnostih za ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter urejanju in olepševanju okolja (urejanje in vzdrževanje piknik prostorov, kolesarskih in sprehajalnih poti, razgledišč, klopi za počitek sprehajalcev in podobno),
-	projekti v sodelovanju z drugimi društvi,
-	druge aktivnosti.
Predmet sofinanciranja na podlagi tega javnega razpisa niso:
-	programi in projekti, ki se ne izvajajo na območju Občine Majšperk. Izjema so programi in projekti, katerih vsebina je promocija oziroma trženje turistične ponudbe Občine Majšperk;
-	programi in projekti, ki se sofinancirajo iz posebnih proračunskih postavk oziroma, ki so že pridobili proračunska sredstva Občine Majšperk;
-	stroški dela oziroma stroški plač prijaviteljev;
-	stroški vlaganj v nakup oziroma vzdrževanje nepremičnin ali opreme, ki jih ima prijavitelj v lasti, najemu ali upravljanju;
II.	POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV:
Za kandidiranje na javnem razpisu mora prijavitelj izpolnjevati naslednje pogoje:
-	imeti mora sedež na območju Občine Majšperk;
-	biti mora registriran skladno z Zakonom o društvih;
-	iz uradnega naziva prijavitelja mora biti razvidno, da gre za turistično društvo;
-	namen in cilji delovanja prijavitelja ter njegove dejavnosti in naloge, morajo biti pretežno s področja turizma;
-	prijavitelj mora biti registriran in delovati na področju iz prejšnje alinee najmanj eno leto pred dnevom vložitve prijave na javni razpis;
-	imeti mora zagotovljene pravne, organizacijske, materialne, prostorske, kadrovske in druge pogoje za realizacijo prijavljenih programov in projektov;
-	imeti mora pravočasno in v celoti izpolnjene pogodbene obveznosti do Občine Majšperk iz predhodnega javnega raz-
pisa, če je na njem sodeloval.
III.	PRILOGE:
Vlogi na razpis mora prijavitelj priložiti:
-	izpolnjene obrazce razpisne dokumentacije;
-	fotokopijo odločbe o registraciji društva, ali fotokopijo temeljnega akta društva;
-	seznam članov s plačano članarino;
-	poročilo o delu in finančno poročilo za preteklo leto;
-	program dela in finančni plan za tekoče leto;
-	parafiran vzorec pogodbe.
Vse obrazce razpisne dokumentacije podpiše in žigosa zakoniti zastopnik društva oziroma od njega pooblaščena oseba.
IV.	VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV:
Višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa in so predvidena na proračunski postavki 11.1.3, znaša 3.100,00 EUR.
V.	VIŠINA DODELJENIH SREDSTEV:
Na podlagi ocenjevanja vlog odbor pripravi predlog prejemnikov sredstev in razdelitve razpisanih sredstev ter ga posreduje občinski upravi Občine Majšperk (v nadaljevanju: pristojni organ). Pristojni organ izda odločbe, s katerimi odloči o dodelitvi razpisanih sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe.
VI.	OBDOBJE, V KATEREM MORAJO BITI DODELJENA SREDSTVA PORABLJENA:
Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2010.
VII.	ROK ZA VLOŽITEV VLOG:
Rok za vložitev vlog za dodelitev sredstev iz tega razpisa je 20.04.2010 do 12. ure. Za pravočasno se šteje vloga, ki bo najkasneje do 20.04.2010 do 12. ure prispela po pošti oziroma osebno oddana na naslov Občina Majšperk, Majšperk 32a, 2322 Majšperk. Prepozne vloge bodo s sklepom zavržene.
Vlil. OBRAVNAVA VLOG:
Prepozne vloge in vloge, ki ne bodo oddane na obrazcih razpisne dokumentacije, bo s sklepom zavrgel pristojni organ. Prijavitelje, katerih vloge na razpis ne bodo popolne, bo pristojni organ v roku osmih delovnih dni od dneva odpiranja vlog pisno pozval, naj vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osmih delovnih dni. Nepopolne vloge,
ki jih prijavitelji v postavljenem roku ne bodo dopolnili, bo zavrgel pristojni organ s sklepom.
IX.	OBVESTILO O IZIDU RAZPISA:
Prijavitelji bodo obveščeni o izidu razpisa najkasneje v 15 dneh po poteku roka za predložitev vlog.
X.	PODPIS POGODBE
Pristojni organ posreduje prejemniku sredstev odločbo o dodelitvi sredstev ter ga hkrati pozove k podpisu pogodbe. Če se prejemnik sredstev, v roku petnajstih dni od prejema poziva, nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo na razpis.
XI.	NADZOR NAD PORABO SREDSTEV
Nadzor nad izvajanjem programov oziroma projektov in nad porabo dodeljenih sredstev opravlja pristojni organ. Prejemniki sredstev morajo najkasneje do roka, določenega v pogodbi, pristojnemu organu predložiti:
-	poročilo ter dokazila o izvedenih programih oziroma projektih, za katera so jim bila dodeljena sredstva;
-	dokazila o namenski porabi sredstev.
XII.	RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN OZNAČITEV VLOG:
Razpisno dokumentacijo je mogoče dobiti od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure (ob sredah od 8. do 16. ure) na naslovu Občina Majšperk, Majšperk 32a, 2322 Majšperk ter na spletni strani Občine Majšperk http://www.majsperk.si. Vloga, ki jo je potrebno oddati na obrazcih razpisne dokumentacije, mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila. Vloga mora biti označena na naslovni strani z »NE ODPIRAJ -VLOGA NA JAVNI RAZPIS TD 2010«, na hrbtni strani pa z navedbo prijavitelja in njegovega naslova. Vloga se pošlje ali osebno odda na naslov Občina Majšperk, Majšperk 32a, 2322 Majšperk. Za vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko pokličete na tel. št. 02 795 08 30
Številka: 410-25/2010-1 Datum: 15.02.2010
Dr. Darinka FAKIN,
županja Občine Majšperk
3.
Na podlagi 9. člena Pravilnika o merilih in
načinu izbire projektov, programov in dejavnosti na področju kulture, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 48/03 in 38/05) ter sklepa odbora za družbene dejavnosti z dne 15.02.2010, objavlja Občina Majšperk, Majšperk 32 a, 2322 Majšperk
JAVNI RAZPIS
za zbiranje ponudb za sofinanciranje programov, projektov in dejavnosti na področju kulture v Občini Majšperk v letu 2010
1.	VSEBINA JAVNEGA RAZPISA:
1.	Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev
2.	Pogoji za sodelovanje na razpisu
3.	Rok in način prijave
4.	Vsebina vloge
5.	Informiranje kandidatov
6.	Postopek obravnavanja vlog
2.	Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov, programov in dejavnosti na naslednjih področjih kulture:
-	glasbena dejavnost - odrasli, otroški pevski zbori, instrumentalni orkestri,
-	gledališka dejavnost,
-	lutkovna dejavnost,
-	recitacijska in literarna dejavnost,
-	folklorna in plesna dejavnost,
-	likovna, fotografska in filmska dejavnost,
-	ohranjanje kulturne dediščine (muzejska in zgodovinska dejavnost),
-	galerijska dejavnost.
-	založništvo
Vrednost razpisanih sredstev : 16.000,00 EUR.
Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2010
3.	Pogoji za sodelovanje na razpisu:
Na razpisu lahko sodelujejo društva, organizacije, zavodi in posamezniki, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v Občini Majšperk, da izvajajo dejavnost v Občini Majšperk, da imajo določeno število članov v Občini Majšperk, je njihovo delovanje oziroma so njihovi projekti povezani z Občino Majšperk,
-	da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih oziroma da so ustanovljeni v skladu s predpisi, urejajo njihov status in delovanje,
-	da imajo materialne, kadrovske in druge pogoje za delovanje,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu,
- da predložijo letni program dela.
4.	Rok in način prijave:
Predlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko oz. osebno najpozneje do 20.04.2010 na naslov : Občina Majšperk, Majšperk 32 a, 2322 Majšperk, "Javni razpis - kultura 2010". Šteje se da je prijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12.00 ure oddana v prostorih Občine Majšperk.
Na ovojnici mora biti napisano sledeče:
•	naslov prosilca (polni naslov pošiljatelja),
•	naslov prejemnika (Občina Majšperk)
•	pripis "Javni razpis - kultura 2010"
5.	Vsebina vloge:
Vloge za sofinanciranje programov, projektov in dejavnosti na področju kulture morajo biti izdelane izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije. Prosilci morajo priložiti tudi poročilo o delu v preteklem letu ter dokazila o izpolnjevanju pogojev, navedenih v tem javnem razpisu.
Prosilci lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo na Občini Majšperk, Majšperk 32 a vsak delavnik med 8 in 13 uro, v sredo do 16 ure, v sprejemni pisarni Občine Majšperk in na spletni strani občine www. majsperk.si.
6.	Informiranje kandidatov
Vse informacije bodo na voljo ustno na Občinski upravi Majšperk ali na telefonu 02 795 08 30 v času uradnih ur.
7.	Postopek obravnavanja vlog
Datum odpiranja vlog bo najkasneje 5 dni po končanem razpisnem roku. Odbor za družbene dejavnosti bo odprl pravočasno poslane prijave in ugotovil ali prijave izpolnjujejo razpisne pogoje. Vloge, ki bodo prispele po razpisnem roku za prijavo ne bodo upoštevane. Če odbor za družbene dejavnosti ugotovi pri odpiranju vlog, da vloga ne vsebuje vseh zahtevanih dokazil o izpolnjevanju pogojev, obvesti predlagatelja, ki mora vlogo v roku 5 dni dopolniti, drugače vlogo zavrne in obvesti predlagatelja.
Odbor za družbene dejavnosti zbrane vloge ovrednoti in pripravi predlog izbora kulturnih programov ter na osnovi sprejetih meril in normativov predlaga razdelitev razpoložljivih sredstev.
Vse vlagatelje bo Občina Majšperk v roku 15 dni po sprejeti odločitvi obvestila o izidu javnega razpisa, z izbranimi izvajalci programa kulture pa bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju.
Datum: 15.02.2010 Številka: 410-24/2010-1
Dr. Darinka Fakin,
županja Občine Majšperk
4.
Občina Majšperk na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in na podlagi 5 člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Majšperk (Uradni list RS, št. 21/03, 38/05, 25/08) ter sklepa odbora za družbene dejavnosti z dne 15.02.2010 objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodelitev sredstev za letni program športa in sofinanciranje športnih organizacij v občini Majšperk za leto 2010
1. VSEBINA JAVNEGA RAZPISA:
1.	Predmet razpisa in višina razpisanih sredstev
2.	Pogoji za prijavo na razpis
3.	Rok in način prijave
4.	Vsebina vloge
5.	Informiranje kandidatov
6.	Postopek obravnave vlog
2.	Predmet javnega razpisa
-	športna vzgoja otrok, mladine in študentov:
-	športna rekreacija,
-	kakovostni šport,
-	vrhunski šport,
-	šport invalidov,
-	izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
-	znanstvena in raziskovalna dejavnost,
-	založniška dejavnost,
-	športne prireditve,
-	vzdrževanje in najem športnih objektov,
-	informacijski sistem na področju športa,
-	medobčinsko, državno in mednarodno sodelovanje,
-	delovanje društev in zvez.
Višina razpisanih sredstev: 17.50-0,00 EUR
Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2010.
3.	Pogoji za prijavo na razpis
Izvajalci športnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v Občini Majšperk,
-	da so registrirani najmanj eno leto,
-	da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno in programsko urejeno vadbo najmanj 36 tednov v letu,
-	da imajo zagotovljene materialne (športna oprema in rekviziti), prostorske (sklenjene najemne pogodbe), kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih aktivnosti,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu (velja za športna društva in zveze) in vadbi.
Na razpisu lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov:
-	športna društva,
-	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna področja oz. športne panoge,
-	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
-	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne.
Prednost pri izboru bodo imele neprofitne organizacije.
Vsi nosilci na področju športne dejavnosti morajo predložiti natančen opis in vsebino programa, podatke o delu izvajalca programa in finančni načrt programa.
4.	Rok in način prijave
Predlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko oz. osebno najpozneje do 20.04.2010 na naslov : Občina Majšperk, Majšperk 32 a, 2322 Majšperk, "Javni razpis - šport 2010". Šteje se da je prijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12.00 ure oddana v prostorih Občine Majšperk.
Na ovojnici mora biti napisano sledeče:
•	naslov prosilca (polni naslov pošiljatelja),
•	naslov prejemnika (Občina Majšperk)
•	pripis "Javni razpis - šport 2010".
5.	Vsebina vloge
Vloge za sofinanciranje letnega programa športa morajo biti izdelane izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije. Prosilci morajo priložiti tudi poročilo o delu v preteklem letu in dokazila o izpolnjevanju pogojev, navedenih v tem javnem razpisu.
Prosilci lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo na Občini Majšperk, Majšperk 32 a vsak delavnik med 8. in 13. uro, v sredo do 16 ure, v sprejemni pisarni Občine Majšperk in na spletni strani občine www.majsperk.si.
6.	Informiranje kandidatov
Vse informacije bodo na voljo ustno na Občinski upravi Majšperk ali na telefonu 02 795 08 30 v času uradnih ur.
7.	Postopek obravnavanja vlog
Datum odpiranja vlog bo najkasneje 5 dni po končanem razpisnem roku. Odbor za družbene dejavnosti bo odprl pravočasno poslane prijave in ugotovil ali prijave izpolnjujejo razpisne pogoje. Vloge, ki bodo prispele po razpisnem roku za prijavo, ne bodo upoštevane. Če odbor za družbene dejavnosti ugotovi pri odpiranju vlog, da vloga ne vsebuje vseh zahtevanih dokazil o izpolnjevanju pogojev, obvesti predlagatelja, ki mora vlogo v roku 5 dni dopolniti, drugače vlogo zavrne in obvesti predlagatelja.
Odbor za družbene dejavnosti zbrane vloge ovrednoti in pripravi predlog izbora športnih programov ter na osnovi sprejetih meril in normativov predlaga razdelitev razpoložljivih sredstev.
Vse vlagatelje bo Občina Majšperk v roku 15 dni po sprejeti odločitvi obvestila o izidu javnega razpisa, z izbranimi izvajalci letnega programa športa pa bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju.
Datum: 15.02.2010 Številka: 410-23/2010-1
Dr. Darinka FAKIN,
županja Občine Majšperk
Odprto prvenstvo radiokluba Ptujska Gora v
ARG-JU
Radioklub Ptujska Gora in zveza radioamaterjev Slovenije s sodelovanjem firme AP
—Albin Promotion iz Majšperka organizira tekmovanje v amaterskem radiogonio-
Tekmovalca na startu
metriranju na frekvenčnem območju 3,5 MHZ. Tekmovanje se bo odvijalo
8.	maja 2010 od desete do štirinajste ure na lokalnem področju med Ptujsko Goro in bivšo tovarno TVI Majšperk .
Prihod tekmovalcev iz Slovenije in iz sosednih držav je do devete ure. Na start se odpravijo do desete ure. Ob desetih je začetek tekmovanja, vsakih pet minut startajo po trije tekmovalci do konca startne list. Na področju bo skritih 5 aktivnih oddajnikov,
kijih morajo tekmovalci najti in priti do cilja v čim krajšem času. Cilj tekmovanja bo za tovarno AP Majšperk in vse zainteresirane naprošamo , a pridejo spodbujat tekmovalce. Vsi, ki hočete izvedeti več o pravilih tekmovanja, si lahko to pogledate na spletni strani » arg.hamradio.si «. Želja našega radiokluba je, da se letos uvrsti en naš tekmovalec v državno reprezentanco za svetovno prvenstvo v Opatiji.
Miroslav Kužner
DOGAJANJE V VVZ OS MAJŠPERK
;
Koncert zavodovih pevskih zborov v cerkvi na
Ptujski Gori
V petek, 18. 12. 2009, je bil koncert zavodovih pevskih zborov OS Majšperk v cerkvi na Ptujski Gori. S pesmijo smo popestrili praznični december, ki je že tako pisan s svojimi raznobarvnimi lučkami in sejemskim vrvežem. Na začetku koncerta nas je pozdravil pater Milan Holc in povedal, da je to prva taka prireditev, odkar je cerkev postala bazilika in nam zaželel prijeten večer. Na koncertu so se predstavili štirje zbori, v katerih prepeva več kot 130 pevk in pevcev. Najmlajši pevci iz vrtca so se pod vodstvom zborovodkinje Vere Korže predstavili s
pesmimi o dedku Mrazu in bližajočem božiču. Otroški zbor podružnične šole Stoperce nam je pod vodstvom zborovodkinje Stanke Erjavec pričaral zvezdice in snežinke ter prižgal v naših srcih tisoč iskric. Zborovodkinja Stanka Erjavec pa vodi tudi otroški in mladinski zbor v Majšperku, ki sta skupaj zapela čudoviti splet božičnih pesmi z zahtevnim besedilom. Se večjo lepoto pesmim pa sta dodali glasbeni spremljavi. Na violino je igrala Simona Korošec, na orgle pa Lucija Cep. Zadnji so pod mojim vodstvom zapeli učenci otroškega pevskega zbora podru-
žnične šole Ptujska Gora. Ob spremljavi orgel, na katere je igral Janez Vedlin, smo s pesmimi pričarali božično vzdušje, okrasili smrečico in pod njo postavili darila.
Zunaj je bil hud mraz in zasnežen večer, vendar smo s pesmimi v čudovitem ambi-entu ptujskogorske cerkve začutili toploto sreče. Z nami sta jo delila tudi Barbara
Rodošek, predsednica šolskega sklada	in skupaj	smo zapeli pesem, v kateri	Dora Podbrežnik in Monia Potočnik,
in Branko Lah, ravnatelj OS Maj-	smo prepevali o prihajajočih prazniki.	Se enkrat se zahvaljujemo patrom na
šperk. Pozdravila sta nas, povedala nekaj	Objem in	zven zadnje pesmi nas je	Ptujski Gori, ki so nam odprli vrata
vzpodbudnih besed in nam zaželela	pospremil	domov.	bazilike, da smo lahko izvedli naš
vse lepo v prihajajočih praznikih. Na	Prireditev	sta povezovali učenki pod-	koncert.
koncu so vsi nastopajoči prišli na oder ružnične šole Ptujska Gora, to sta bili	Barbara Vedi, vodja prireditve
V'
Otroški parlament na OS Majšperk
Letošnja tema Otroškega parlamenta je STEREOTIPI, RASIZEM IN DISKRIMINACIJA.
Na OS Majšperk smo pri razpravah o teh temah ugotovili, da stereotipi na naši šoli obstajajo in da že prehajajo v diskriminacijo. Rasizma, k sreči, še nimamo. Učenci so v razpravah navedli primere svetovne diskriminacije in rasizma, kot so razlike med ljudmi: po zunanjosti, po barvi kože, glede vere, glede večine in manjšin...
Veliko naših učencev je diskriminiranih zaradi revščine ali kakšne bolezni. Zato smo hoteli ukrepati tako, da smo z vsemi učenci izvedli anketo o diskriminaciji in stereotipih. Iz ankete smo ugotovili, da večina učencev ne dopušča drugačnosti in si izbira za prijatelje samo »popolne« sošolce in s tem že diskriminira ostale.
Na šoli smo izvedli tudi delavnico o preprečevanju nasilnega vedenja. Podali smo naslednje rešitve: okrepiti moramo samozavest drugačnih ljudi ali žrtev diskriminacije, začeti moramo spoznavati drugačnost, pomagali bomo revnejšim učencem, že od novembra organiziramo celoletno huma-
nitarno akcijo MOJE DARILO ZATE, zbiramo rabljene knjige in rabljene igrače, oddamo jih socialni delavki Mariji Pernek, ona jih deli pomoči potrebnim,
Spoznali smo, da diskriminacijo širijo leni in nevoščljivi učenci, ki ne cenijo človeških vrednot. Prav za te učence bi uvedli večurne pogovore z njimi, s starši in s socialno delavko.
V svetu obstaja veliko razlikovanj med ljudmi in lepo je, če smo vsi drugačni. Mi sami ne moremo spremeniti sveta, lahko pa začnemo pri sebi, pri prijateljih, na šoli in tako bi bilo v razredu in doma lepše brez hudobnih, grdih in ponižujočih besed.
Začnimo pri sebi in danes ustavimo sovražni govor in žaljive besede.
Petra Selinšek, 9. a, predsednica Otroškega parlamenta na OS Majšperk:
Zimska šola v naravi - Kope 2010
V	ponedeljek, 22. 2. 2010, smo se 6. a in 6. b odpeljali izpred OS Majšperk na Kope. Vožnja je bila dolga in vsi smo bili zelo veseli, ko smo zagledali Lukov dom.
Snežilo je in bilo je mrzlo, ampak mi tega skorajda nismo opazili. Sli smo v svoje sobe in »razpakirali« vso prtljago.
V	sobi sem bila še s tremi sošolkami. Ko smo se najedli v jedilnici, smo odšli smučat. Zbrali smo se pred Lukovim domom. Na glavah smo že vsi imeli čelade, oblečeni smo bili v kombinezone in obuti v smučarske čevlje. Počasi smo »capljali« proti progi. Na njej smo si pritrdili smuči. Proga je bila res lepo urejena. Ob strani je bil gozd. Razdelili smo se v tri skupine, ker sem
začetnica smučanja, me je učitelj dal v prvo skupino. Tako smo opravili prve ure smučanja. Čeprav je bilo kar nekaj padcev, sem se zabavala. Ob kakšnih petih smo imeli delavnice. Na njih smo ustvarjali in se družili. Po njih smo šli na nočni pohod. Hodili smo ob rdeči progi. Sneg je bil mehek in drselo je. Dišalo je po pravi zimi, pa čeprav se je bližala pomlad. Po koncu pohoda smo se še preoblekli v pižame, malo poklepetali in odšli spat.
Drugi dan, torej v torek, 23. 2., je bilo vreme že lepše. Dan je potekal malce
bolj naporno. Vendar je bilo lepo. Saj veste, včeraj je preteklost, danes je darilo, jutri je skrivnost. Tako smo se zbudili tudi v nov dan.
Bila je sreda in bližalo se je nočno smučanje. Na začetku nisem hotela iti, ampak sem si premislila. Zal bi mi bilo, če se ga ne bi udeležila. Smučali smo se lahko prosto.
Prišel je četrtek. Dnevi so minevali res hitro. Proti večeru smo imeli Pokaži, kaj znaš in disco. Vsi smo plesali in se zabavali. Ker nič ne traja večno, smo tudi mi končali s plesom in odšli spat.
Hitro sem zaspala, saj sem bila utrujena. V petek smo se še zadnjič spustili po progi in se poslovili od smučišča. 2e smo bili na avtobusu in že smo se peljali proti Majšperku.
To šolo v naravi si bom zapomnila, saj sem se naučila smučati. S sošolci smo navezali še močnejše vezi. Bilo je res lepo in to bi lahko ponovila kdajkoli.
Zdaj bom sama naučila smučati še moje starše. Verjamem, da jim bo všeč, tako kot je meni.
Barbara Svenšek, 6. b
ŠPORT V OS MAJŠPERK





Starejši ucenci drugi v polfinalu državnega
prvenstva
S starejšimi učenci OŠ Majšperk smo se udeležili medobčinskih tekmovanj Ptuja v odbojki, malem nogometu in košarki.
V	odbojki in nogometu smo tekmovali manj uspešno. Tekmovanja smo končali v predtekmovanju.
V	košarki smo po drugem mestu na Ptuju osvojili prvo mesto v regiji Podravje. Tudi v četrtfinalu državnega prvenstva smo osvojili prvo mesto. V domači dvorani smo premagali OŠ Lovrenc na Pohorju in OŠ II. iz Celja.
V	polfinalu državnega prvenstva smo končali tekmovanje na drugem mestu. Premagali smo OŠ II. iz Murske Sobote in izgubili z OŠ Gradec iz Litije.
Na tekmovanju v malem nogometu.
Na tekmovanju v odbojki.
OŠ Majšperk po regijskem tekmovanju v Makolah


Starejše učenke dvakrat tretje v četrtfinalu
državnega prvenstva
S starejšimi učenkami OŠ Majšperk smo se udeležili tekmovanj v odbojki in košarki.
V košarki smo po drugem mestu na Ptuju osvojili še drugo mesto v regi-
ji Podravje. V četrtfinalu državnega prvenstva smo končali s tekmovanjem na tretjem mestu.
V odbojki smo po lanskem drugem mestu na Ptuju letos zmagali. Na
regijskem tekmovanju Podravja smo v Laporju osvojili drugo mesto. V četrtfinalu državnega prvenstva smo v domači dvorani končali s tekmovanjem na tretjem mestu.
Drugo mesto. Učenke OŠ Majšperk po tekmovanju v košarki na Ptuju.
Prvo mesto. Učenke OŠ Majšperk po zmagi v domači v dvorani.
Titdi mlajši učenci in učenke drugi na Ptuju
Z mlajšimi učenci in učenkami OŠ Majšperk smo se udeležili medobčinskega tekmovanja Ptuja v košarki. Za učence je tekmovanje potekalo na OŠ Olge Meglič. Bil se je trd boj. Na koncu so zmagali gostitelji. Z rezultatom 34:31.
Tudi z mlajšimi učenkami OŠ Majšperk smo se udeležili
medobčinskega tekmovanja Ptuja v košarki. Tekmovanje je potekalo na OŠ Majšperk. Izkazali smo se kot gostitelji. Domačinke so večino tekme vodile-. Z malo več sreče so na koncu zmagale gostje iz Ptuja. Kljub temu je drugo mesto velik uspeh. Končni rezultat: 19:20.
Učenci OŠ Majšperk drugi na Ptuju.	Učenke OŠ Majšperk in OŠ Olge Meglič iz Ptuja.
Rokomet, moja igra
1
/
Učenke in učenci petih razredov pri športnem krožku.
Učenke na tekmovanju v Majšperku.
V OŠ Majšperk imamo športni krožek za učence petih razredov. Prijavili smo se na tekmovanje v mini rokometu za osnovne šole — ROKOMET, MOJA IGRA.
Prijavljene šole se bodo petkrat srečale na turnirjih. Najboljši v kategoriji bodo zastopali območje Ptuja na državnem srečanju. Prvo tekmovanje je bilo 17.1. za učence na Ptuju.
31.1. smo v Majšperku organizirali prvi turnir za učenke iz osnovnih šol Rače, Starše, Ormož, Majšperk in ekipe iz Ptuja. 7.3. smo v Majšperku izvedli drugi turnir za učence. Sodelovali so učenci OŠ Markovci, OŠ Majšperk, OŠ Olge Meglič in ekipa Ptuja.
Tekmovanje bo končano v aprilu.
Učenci na tekmovanju v Ptuju.
Športne prispevke pripravil Darko Kafel
SKL
Dolga leta smo imeli veliko željo, da bi prišli v ŠKL ekipo. Letos so se naša pričakovanja uresničila. Ekipo sestavljajo člani moške in članice ženske skupine. Rezultat tekme pa je seštevek igranja obeh skupin. Kljub malo slabšemu igranju ženske skupine nam je na dveh tekmah uspelo zmagati.
Prvo tekmo v sezoni so člani ŠKL ekipe odigrali 14. 10. 2009 v Šmarju pri Jelšah. Rezultat je bil 102:31 za
OŠ Šmarje. Kljub večjemu porazu na prvi tekmi je našim tekmovalcem v domači telovadnici pred polnimi tribunami uspelo zmagati proti OŠ Olge Meglič. Rezultat te tekme je bil 47:45, odločilni koš je dal mlad košarkaš Sandi Predikaka. Tekmo je popestrila s plesom Teja Travnikar. Občinstvo pa je skozi celo tekmo zabavala maskota ŠKL, pod katero se je skrival, užival in potil Marjan Puc.
Uspešna plesalka Teja Travnikar
Po dvomesečnem premoru je sledila tretja tekma z OS Olge Meglič, ki je bila 13. 1. 2010, rezultat te tekme je bil 67:70 v prid naše ekipe.
Navdušeni nad zmago in polni pričakovanja so se naši člani SKL-ja pripravili na tretjo tekmo, ki se je odvijala v naši telovadnici. Na tej tekmi je naša ekipa doživela poraz, saj so zgubili z OŠ Grosuplje s 34:66. Zadnja tekma, ki jo je v tem šolskem letu odigrala naša ekipa, je bila povratna tekma z OŠ Grosuplje. Ta dan za naše tekmovalce ni pomenil samo tekmovanje, ampak spoznavanje naše Slovenije in zaključek tekmovanj v tem letu. Ekipa se je na pot odpravila z obema trenerjema, z Darkom Kaflom in Sandro Pišek. Po malo daljši vožnji so se člani še zadnjič spoprijeli na igrišču z nasprotno ekipo in dosegli rezultat 38:106 za ekipo iz Grosuplja. Ta poraz ne pomeni slabih občutkov in nemotiviranosti za naslednje šolsko leto, temveč izziv, da bomo v prihodnjem šolskem letu še boljši.
Učenci izbirnega predmeta Šolsko novi- zmag v prihodnje.
narstvo pa jim želimo veliko uspeha in	Učenci ŠNO
Naša moška in ženska ekipa:
Renato Ducman, Alen Plavčak, Sandi Predikaka, Žiga Sledič, Tadej Tomanič, Rok Predika-ka, Mitja Peršuh, Klemen Šalamun, Matic Rakovec, Jan Zupanič, Elvino Podbrežnik, Tjaša Ahec, Petra Cep, Darja Krajnc, Ana Šaše, Tadeja Babulč, Anja Predikaka, Valerija Galun, Tamara Sagadin, Lora Grobelšek, Julijana Lorber, Maja Galun in Saša Babšek.
Sodelovanje na literarnem natečaju Gradim
svet iz besed
Iz založbe Rokus smo prejeli vabilo za sodelovanje na četrtem literarnem natečaju Gradim svet iz besed. Učiteljica nam je vabilo posredovala in bolj podrobno predstavila potek tekmovanja. Saša in Tjaša sva se odločili, da bova sodelovali in učiteljica naju je prijavila.
Med jesenskimi počitnicami smo začeli z delom. Devet predstavljenih ilustracij sva morali razvrstiti v poljubno zaporedje in jih povezati v izvirni zgodbi. K posamezni ilustraciji sva lahko napisali približno 200 besed. Saša je napisala zgodbo z naslovom Zgodba o nič kaj jeznem Timu, Tjašina zgodba pa ima naslov Skupaj gre lažje. Učiteljica je zgodbi pregledala in ju posredovala založbi.
Ze decembra smo od organizatorjev izvedele, da se je domišljija otrok tudi letos razplamtela, saj smo učenke in učenci z vseh koncev Slovenije od četrtega do
devetega razreda ustvarili rekordno število zgodb, skoraj 8 000. Objavili so tudi imena zmagovalcev, vendar med njimi ni bilo najinih, a zaradi tega nisva bili preveč razočarani.
Že februarja sva dobili vabilo na sklepno prireditev literarnega natečaja.
9.	marca smo se odpravile v Ljubljano. Učiteljica Sonja nas je z avtomobilom odpeljala do Pragerskega, kjer smo počakale na vlak in se odpeljale v Ljubljano. Poiskale smo zgradbo RTV Slovenija. Prijazno so nas sprejeli, nas povabili na malico, nato pa smo odšli v studio, kjer sicer snemajo oddajo Male sive celice. Tam so podelili nagrade učencem in njihovim mentorjem ter prisluhnil eni izmed zmagovalnih zgodb. Srečali smo se s slovensko pisateljico, pesnico in dramatičarko Jano Kolarič, ki je predstavila svojo različico zgodbe iz literarnega natečaja. Program je popestril godalni
orkester.
Kljub slabemu vremenu smo se po končani prireditvi sprehodile po Ljubljani, nato pa smo odšle še v Mc Donalds, kjer smo se okrepčale. Pot do Pragerskega je hitro minila, saj smo igrale družabne igre, se pogovarjale in opazovale okolico.
Bilo je zelo zabavno. Upam, da bom še kdaj lahko sodelovala na tem nagradnem natečaju.
Saša Gajšek, 5.b Čeprav moja zgodba ni bila nagrajena, mi ni žal, da sem na tem natečaju sodelovala. Slišala sem veliko res čudovitih zgodbic. Izleta v Ljubljano si zagotovo ne bi privoščila, če zgodbe ne bi napisala. Ob tem se zahvaljujem tudi ravnatelju OŠ Majšperk, da nama je to dogodivščino omogočil.
Tjaša Križanec, 5. B
KULTURA
Božični koncert v cerkvi sv. Antona Puščavnika
v Stopercah
Ljudske pevke KPD Stoperce so v nedeljo, 20. 12. 2009, priredile »Božični koncert« v župnijski cerkvi Sv. Antona Puščavnika. Sodelovali so Pevci ljudskih pesmi »Pre-šmentani faloti« KPD Stoperce, citrarka Doroteja Dolšak, Ljudske pevke KPD Stoperce, Ljudske pevke s Ptujske Gore, cerkveni pevci župnije Sv. Antona Puščavnika. Navzoče je uvodoma pozdravila ter se za sodelovanje ob koncu vsem tudi zahvalila vodja ljudskih pevk Nada Golob. Zaradi slabega vremena se koncerta
niso udeležili Ljudski pevci iz Podgorcev. Program sta v prijetno praznično vzdušje s povezovalnim besedilom strnili članici Turističnega društva Podlehnik Zdenka Golub in Mihaela. Z zgodbo o pomenu štirih adventnih svečk sta zbranim pričarali čas božiča. S seboj sta pripeljali tudi enega izmed treh decembrskih dobrih mož — Božička, ki je vse navzoče v cerkvi obdaril, na koncu pa privolil tudi v fotografiranje.
Anica Rejec
Nastopajoči na božičnem koncertu v župnijski cerkvi
V KPD Stoperce časa za zimsko spanje ni
Z občnim zborom so stoperški kulturniki v petek, 15. januarja, zaokrožili preteklo leto, a hkrati to s sabo prinaša nove načrte. Predsednica kulturno prosvetnega društva Ana Rejec v kulturni razvoj skupnosti ne dvomi in branje seznama prireditev, ki so v načrtu v tem letu, je zaključila z nasmeškom. Dan kasneje je slavila svoj drugi rojstni dan stoperška folklorna skupina. Prireditev ob tem dogodku je bila v znamenju novih prazničnih oblačil.
Z novim letom se kar vrstijo občni zbori in v KPD Stoperce so ga imeli 15. januarja. Pomenil je pregled in piko na i dobremu delovanju. Leto 2009 je postreglo z uspešnimi kulturnimi prireditvami in gostovanji v in zunaj kraja. Naj izpostavimo delovanje ljudskih pevcev, pevk, dramsko sekcijo, ustvarjalno sekcijo, folklornike, etnografsko sekcijo, fotografsko sekcijo in literarno sekcijo.
Velik finančni zalogaj, če ne že največji
preteklega leta, je bil zbornik. Nekajlet- danes krasi police stoperških domačij, ne raziskave zgodovine kraja, pogovori s Občni zbor se je zaključil z ugotovitvijo, starejšimi, zapisovanje, urejanje, zbiranje da kljub večjim naložbam društvo ni v fotografij, lektoriranje in oblikovanje, rdečih številkah.
Vse to je vodilo v izdajo zbornika, ki	Natalija Gajšek
Del omizja članov KPD na občnem zboru
Predstavitev novih folklornih prazničnih noš
Tudi v letu 2010 ima KPD polno novih načrtov in že dan kasneje, 16. januarja, so v Stopercah dokazali, da mislijo resno. Folklorna skupina je dan pred Antonovo nedeljo praznovala svojo drugo obletnico delovanja. Ta dan je združila s predstavitvijo novih prazničnih oblačil, ki jih bodo spremljala na nadaljnjih nastopih.
V folklorni skupini Kulturno prosvetnega društva Stoperce pleše petnajst parov in nova oblačila pomenijo petnajst različnih ženskih oblek. Pri moških večjih posebnosti ni, škornji, hlače, bela srajca in »rekle«, pa seveda klobuk. Zenske so druga zgodba, ena obleka ni enaka drugi. Praznična oblačila je po navodilih dr. Bojana Knifica, svetovalca za folklorno dejavnost, sešila Jolanda Mandelc. Vodja folklorne skupine Brigita Frlež in plesalke same so iskale po starih stoperških predalih čim starejše fotografije, ki bi bile uporabne pri krojenju. Nobena obleka ni nastala naključno, vsaka plesalka ve, katero fotografijo posnema. V največ primerih so to kar babice oziroma prababice.
Konec tedna se je v Stopercah zaključil s farnim žegnanjem, godoval je namreč Anton Puščavnik, zavetnik stoperške cerkve.
Naj zaključim z vabilom, da spremljajte delovanje Kulturno prosvetnega društva Stoperce in se udeležite prireditev, ki jih
Zimo preganjali tudi foiklorniki
Ptujsko pustovanje ne mine brez petja, plesa in obilo dobre volje. To leto smo, kot že leto poprej, k temu pripomogli tudi foiklorniki iz Stoperc. V četrtek, 11. februarja, smo na povabilo Mestne občine Ptuj zaplesali pred mestno hišo. V polurnem programu, ki smo ga pripravili ob tej priložnosti, je plesalo devet parov. Zimsko vreme ni popustilo, nastopajoči v mrazu pa tudi ne. Pogreli, s čajem, večerjo in zvokom harmonike, smo se na pogostitvi po prireditvi.
Natalija Gajšek
Skupinska fotografija ob koncu prireditve
pripravljajo. Poplačajte trud z obiskom in čeprav v Stopercah praviloma težav s praznimi sedeži nimajo, je to vseeno
naj večja nagrada članom društva.
Natalija Gajšek
Priprave na predstavitev oblačil
20. decembra 2009 je kar škripalo pod nogami od novozapadlega snega in zaradi temperatur krepko pod ničlo. Folklorna skupina KPD Stoperce pa je morala izvesti fotografiranje in snemanje za prireditev Predstavitev prazničnih oblačil članov folklorne skupine, ki je bila 16. januarja 2010. Vsaka plesalka si je morala poiskati staro fotografijo iz zaselka, od koder izhaja. Po teh krojih smo nato dali izdelati folklorno praznično oblačilo. Tisto nedeljo smo na prostem posneli in fotografirali vse pare, da smo lahko pripravili ustrezno multimedijsko predstavitev.
Zeblo je, to res drži. A uspelo je, nastale so čudovite fotografije v
snežni idili. Pomagalo nam je celo opoldansko sonce.
Anica Rejec
Nekdaj so praznična oblačila oblekli le k nedeljski maši.
Za prave folklornike ni ovira niti mraz niti pomanjkanje občinstva
V petek, 22. januarja, smo folklorniki Stoperc, Dolenc in Cirkulan združili moči in skupaj nastopili na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani. Pripravljen program smo odplesali dvakrat, preostali čas pa pomagali Turistično informacijskemu centru Ptuj s promocijo Ptuja in okolice.
S svojim nastopom smo Štajersko ter Ptuj z okolico približali obiskovalcem vsakoletnega ljubljanskega sejma. Med približno 130 razstavljavci je bil tudi Ptuj, ki je poskrbel za svojo promocijo, predvsem kurentovanja. Folklorniki pa smo predstavili štajerski ples in domačo glasbo. Čas, ki nam je ostal, smo izkoristili za pogovor z
obiskovalci sejma in deljenjem propagandnega materiala. Ne morem trditi, da smo bili najštevilčnejši, zagotovo pa smo bili najglasnejši. Nastopili so namreč še Štajerski frajtonarji, ki so poskrbeli, da se je glas harmonike slišal po vsem razstavišču. Tlačani iz Spuhlje so poskrbeli za kulinarične dobrote. Tako so mimoidoči lahko poskusili zaseko z domačimi klobasami in ltikom, potico, slanike in druge dobrote. Vinska klet je predstavljala vina, svoje izdelke je promovirala Perutnina Ptuj, manjkali pa niso niti ptujski marelični krofi. Veliko zanimanje je vzbujala ruša, nenavadna kot je, je obiskovalce spravljala v smeh, v začudenje, pa tudi kak jezen
pogled ni manjkal. Pozornost so pritegnili tudi kurenti v naravni velikosti, nekateri so jih gladili, drugi so se z njimi fotografirali. Folklorniki smo ples, pripravljen za to priložnost, odplesali dvakrat. Plesalo
nas je sedem parov, petek je bil namreč normalen delovni dan in obveznosti so marsikoga zadržale. Pa vendar, odplesali smo po najboljših močeh in se ob tem, kot vedno, lepo imeli.
Natalija Gajšek
Ob slovenskem kulturnem prazniku - o
Prešernu
»Prešerna ljubiti se pravi, ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja: enak z enakim.«
Te besede je pred mnogimi leti izrekel pesnik Oton Zupančič. France Prešeren upravičeno velja za našega največjega poeta, čeprav mnogi temu oporekajo zaradi učenja njegovih literarnih stvaritev v šoli ali pa se spotikajo ob njegove čisto človeške slabosti. Zaradi svobodoljubja, vizionarstva in nedosegljivosti v kovanju pesniških rim bi moral vsem zavednim Slovencem predstavljati simbol slovenstva.
Življenje in delo Franceta Prešerna je bila
Prešernova Turjaška Rozamunda
rdeča nit osrednje občinske proslave, ki smo jo v sodelovanju z društvi občine Majšperk pripravili člani Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk.
Na predvečer kulturnega praznika smo se zbrali v večnamenski dvorani OS Majšperk. Razveselil nas je pogled na prepolno dvorano, všeč nam je bilo spoznanje, da kultura in njeno delovanje v naši občini še vedno veliko veljata. Zbrane so s Prešernovimi uglasbenimi in prebranimi pesmimi skozi njegovo življenje in pesniško ustvarjanje popeljali Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom zborovodkinje Petre Beršnjak, Mešani pevski zbor KUD Majšperk pod vodstvom Jožeta Jagra, tamburaši KUD Majšperk z dirigentom Dragom Kleinom, Antonija Kodrič in Jože Novak, Sabrina in Lucija Cep ter Anja Pajnkiher, vse članice ŠKD Sestrže, Ljudske pevke KPD Stoperce;
v govornem delu smo prisluhnili Prešernovim pesmim, ki so jih predstavili Patrik Lampret, Suzana Kodrič in Vera Korže, vsi člani UD Ustvarjalec, Darko Zupanc, Blaž Šalamun, Ino Murko in Kristjan Lovrenčič, ki delujejo v Društvu SmoTeater, učenca OS Majšperk Matic Rakovec in Lucija Vilčnik, videli pa smo tudi uprizoritev Turjaške Rozamunde, delo članov dramske sekcije UD Ustvarjalec. Prireditev sem v življenje s povezovalnim delom postavila Zlatka Lampret. Za scensko postavitev so poskrbeli člani slikarske sekcije UD Ustvarjalec, scena je s svojo modrino kar vabila v svoje valove, prav tako kot Urško v Prešernovem Povodnem možu.
Tudi slavnostna govornica županja dr. Darinka Fakin je poudarila pomen Prešernovega dela in delovanje kulturnikov in umetnikov v današnjem času. Ponosni smo lahko, daje kultura v naši
občini še kako živa, ne le ob slovenskem kulturnem prazniku!
Zlatka Lampret, vodja prireditve
Anja, Lucija in Sabrina so zapele Prešernov sonet O, VRBA
Zaključek leta, zbor članov in cilji
Tako prešerno je bilo na občnem zboru društva
Človek skoraj ne more verjeti, pa kljub temu je res. Leto se je pričelo, leto je ponovno naokrog. Pred nami so izpolnjene naloge, zadani cilji, ogromno je stvari, ki bi morda lahko bile boljše, izpeljane na drugačen način — vidnejše!
Pa recimo, tako je bilo v letu 2009, potrudili se bomo postoriti tisto, česar v tem iztekajočem se letu nismo uspeli. Pred nami so nove naloge, novi načrti in seveda nove obveznosti.
Vedela sem, takrat, ko sem prevzela to odgovornost v društvu, da ne bo lahko, z optimizmom sem zrla v prihodnost, saj sem si uspeha nadvse želela. Želela sem ponovno postaviti razpadajoče društvo v delovanje. Da, morali smo to narediti, kajti šest desetletij niso samo sanje, sanje, ki z novim dnem zbledijo, se pozabijo. In da to niso le sanje, smo se zbrali na prijetnem klepetu in slovesu starega leta v prijetnem ambientu picerije Spajza. Veliko je bilo povedanega, izmenjava izkušenj ter obljub, da v novo leto stopimo z novimi cilji in predvsem
novim izzivom nasproti. Vsi se zavedamo, da je za to potrebna »ekipa«, kajti le složni in zadovoljni lahko dosežemo zastavljene cilje.
Zaključili smo veseli, zadovoljni, s pesmijo na ustih in tokrat naše mlade zborovodkinje Petre nismo gledali, kajti
enostavno je pozabila dirigirati, samo peli smo. Zaželeli smo si, da lepo v DPD Svoboda ne mine!
K temu sestavku bi »prilepila« še naš poslovni del, delo vsakega društva, katerega smo priredili 12. februarja - naš zbor članov.
Kljub turobnemu zimskemu večeru se zbora niso udeležili samo trije člani in še to zaradi bolezni. Uradni del smo končali v slabi uri in sprejeli nove zadolžitve z optimizmom. Zavedamo se, da je pred nami res leto recesije - torej težko leto, ki ga moramo sprejeti tako ali tako. Plan dela imamo zastavljen, je precej obširen in vanj sodi med drugim tudi 600 let naše zgodovine, naš najlepši biser slovenske gotike, torej cerkev Marije zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. In tako, kot bomo morali prispevati svoj delež k temu enkratnemu dogodku, se bomo morali pokazati še na mnogih področjih. Treba bo trdo
delati, toda tudi z veseljem, kajti naše društvo je znano po tem da ne dela za denar, dela iz veselja za svojo dušo, za veselje drugih, to je bilo in bo naše plačilo.
Veliko energije nam s svojimi pobudami in nasveti pokloni prav naša županja dr. Darinka Fakin, ob tej priložnosti je pozdravila prisotne in se zahvalila za dobro sodelovanje z občino, predvsem pa čestitala DPD Svobodi Majšperk, da je s svojo 60-letno tradicijo ohranilo v skupnem sodelovanju teh dveh sekcij, ki sta dali pomemben prispevek pri občinskih prireditvah. Poudarila je tudi pomembnost javljanja na razpise in s tem
hkrati pridobivanja finančnih sredstev za uspešno nadaljevanje zastavljenih ciljev. Izpostavila je pozitiven odnos do ustanovitev novih društev, sodelovanje z njimi in tako nastajanje novih idej. Predstavila je tudi smernice občinskih programov in nam zaželela še naprej veliko uspeha pri našem delu.
Tudi tokrat smo bili veseli vsega narejenega, vsake male pohvale in dobre želje in nekje v srcu smo si obljubili, da bomo delali složno, pošteno in predvsem z željo, da bi bili z našim delom zadovoljni tudi domačini.
Mira Trifunac, predsednica DPD Svoboda

Sejem Turizem in prosti čas 2010
Sejem TIP je največji turistični sejem v Sloveniji, hkrati pa tudi največja promocija Slovenije na enem mestu. Sejem je potekal od 21.1. do 24.1.2010 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Odvijal se je v dveh dvoranah. Ponudba sejma TIP 2010 je zajemala več sklopov - od predstavitve Slovenije, tujih destinacij, ponudnikov turističnih storitev ter ponudbe za kakovostno preživljanje prostega časa in aktivnih počitnic. Sejem je bil dobro obiskan, saj je bila ponudba
pestra in raznovrstna.
Svoj razstavni prostor je v Jurčku tudi to leto imelo Turistično društvo Ptujska Gora, ki je predstavljalo svojo ponudbo ter ponudbo okoliških krajev. Razstavni prostor je bil zelo dobro obiskan, med njimi smo opazili tudi nekaj tujcev. Obiskovalci so lahko na razstavnem prostoru prav tako poskusili domačo kulinariko s Haloz, ki jih je dobesedno navdušila. Naša celotna ponudba je pritegnila obiskovalce, tako da bodo z veseljem obiskali naše kraje
ter se podali raziskovat Haloze — svet neokrnjene narave Veliko je bilo povpraševanja o praznovanju 600-letnice ptujskogorske bazilike, katero bomo obeležili v letošnjem letu. Vabimo vse, da po
Končni znesek investicije je znašal 1.080.328,36 EUR. Sredstva v višini 638.300,00 EUR so bila zagotovljena iz Strukturnega sklada EU v okviru krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, sredstva v višini 168.631,53 EUR Republika Slovenija po 23. členu ZFO-1, preostali del v višini 273.396,83 EUR pa Občina Majšperk iz proračuna.
V okviru investicije smo na
svojih močeh prispevamo k izpeljanim projektom v tem prazničnem obdobju.
Mihelca Zupanc in Tanja Leskovar za TD Ptujska Gora
Ptujski Gori uredili 190 m dostopne poti do parkirišča ter dovozne poti in vozišča v izmeri 1.635 m2, izgradili parkirišče velikosti 4.015 m2 z romarsko potjo, izgradili pločnik v dolžini 400 m do Marijine cerkve na Ptujski Gori in tlakovali trg v površini 238 m2.
Izgradnja je bila zaključena septembra 2008, uporabno dovoljenje pa smo pridobili
28.01.2009.
Občinska uprava
Na sejmu
Turistična infrastruktura Ptujska Gora
Jara meščanka
»NOBEL« KOMEDIJA UD USTVARJALEC MAJŠPERK
»Kdor je nobel, ta je moj, in kdor ni, marš, aprot!«
Tole so priljubljene besede jare meščanke Feme, ki je letošnji osrednji gledališki lik dramske sekcije UD Ustvarjalec Majšperk. Letos smo se zelo hote lotili nekoliko starejše komedije enega najboljših srbskih komediografov Jovana Sterije Popoviča JARA MEŠČANKA, saj smo zadnja pretekla leta preigravali le Partljičeve in Moderndorferjeve komedije. Dovolj nam je bilo politike in prikazovanja slovenstva, stožilo se nam je po tisti klasični, romantični komediji, kjer pride do izraza predvsem kostumografija in scenska zasnova. Odločili smo se za komedijo iz leta 1830, pravi gledališki - predvsem tekstovni zalogaj.
V središču dogajanja je vdova Fema, opančarjeva žena, ki se želi predvsem z denarjem povzpeti v višji sloj. Da so ji tuji jeziki španska vas, se kaj kmalu pokaže pri njeni popačeni francoščini in nemščini, tudi njen estetski okus ni zavidanja vreden. Pri uvajanju v nobel družbo ji je v veliko oporo Sara, bivša kuharica pri grofici, ki ima mlajšega brata — »sfoliranega« študenta, ki bi ga rada kar najbolje oženila. Kako pripravno — Fema ima hčer, ki je pripravna za ženitev, a kaj, ko je zaljubljena v Vasilija. Kaj pa, če bi se študent, ki mu po glavi roji le kovanje rim in lepa dekleta, oženil z nekoliko starejšo Femo? Denar ima, kaj drugega še velja na svetu?? Študent Svetozar sicer sprva pristane na sestrino prigovarjanje, vendar mu je hči neprimerno bolj všeč kot njena starejša mati, zato Femo zavrne. Ta iz užaljenosti nažene mlajšega snubca in Vasiliju, ko ta na loteriji zadene veliko vsoto denarja, dovoli poroko s svojo hčerjo. Femino obsedenost z modo skuša na vajetih držati njen brat Mitar, ki na koncu Femo reši neumnosti in jo spet spravi k pameti — k enostavnemu življenju. Komedijo začinita tudi služkinja Ančica in predvsem Femin »pedinter«
Gledališčniki v »akciji«
Jovan, ki poskrbi za besedno komiko in komične situacije.
Letošnja igralska zasedba je bila v primerjavi s preteklimi leti nekoliko drugačna: glavno žensko vlogo - lik Feme sem zaigrala Zlatka Lampret, Evo, Femino hči, je premierno na odru odigrala Suzana Kodrič, v vlogo Sare, Femine modne svetovalke, se je vživela Vera Korže, premierno je na majšper-škem odru v vlogi Femine služkinje Ančice nastopila Branka Zemljak. Moške vloge so zaigrali Anton Šoba, ki je zaigral Mitarja, Feminega brata. Vasilija, Evinega fanta, je na odru predstavil Janez Vidovič. Jovana, Žana, Hanca oz Johana je odigral Janko Cep, k sodelovanju pa smo letos povabili našega mladega gledališkega prijatelja iz cirkulanske gledališke skupine Davorja Hrženjaka v vlogi pesmoslovca Svetozarja Ružičiča. Pod režijo se tudi letos podpisuje Stanka Varžič, ki je tudi oblikovala sceno. Komedija izpred 200 let zahteva posebno kostumografijo, naj pri tem omenim, da smo obleke za našo komedijo sešile igralke same, portret Feme - dame v rdečem — pa nam je posebej za to priložnost naslikal naš
slikarski prijatelj Dušan Fišer, za kar se mu posebej zahvaljujemo. Sam portret je bil namreč v drugem in tretjem delu komedije središče naše scene in je poslal zaščitni znak letošnje komedije.
Z Jaro meščanko smo se tudi letos prijavili na natečaj za amaterske gledališke skupine in bili odlično ocenjeni. Selektorico smo predvsem presenetili s kostumi in odlično scensko postavitvijo, čestitala pa nam je tudi za izbor komedije, saj se Jare meščanke (predvsem zaradi samega besedila in dolžine) upajo lotiti le redke gledališke skupine. Vsem, ki ste se odzvali vabilu na premiero in njeno ponovitev v dvorani AP — TV1 Majšperk (20.2. in 27.2.2010), iskrena hvala.
Hvala predvsem za vaše iskrene pohvale in številne čestitke. Hvala predvsem vam, ki znate ceniti številne ure, preživete na hladnem, v odrekanju za lastno zadovoljstvo in zadovoljstvo občinstva. Seveda smo poleg pohval slišali tudi škodoželjne komentarje takih, ki nikoli ne zmorejo čestitati drugim za dobro opravljeno delo. Po tolikih letih našega dela se še vedno najdejo taki, ki sami nimajo kaj pokazati, v največje veselje pa jim je popljuvati
vložen trud, energijo, veselje in pripravljenost, storiti tudi kaj za druge. Čeprav vemo, da taki nizkotni komentarji določenih ljudi niso vredni, da bi se nas dotaknili, nas vseeno še vedno na nek način prizadenejo. In žalijo. Zato želimo sporočiti vsem, ki se jim zdi naš prosti čas neumno in nekoristno zapravljanje časa in energije, da bomo še naprej z veseljem nastopali na odru in številnih drugih prireditvah, svetujemo pa jim, naj prihodnjič raje ostanejo doma, sami s seboj. Tako bo za vse najbolje, pa tudi škode ne bo nobene.
Seveda bomo s komedijo Jara meščanka nasmejali številne ljubitelje amaterskega gledališča v bližnji in daljni okolici. Zagotovo nas bo mogoče videti v Cirkulanah, na Polskavi, odpravili se bomo proti Mali in Veliki Nedelji, če bo zanimanje za ponovitev komedije na domačem odru, pa bomo z največjim veseljem še enkrat zaigrali tudi doma.
Hvala vsem za pomoč pri izvedbi letošnjega gledališkega projekta (Občina Majšperk, AP - TVI Majšperk, PGD Majšperk - Breg, Našta - Nataša Krošl s.p., Trgovina
Domačija Lidije Vuk, Branko Gajšt in Dušan Fišer). Vabljeni še naprej v našo družbo! Ze kmalu vas bomo povabili k ogledu novih, zani-
mivih projektov!
Zlatka Lampret,
vodja dramske sekcije UD Ustvarjalec
Mirko Ramovš: »Veselje je treba pokazati, ko se pleše! Zato zavriskaj!«
Člani folklorne skupine KPD Stoperce smo v nedeljo, 7. marca 2010, v goste povabili starosto slovenske folklore Mirka Ramovša. Nedeljsko dopoldne smo preživeli malo drugače kot običajno, saj smo vaje raztegnili tja do dvanajste. Izkoristili smo priložnost in se pustili voditi strokovnjaku, ki je s svojim znanjem pripomogel, da bodo naši nastopi za uho in pogled še lepši. Mož z izjemno karizmo, s krepkim stiskom roke in odločnim glasom nas je spodbujal na način, kot je zapisano zgoraj (pri svojih petinsedemdesetih letih zavrti dekle bolje kot mladenič), pokazal pa je tudi svoje plesne sposobnosti.
Mirko Ramovš je bil rojen v Ljubljani 5. oktobra 1935, leta 1960 je diplomiral na slavističnem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Po pedagoškem delu se je zaposlil kot sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta, kjer je kot etnokoreolog raziskoval slovenski ljudski ples. Za arhiv je z besednimi opisi in kinetografijo prispeval veliko večino obstoječih zapisov z vsega slovenskega etničnega ozemlja. Glasbenonarodopisni
Od desne proti levi: Maja Glaser, koreografinja folklorne skupine KPD Stoperce, Brigita Frlež, vodja folklorne skupine KPD Stoperce, in Mirko Ramovš
inštitut je po njegovi zaslugi bogatejši (1992-2000). Od leta 1965 je umetniški za številne dokumentarne fotografije, vodja Akademske folklorne skupine zvočne posnetke ljudske glasbe, filmske France Marolt, v tej skupini pa je od in video posnetke. Objavil je več znan- študentskih let plesal tudi sam. Kljub stvenih razpravah, strokovnih člankov, temu, da se je pred sedmimi leti upokojil, antologijo slovenskih ljudskih plesov mu dela in načrtov ne zmanjka. “Plesat me pelji” (1980) ter sedem knjig
s skupnim naslovom “Polka je ukazana”	Natalija Gajšek

»Pomladni žarki pesmi pišejo«
Člani KPD Stoperce ob prebiranju misli o ljubezni
V	STOPERCAH, 5. marca
2010
Čeprav še zima posipava bele snežne kepice in tu in tam puha s strupenim vetrom, je pomlad tu. Vonjamo jo, čutimo jo in kakor cvetje tudi nas vabi sonce na piano, da zadihamo s polnimi pljuči in pozdravimo mlado življenje.
V	takšnem vzdušju sta proslavo v organizaciji KPD Stoperce pričela voditelja Nataša Bedenik in Matjaž Kitak Prvo kitko v praznično marčevskem duhu so spletli učenci naše šole, ki so si na vso moč prizadevali najti najlepšo besedo na svetu. (V poduk: večno iskana, nikoli najdena!) Njihova pesem s plesom pa je kar pogrnila pisano preprogo pomladi po našem odru. Ljudske pevke in ljudski pevci so kot vedno dodali pridih tradicije in vsaka njihova pesem nam je povedala zgodbo o življenju nekoč in se dogaja še danes. Smo željni smeha, humorja? Seveda smo! Zato je bil skeč članov KPD prava sprostitev in užitek za ušesa in oči, a usta so se morala ukriviti
navzgor, ko je zaljubljeni Aleš hotel prikazati, kako lepa je Metka. A kaj, ko te ljubezen zaslepi in preveč zasanjan zamudiš priložnost. Takšno je pač življenje. Nastop folklorne skupine je starejšim obiskovalkam obudil spomine na mladostna rajanja, drugim pa s krepkimi petami, glasnimi vriski in seveda s »šik« oblačili, razburkal že prebujene pomladne sanje in želje. Skupina deklic, ki so zaplesale v živahnem ritmu, nas je pa res dokončno zdramila iz zimskega spanja. Marec ni samo čas pomladi. Namenjen je tudi praznikom žensk, mater. V drugem delu naše prireditve smo se dotaknili materinstva, ljubezni, ženske. Mama, večno hvaljen mit, ko se o njej govori v javnosti. A kaj, ko je mama tudi pralni stroj, gradbena inženirka, svetovna kuharica ...ker je univerzalna, je nenadomestljiva. Mama je najprej najsvetejša in najsvetlejša iskrica življenja nas vseh, pa če se tega zavedamo ali ne. In mama je potem najsvetejša in najsvetlejša zvezda
nas vseh pa če to priznamo, ali ne. Mamo je ljubezen naredila mamo. Ljubezen nikoli ne pride, ko jo čakamo, prevečkrat odide brez besed. Prvo srečanje, prvi dotik, prva vrtnica ...Poroka: prevzem odgovornosti do skupnega življenja.(Se mnogi tega preveč bojijo?) Zenske se z materinstvom še kako zavedajo odgovornosti. Bog jih je baje velikodušno obdaril z mnogimi vrlinami tega sveta. Nečesa pa ji ni dal: skrbi zase. Za to bo morala poskrbeti sama.
Lirični drugi del prireditve je zaključila županja naše občine dr. Darinka Fakin
z govorom o vlogi matere in materinstva in s čestitko ženskam ob dnevu žena in materinskem dnevu. Voditelja prireditve sta se zahvalila vsem sodelujočim za uspešne nastope: dramski in folklorni skupini, ljudskim pevkam, ljudskim pevcem »Prešmenta-nim falotom KPD Stoperce, učencem podružnične šole Stoperce in skupini plesalk. Vsem sta zaželela veliko toplih pomladnih žarkov, moški pa so obiskovalke obdarili z nageljčkom Občine Majšperk.
Vera Planinc

—


Ob 8. marcu prireditev in razstava v Mali
dvorani v Majšperku
Ob mednarodnem prazniku žena,
8.	marcu, smo se v Mali dvorani v Majšperku zbrale »slavljenke« in naši spremljevalci. Članice UD Ustvarjalec Majšperk smo se namreč odločile, da ženskam polepšamo njihov praznik - s kratkim kulturnim programom in razstavo, ki smo jo posebej za to priložnost pripravile ženske: slikarke in igralke
našega društva, naše simpatizerke, na pomoč pa so nam priskočili tudi predstavniki močnejšega spola.
Kratek kulturni program jeza nedeljsko zgodnje dopoldansko uro pripravila in izpeljala Suzana Kodrič, pomagali smo ji Antonija Kodrič, ki je v družbi njenega dedka Jožeta Novaka zapela pesem o mamici. S pomočjo kitare se je
obiskovalcem predstavila Tjaša Križanec, mladi harmonikar Uroš Babšek je navdušil s frajtonarico, pesmi o ženski, njeni preteklosti, hrepenenju, usodi in prihodnosti smo predstavili Vera Korže, Patrik in Dominik ter Zlatka Lampret, presunila nas je lirska izpoved Suzane Kodrič o lastni življenjski poti, naš čarodej Janez Vidovič pa je vsem
ženam na svojevrsten čarovniški način pričaral rdečo vrtnico, simbol ljubezni. In kako nam je bila všeč!
Na ogled so vabile slikarske umetnine naših slikark, prtički, kvačkani izdelki, ročno izdelane voščilnice, gobelini in prekrasne gledališke obleke.
Nagovorila nas je županja dr. Darinka Fakin, spregovorila nam je predsednica društva Stanka Varžič. Razstavo si je bilo moč ogledati v nedeljo
dopoldne in na sam praznični ponedeljkov popoldan. Hvala vsem, ki ste skupaj z nami preživeli lepe trenutke. Mala dvorana vas že kmalu povabi na podobne prireditve. Vabljeni!
Zlatka Lampret,
vodja dramske sekcije UD Ustvarjalec Foto: Suzana Kodrič
OBVESTILA ZAHVALE M VOŠČILA
Marijafest v jubilejnem letu
se bo odvijal v soboto, 8. maja.
Duhovni program bo trajal ves dan, zaključil pa se bo z VI. Marijafestom v popoldanskih urah. (pričetek ob 17. uri, začetek tekmovalnega dela in prenos preko _____________radia Ognjišče ob 18. uri)___________
VABILO
Drage planinke in planinci, nekdanji člani, simpatizerji in prijatelji!
Vabimo vas na svečano proslavo ob počastitvi 60-letnice delovanja PD Majšperk, ki bo
v soboto, 10. aprila, ob 19. uri
v večnamenski dvorani OS Majšperk.
Upravni odbor
OPRAVIČILO
V prejšnji številki Majšperčana je ostal članek KAKO VOZIMO SKOZI KROŽIŠČE nepodpisan. Članek je, prav tako kot članek o nevarnosti petard, napisal Franc Šalamun, vodja policijskega okoliša. Za nastalo napako se mu iskreno opravičujemo.
Uredniški odbor Majšperčana
BIBLIOBUS Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v OBČINI MAJŠPERK
Bibliobus, zakladnica znanja, vas vabi, da ga obiščete v naših krajih, in sicer v torek, 20.4.2010, v torek, 11.5.2010, ter v dveh junijskih torkih, 1.6. in 22.6.20-10, po naslednjem redu: v STOPERCAH pred gasilskim domom med 12.00 in 13.00,
na BREGU pred tovarno AP - TVI Majšperk med
13.30 in 14.00, v MAJŠPERKU pred gasilskim domom med 14.30 in 15.30,
na PTUJSKI GORI pred gasilskim domom med 16.00 in 16.30, na SESTRŽAH pred gasilskim domom med 17.00 in 17.30.
Vabljeni, da jih obiščete!
OBVESTILO - ROK ZA ODDAJO ČLANKOV
Naslednja redna številka Majšperčana bo izšla v dneh pred dnevom državnosti, zato vas obveščamo, da bomo prispevke za Majšperčana sprejemali do 5. 6. 2010. V elektronski obliki jih sprejema Zlatka Lampret na elektronskem naslovu zlatka.lampret@guest.arnes.si, zlatka.lampretl@gmail.com, če to ni mogoče, pa jih lahko oddate na sedežu Občine Majšperk. Če besedilu dodajate digitalne fotografije, jih priložite posebej, minimalna velikost je 1200 x 800 pikslov (72 dpi).
Uredništvo
ZAHVALA
Družini Narat in Unuk iz Kupčinjega Vrha se vljudno zahvaljujeta Občini Majšperk za razumevanje in izdelavo asfaltne prevleke na cesti Kupčinji Vrh — Suho Bukovje, hvala Bedenikovim za odstop zemljišča in izvajalcu priprave tampona Jožefu Zolgerju s.p..
Gradbeni odbor: Branko Narat, Zvonko Unuk Občini Majšperk se za asfaltiranje odcepa ceste lepo zahvaljujejo tudi Bedenikovi iz Kupčinjega Vrha 3
Spoštovane občanke in občani, ob največjem krščanskem prazniku - veliki noči Vam želimo veliko zdravja, sreče, veselja in radosti ter obilo veselih trenutkov ob srečevanju s sorodniki in prijatelji.
Cvetko Pepelnik predsednik OO SLS Majšperk
Krajevna organizacija Rdečega križa Majšperk se zahvaljuje prostovoljnemu gasilskemu društvu Majšperk za nesebično pomoč pri prostovoljnih prevozih prehrambenih izdelkov za socialno šibke družine iz ptuja v majšperk za leto 2009 ter vsa leta nazaj.
Marija PERNEK
Obvestilo Regijskega centra za obveščanje Ptuj
Regijski center za obveščanje Ptuj vas obvešča, da v primeru požara, nesreče ali drugega dogodka pokličete na tel. številko 112. Najdete jih na Slomškovi 10 na Ptuju, tel. številka (02) 771 34 61 ali 771 00 31, elektronska pošta: dragomir.murko@urszr.si.
SDS
Spoštovani,
velika noč je tisti čas v letu, ko se v naravi začne prebujati življenje in sonce dokončno prežene zimski mraz.
Ob velikonočnih praznikih vam želim vse dobro, modre odločitve in obilo veselja do življenja, ki ga simbolizira ta praznični čas.
V imenu OO SDS Majšperk predsednik Branko Karneža
£	
liberalna demokrac Slovenije	LDS
V imenu OO LDS želimo vsem bralcem Majšperčana vesele velikonočne praznike ter majske praznične dni.	
	Branko Novak,
	predsednik OO LDS Majšperk
VOŠČILO
Pred vrati so velikonočni prazniki. Preživite jih v družbi svojih najbližjih, velikonočni dan pa naj vam bo upanje v boljšo in lepšo prihodnost ter v zavedanje, da sta spoštovanje in razumevanje močnejša od podtikanj in sovraštva. Blagoslovljene velikonočne praznike!
Poslanec Branko Marinič
Spoštovani občani! Želim vam lepe velikonočne praznike ter vam iskreno čestitam ob majskih prazničnih dneh!
SD
SOCIALNI DEMOKRATI Občinski odbor Majšperk
Miroslav Kužner Predsednik OO SD Majšperk
ŠPORT
Planinski kotiček
PLANINSKO OBVESTILO
Planinsko društvo Majšperk je v januarju opravilo svoj občni zbor. Po oceni lanske planinske sezone smo sprejeli program dela in pohodov ter višino članarine za leto 2010. Planinsko društvo Majšperk se zahvaljuje svojim članom, ki so že poravnali članarino za leto 2010 in obvešča člane in ostale zainteresirane občane, ki bi se želeli včlaniti v društvo, da znaša članarina za leto 2010
-	za B - člane (odrasli): 20€
-	BI- starejše od 65let: 15€
za S,S — srednješolci, študentje in mladi brez zaposlitve do 26. leta: 13€
-	v primeru včlanitve cele družine:
10,4€
za P,O- predšolski in osnovnošolci: 3€
Članarino lahko poravnate pri bla-
gajniku Lorber Janku , Majšperk 62 zvečer, v času službe pa po dogovoru na pošti.
Ob plačilu članarine prejmete tudi program pohodov za leto 2010 ter informacijo o ugodnostih, ki jih prinaša članstvo v planinskem društvu. Članske ugodnosti, ki jih prinaša plačilo članarine, veljajo za tekoče leto in še v januarju v naslednjem letu. Upravni odbor prosi planince, ki še niso uspeli poravnati članarine, da to store čim prej, saj si s tem zagotovijo pravice iz naslova zavarovanja v primeru nezgode v gorah in pravico do članskih ugodnosti.
KRATEK IZVLEČEK IZ PROGRAMA ZA L POLLETJE
Marec -Kum
Marec - Gora Oljka (planinska skupina
OŠ)
April - Blegoš, Snežnik ali Nanos in Paklenica - tri dni Maj - Porezen
Maj - Ribniška koča - Kope (planinska skupina OŠ)
Junij ali september - Okrešelj in slap Rinka (planinska skupina OŠ)
Junij - Stol ali Peca ali Storžič
Julij - Krofička ali Rogatec
Juli - Triglav — 2 dni
Vsak mesec vas vabimo tudi na pohode
ob polni luni, v aprilu, maju in juniju
pa še na spomladanska kolesarjenja.
Člani in ostali zainteresirani bodo o
natančnih datumih pohodov obveščeni
preko naših oglasnih desk na Bregu
in v Majšperku in preko elektronske
pošte.
Marjan Planinc
Planinski pohodi
Od zadnjega prispevka v decembru društva in se naslednji dan udeležili smo opravili 3 zimske vzpone, in sicer tradicionalnega zimskega vzpona na Boč 26.12.2009 - tradicionalni vzpon na (30.01.2010). Izpeljali smo tudi lunine Donačko goro ob državnem prazniku, pohode, kjer je vedno vesela družba, nato smo 29.1.2010 izvedli občni zbor Ob kulturnem prazniku, 8. februarju,
smo skupaj s PD Sloga Rogatec izvedli tradicionalni pohod ob prazniku na Donačko goro, kjer na vrhu skupaj pripravimo tudi kulturni program. Letos se je pohoda udeležilo zelo veliko pohodnikov iz Slovenije, samemu kulturnemu programu na vrhu je prisluhnilo okrog 100 planincev. Ob koncu pohoda smo bili vsi pohodniki deležni toplega čaja in štručke pri Rudijevem domu. Kljub zimskim razmeram je akcija zelo lepo in dobro uspela in se je že veselimo spet prihodnje leto.
Naj vas na koncu povabim na naše naslednje akcije, ki se bodo vrstile od marca naprej in so primerne za vsakogar, ki ima malo kondicije, dobre volje in je rad v dobri družbi.
Lep planinski pozdrav!
Marjan Planinc,
vodja vodniškega odseka
Planinci na Boču
Boj proti raku dojk
Članice DPD Svoboda Majšperk smo organizirale predavanje na temo »Boj proti raku na dojki«. Za rakom dojk lahko zboli vsaka ženska. Najpogosteje zbolijo ženske, ki so že v meni, čeprav imajo lahko raka dojk tudi že najstnice. V naši državi zboli za tem najpogostejšim rakom žensk vsako leto na novo več kot tisoč žensk. Verjetnost, da se bo to zgodilo katerikoli izmed nas, s starostjo narašča.
Po prisrčnem pozdravu gostij in vseh prisotnih je primarij Senčarjeva povedala, da sta obe z JELKO Petrič skozi poklicno pot spoznali nešteto stisk ljudi, ki so se morali soočiti z rakom in nekateri v boju z njim tudi zmogli. Mednje spada tudi sama, ki je šestintrideset let delala na onkološkem inštitutu v Ljubljani. Sredi najbolj ustvarjalnih let pa tudi sama zbolela za rakom dojke in na lastni koži spoznala, kaj
Predavateljici prim. Gabrijela Petrič in prim. Mojca Senčar
Tema je bila zelo privlačna, zato smo stopile v stik z lanskoletno Slovenko leta prim. Mojco Senčar, dr. medicine, predsednico Slovenske Evrope Donne in specialistko anestezistko v pokoju. Beseda je dala besedo in tako smo se dogovorile, da se dobimo 26. februarja v osnovni šoli Majšperk.
Kljub deževnemu vremenu je bila jedilnica polna, kar nas je zelo razveselilo, saj smo dobile potrditev, da našim ženam in dekletom ni vseeno, kako je z njihovim zdravjem. Primarij Mojca Senčar je s seboj pripeljala še kolegico prim. Gabrijelo Petrič, ki nam je z diapozitivi poskušala prikazati potek bolezni oz. kako to preprečiti. Miza je bila obložena z gradivi - revijami in pripomočki, ki so nas opozarjali na to kruto bolezen.
lahko sploh storimo za tistega, ki se nenadoma sooči s kruto resnico ob »diagnozi - rak«.
V zanimivem in na trenutke pretresljivem nagovoru je predavateljica Senčarjeva povedala, daje ob upokojitvi želela izkoristiti svoje profesionalno znanje in dolgoletne izkušnje in prav zaradi tega je z veseljem prevzela vodenje združenja (po predhodnici - tukajšnji domačinki Danici Purg), ki danes združuje že 39 držav, torej tudi Slovenijo.
O raku dojk, ki je v Sloveniji še zmeraj najpogostejši rak (zanj redkozbolijo tudi moški), pa je Senčarjeva povedala, da je ob zgodnji ugotovitvi že v mnogih primerih ozdravljiva bolezen. A, žal, pri nas zanjo umre mnogo preveč žensk, letno okrog 400, in mnogokrat je vzrok predolgo odlašanje, preden obiščejo
zdravnika, rak pa se tako že razvije. Potem je primarij Senčarjeva še povedala:
»S kolegico Jelko sva zelo presenečeni nad tako velikim obiskom. Hvala vam za prisrčen sprejem in vesela sem tudi srečanja z vašo gospo županjo, kar pomeni, da ji veliko pomeni, kaj delajo njeni občani, s čim se ukvarjajo in ne nazadnje, kako skrbijo za svoje zdravje. Naj se še enkrat zahvalim za tako velik obisk in upam da bova lahko vsem, ki jih bo karkoli zanimalo, tudi zadovoljivo odgovorili!«
Potem je še dodala:
Kaj naj ženske same storimo proti raku dojk? Velja za vse ženske: poglejmo si dojke enkrat na mesec: ženske po dvajsetem letu (do izgube mesečnega perila, po končanem mesečnem perilu), starejše naj si pregledajo dojke na izbrani dan v mesecu, med petdesetim in devetinšestdesetim letom opravimo mamografijo redno na dve leti; bolj ogrožene so ženske, ki so že bile zdravljene zaradi raka dojk, ženske, katerih mati, sestra ali hči je že bila zdravljena zaradi raka dojk; ki so prvič postale matere po tridesetem letu, ki imajo benigne spremembe dojk, ki pomenijo večjo ogroženost za raka dojk (bolezni z atipijami): zanje velja, da naj opravijo mamografijo na dvanajst do osemnajst mesecev od 40. do 49 leta starosti, kasneje na dve leti.
.Čas je prehitro mineval in posloviti se je bilo treba. Rada bi dodala samo to, poslušajmo in opazujmo svoje telo, kajti brez zdravja ti še tako veliko bogastvo ne pomeni ničesar.
In moto predavateljic: » Bodimo veseli, pomagajmo sočloveku, četudi ni tako pameten kot ti, naj našo škodoželjnost in obrekovanje premaga - nasmeh! Ohranimo voljo in moč. Tudi prijateljstvo je vrednota, ki se na žalost vedno bolj zgublja.«
Voljo in moč poskusimo ohraniti naprej in ju prenesti na svoje potomce.
Mira Trifunac