PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« . v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.

O
m
'O
%
c_
3>
%
C-
V~'.
K-. ■—
V—:-
O
1>
- PP 559 (4 linije)
'io 1 • 85723
03	0
U!
vn
4>
3?
X1
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 52 (12.684)
Trst, torek, 3. marca 19
O'
o —
Medtem ko jih Natta vabi k naporom za preprečitev predčasnih volitev
Socialisti nameravajo bojkotirati kandidate KD za predsedstvo vlade
De Mita se zavzema za sporazum, ki naj onemogoči izvedbo referendumov
»Kaj to pomeni?« — se je vprašal tajnik KPI — Tega ne razumem, z nami je treba govoriti jasno, sicer pa je potrebno med vsemi in z vsemi biti jasni: nič več ni časa za mežikanje«. Gre za od-
karske namene posluževali »strašila« o neobstoječi hipotezi komunistične podpore demokris-tjanski enobarvni vladi. Natta se v resnici obrača prav na socialiste in jih vabi k skupnemu razmisleku o tem, kako najti pravo pot, da se preprečijo predčasne volitve. Tajnik KPI je uverjen, da je »petstrankarska koalicija na koncu te izkušnje« in da je kriza, v katero je zašla, nepovrnljiva.
Drugačnega mnenja je seveda De Mita, čeprav izhaja pri iznašanju svojih tez iz podobnega izhodišča: kriza je po njegovem nastala zato, ker je med strankami večine zmanjkalo solidarnosti. Tajnik KD je polemično zanikal, da bi njegova stranka kdaj koli govorila o vprašanju vladnega predsedstva kot takem, in pripomnil, da se je vselej zavzemala za soglasje med strankami okrog takšne politike, ki naj bo v službi naroda. »Marca lani - je natančno povedal — smo sklenili besedni sporazum in mislili, da dana beseda več pomeni kot notarska listina.« Brž nato je De Mita opozoril na pravo rakavo rano, ki označuje zdajšnjo krizo, to je na referendume: »Težko si je omisliti izoblikovanje nove vlade brez dogovora za preprečitev referendumov.« To pa je, kot rečeno, srčika krize.
G. R.
ločno odklanjanje tega, da bi interesno izkoriščali »drugi plavž«, kot je pred nekaj leti rekel Andreotti, ali z drugimi besedami, da bi se v stran-
Tajnik KPI Natta je mnenja, da je petstrankarska koalicija odigrala svojo vlogo	(Telefoto AP)
RIM - Demokristjanskemu kandidatu, ki naj bi nasledil Craxija v predsedstvu vlade, se pišejo težki dnevi, sicer pa se je že od samega začetka vedelo, da bo tako. Kandidat je seveda Andreotti in PSI je že začela ciljati vanj s prvimi torpedi: dala je namreč razširiti vest, da bodo socialisti njegovo ime odločno bojkotirali. To pa še ni vse: bojkotirali ne bodo samo njega, ampak prav vsakega demokristjanskega kandidata, kar potrjuje današnji Avanti, ko ironično piše, da je De Mita označil Andreottija kot »goloba«. »Domislica ni bila ravno genialna,« razmotriva člankar in nadaljuje: »Ko človeško bitje primerjamo golobu, pomeni, da ga imamo za vetrnjaka, naivneža, neumneža. Seveda lahko človek reče, kar mu je po volji, nikakor pa ni mogoče trditi, da so kandidati KD, o katerih je govor, naivni ali neumni.«
Toda De Mita je govoril tudi o golobu pismonoši, ki prenaša sporočila na velike razdalje. Glasilo PSI povezuje to z besedami, ki jih je izrekel demokristjanski podtajnik Bodrato v nedeljskem intervjuju: dal je razumeti, da ponuja sedanja kriza »večje možnosti tudi za KPI«. »Vabilo in razsežnosti tega povabila odgovarja Avanti so jasne. Razčiščevanje se je začelo in zdaj je treba videti samo še to, kateri kandidat KD se je pripravljen preobleči v goloba in ubrati pot, ki vodi na »velike razdalje«, pa tudi, kateri so tisti golobje, ki mu bodo voljni poleteti naproti in mu častno počepniti naokoli.«
Pisec teh vrstic pravijo, da je to sam Craxi
očitno ni vedel ali je vsaj hlinil, da ne ve, kaj je odgovoril Natta na demokristjanske ponudbe.
Taje	!	•
w	o
med ____________-ivmi
in Izraelom?
TEL AVIV — Izraelski zunanji minister Peres je z Arafatovo PLO tajno izbral pet Palestincev iz Gaze in Cis-jordanije, ki naj bi sestavljali mešano jordansko-palestinsko delegacijo na pogajanjih z Izraelom v okviru morebitne mednarodne konference o Bližnjem vzhodu. Tako piše telavivski Ha-dašot, ki navaja tudi njihova imena in dodaja, da je bil dogovor dosežen s posredovanjem Egipta.
Uradni krogi so vest zanikali, dejstvo pa je, da so Izraelci svoj čas neuradno že pristali na dve od petih imen: to sta glavni urednik jeruzalemskega Al Fajar Hanna Siniora in odvetnik Faiez Abu Rame; drugi trije so dr. Hatem Abu Gazale in profesorja z univerze Al Najah v Nablusu Moha-metj Šadid in Sahab Arkat, omenjajo pa tudi še Sarija Nuseibaha z univerze v Bir Zeitu.
Drugačnega mnenja je premier Ša-mir: »Ze sama zamisel o mednarodni bližnjevzhodni konferenci utegne spodkopati temelje vladni koaliciji!« Z njim drži minister za industrijo Šaron: »Usode Izraelcev ne gre zaupati tujcem in še najmanj Sovjetski zvezi.«
PLO o zadevi molči, pač pa je z zadovoljstvom vzela na znanje, da si Arabska zveza prizadeva za konec »taboriščne vojne« v Bejrutu. Tu je zaenkrat zatišje in Libanonci že nekam pozitivno ocenjujejo sirsko »pomiritveno pobudo«.
Reakcije v Italiji na predloge Gorbačova
RIM Predlog generalnega tajnika KP SZ Mihaila Gorbačova o umiku jedrskih raket srednjega dometa iz Evrope je močno odjeknil tudi v Italiji. Gorbačov je bil deležen vsestranskih pozitivnih ocen, ki jih je izrazila tako Farnesina kot italijanski obrambni minister Spadolini.
Spadolini je mnenja, da bi morali biti sovjetski predlogi o umiku jedrskih raket ter obnova rey-kjaviškega predloga, da bi ZDA in SZ ohranile 100 raket srednjega dometa vsaka, deležni vse pozornosti zahodnega sveta. Spadolini trdi, da izražajo voljo SZ, da se ponovno odpre dialog z drugo velesilo, da so dokaz ločitve med SDI in poglavjem jedrskih izstrelkov, obenem pa da gre v tem primeru za morebitno obnovo pogajanj, ki so trenutno nujno potrebna tako SZ kot ZDA.
O predlogu Gorbačova je spregovoril tudi Reaganov predstavnik na ženevski konferenci Paul Nitze, ki se je v Rimu sestal z ministrom Andreottijem. Tudi Nizte je pozitivno ocenil sovjetski predlog in priznal, da bi se mu morali primerno in resno posvetiti.
Prižgala se je luč upanja za staro celino
Velesili pristajata na pogajanja o odpravi evroizstrelkov v Evropi
ŽENEVA Združene države Amerike so sklenile proučiti sobotni predlog Mihaila Gorbačova o odpravi evroraket. V ta namen bodo podaljšali rok dela ženevske razorožitvene skupine o evroizstrelkih, ki bi morala prekiniti s pojanji 4. marca. Včeraj je šel sovjetske delegacije Voroncov svojemu ameriškemu kolegu Kampelmanu predstavil novi sovjetski predlog. To pa še ni vse: v kratkem bi se morala v Moskvi sestati ameriški državni tajnik Shultz in sovjetski zunanji minister Ševardnadze.
Po več kot sedmih letih odkar se je NATO v decembru leta 1979 odločila, da bo z namestitvijo 572 jedrskih raket srednjega dometa Pershing 2 in Cruise odgovorila na prisotnost sovjetskih raket SS-20 v Evropi, sta velesili končno spoznali, da je napočil čas pogajanj. Ločitev vprašanja evroraket od vprašanja strateških raket in vojne zvezd je v bistvu od mrtvih obudila staro Reaganovo »nulto opcijo«. Na papirju so torej dani vsi pogoji za uspeh. V političnih krogih držav Atlantskega zavezništva prevladuje z izjemo Francije umirjen optimizem. Ob takem razvoju dogodkov je navdušen predvsem London. Thatcherjeva je dobila nepredvideno podporo za bližnje politične volitve, saj bo morebitni sporazum, posredno podprl njeno politično linijo do
evroraket. SZ naj bi popustila tako glede umika svojih raket kot tudi glede vztrajanja na neločljivosti reykjaviškega razorožitvenega paketa. Nič manj navdušeni niso na Japonskem, ker upajo, da bo po sporazumu o evroraketah sledil tudi sporazum o odpravi takih raket v Aziji.
Kot vedno so skrajno previdni v vojaških krogih NATO. Po njihovem je treba skrbno proučiti posledice »nulte opcije«, ker ima SZ premoč tako v taktičnih raketah kot v konvencionalni oborožitvi. Francija pa se seveda boji za svoje jedrske sile, o katerih bodo morali prej ali slej voditi račune.
Pogajanja bodo torej vse prej kot lahka. Če Reagan nujno potrebuje sporazum s SZ, da ublaži iransko afero in konča svoj mandat vsaj z enim uspehom, pa to ne velja za vojake in najbolj reakcionarne kroge NATO. Ti ne bi dali Gorbačovu niti najmanjše možnosti, da bi ob zmanjšani mednarodni napetosti več sil posvetil notranji preobrazbi sovjetske družbe. Po vsej sili hočejo konfrontacijo in novo oboroževalno tekmo, ki naj bi SZ gospodarsko in družbeno izčrpala. Njihove sile so tokrat šibkejše kot v preteklosti, vseeno pa bodo na vse načine poskusile izničiti možnost sporazuma.(voc)
Šefa obeh pogajalskih delegacij v Ženevi: Kampelman (ZDA) in Voroncov (SZ)	(Telefoto AP)
Danes na naših športnih straneh
Lep uspeh ZŠI v Ravasclettu Jadranu v gosteh spet ni šlo
Z nedeljskim veleslalomom v Ravasclettu se je začela letošnja sezona. masovnih zamejskih smučarskih tekmovanj. V Ravasclettu so bile namreč na vrsti 21. zimske športne igre, ki so ob lepem vremenu in brezhibni organizaciji Slovenskega planinskega društva iz Trsta vsestransko odlično uspele. Najboljši čas v moški ka-tegoriji je dosegel Aleksander Žezlina (SPDT), v ženski pa Francesca Rapotec (Breg). Na ekipni lestvici se je uveljavilo SPDT pred ŠD Mladina in SK Devin.
Manj zadovoljiv je obračun košarkarske B lige, v kateri je Jadran s »samomorilsko igro« znova ostal brez točk, tokrat na gostovanju v Monte-belluni, kjer je prišla do izraza preve-
lika živčnost, manjkali pa sta potrebni odločnost in samozavest, a gostitelji so vse napake naše združene ekipe znali dobro izkoristiti.
Pred odločilnimi boji pa smo v ženski odbojkarski B ligi, v kateri je štiri kola pred koncem na vrhu še vse odprto. Meblo se je po vrsti uspehov (zadnjega je dosegel v soboto) približal vodilnim in ima še vedno upanje, da se bo lahko potegoval za napredovanje. Sedaj ga čakajo tri odločilna srečanja, najtežja in morda že odločilna pa bo že v soboto v Coneglianu.
V amaterskih nogometnih prvenstvih sta bila v nedeljo dva derbija. V 2. amaterski ligi je v Križu domača Vesna premgala Kras in tako obdržala stik z vrhom lestvice, saj za vodilnima zaostaja le za točko. V derbiju 3. AL v Doberdobu pa sta se Mladost in Primorec po dopadljivi igri razšla pri neodločenem izidu.
Bolonjski proces spet prenesli za teden dni
BOLOGNA V bolonjskem procesu se je že spet nekaj zataknilo. Sedem let po pokolu na železniški postaji, ki je terjal 85 mrtvih in 200 ranjenih, po dolgih letih zavlačevanja procesov, podtikanja lažnih informacij in sumov (za kar bodo sodili Liciu Gelli-ju, Francescu Pazienzi, Belmonteju in Musumeciju) in iskanja krivcev v napačnih gredah, se je impozantni bolonjski proces ustavil zaradi dveh nadvse banalnih razlogov.
Zaradi megle, ki je prekrivala Padsko nižino, so enega od obtožencev pripeljali iz Vicenze v Bologno šele opoldan. Proces, ki so se ga udeležili le štirje obsojenci na enaindvajsetih, se je torej pričel z neverjetno zamudo, trajal pa je vse do trenutka, ko je odvetnik obtoženca Adriana Tilgherja javil, da je njegova stranka v hišnem priporu in ne na začasni svobodi. Datum procesa je tako zdrknil na 9. marec.
Z včerajšnje tiskovne konference v Moskvi
Odprava evroraket prvi korak na poti jedrske razorožitve
Neprepričljive razlage o umetniškem pristopu
Soglasna obsodba provokativnega plakata
MOSKVA Na včerajšnji tiskovni konferenci v Moskvi so tujim novinarjem podrobno orisali sobotni predlog Mihaila Gorbačova o odpravi vseh raket srednjega dometa v Evropi. Kakšen pomen polaga sovjetsko vodstvo na ta predlog sta zgovorno dokazala namestnik zunanjega ministra Alek-sandr Besmetrnik in načelnik generalštaba oboroženih sil ter namestnik obrambnega ministra maršal Sergej Ah-romejev, ki sta s sodelovanjem bivšega šefa sovjetske delegacije na ženevskih pogajanjih Karpova in glasnika zunanjega ministrstva Gerasimova poudarjala, da je Evropa ponovno pred zgodovinsko priložnostjo, ki predstavlja prvi korak na poti popolne jedrske-razorožitve.
Besmertnik je navedel, da je treba čimprej doseči ločeni sporazum o popolni odpravi raket srednjega dometa v Evropi in njihovo drastično zmanjšanje na 100 konic v sovjetskem delu Azije in na 100 konic na ozemlju ZDA. V drugi fazi bi se morali pogajati o
raketah kratkega dometa, tako imed-novanih taktičnih jedrskih silah. Že ob sporazumu o evroraketah pa bj SZ umaknila z ozemlja NDR 'in ČSSR srednje-taktične rakete, sovjetski odgovor ob namestitvi ameriških raket Pershing 2 in Cruise v Evropi.
Maršal Ahromejev je predlog osvetlil z vojaškega vidika. SZ bo umaknila 243 raket SS-20, glede umika taktičnih jedrskih raket z dometom pod 1.000 km je navedel zahodne odpore. NATO je mnenja, da je to uresničljivo šele po uspešnih pogajanjih o omejitvi konvencionalne oborožitve. Načelnik sovjetskega generalštaba je ob tem poudaril, da v Evropi že obstaja ravnotežje sil v konvencionalni oborožitvi, in so torej zgrešene zahodne trditve o sovjetski premoči. NATO ima v Evropi več protitankovskega orožja in bombnikov, medtem ko ima varšavski sporazum več tankov in lovcev pre-strezačev. Premoč enega v določeni oborožitvi torej izenačuje premoč drugega in obratno.
Maršal Ahromejev je tudi navedel, da bo Sovjetska zveza pristala na nadzorstvo sporazuma tudi na svojem ozemlju, preverjanja pa bodo morala biti »enaka in dvostranska«. Dodal je tudi, da SZ ne pogojuje več vprašanja evroraket z britanskimi in francoskimi jedrskimi raketami. Vsekakor pa SZ in ZDA ne morejo v nedogled nadaljevati pogajanj o odpravi jedrskega orožja, ne da bi se prej ali slej za pogajalsko mizo vsedle tudi druge jedrske sile.
Povsem razumljivo so predstavniki sovjetskega partijskega vodstva in oboroženih sil poudarjali, da morajo ZDA konstruktivno pristopiti k pogajanjem, da bi sporazum postal le prva etapa na poti popolne odprave jedrskega orožja. Med drugim so tudi navedli, da obstajajo resnične možnosti za vrh med Reaganom in Gorbačovom. To pa je po njihovem odvisno od ameriškega pristopa k sedanjim pred-logom.(voc)
Edino sporazum s SZ ga lahko reši iz irangatske zagate
Sovjetski predlog prihaja zbeganemu Reaganu kot nalašč
NEW YORK Predstavniki Reaganove administracije so danes v prvi reakciji na včerajšnji predlog sovjetskega voditelja Gorbačova o umiku vseh raket srednjega dometa iz Evrope, izjavili »da lahko pripelje do prvega pomembnega razorožitvenega sporazuma med Reaganovo administracijo in SZ«. Omenjeni predlog je ponovno obudil tudi razmišljanja o obisku sovjetskega voditelja Gorbačova v Washingtonu.
Do najnovejšega sovjetskega razorožitvenega predloga prihaja prav v času, ko je predsednik Reagan znova do vratu v blatu tako imenovane iranske afere. Potem ko je tako imenovana Towerjeva komisija v petek objavila rezultate svoje preiskave o tajni prodaji ameriškega orožja Iranu in o tajnih nakazilih dobička od te prodaje na račune anti-sandinističnih sil, ki so izredno kritični do predsednika in njegovih najbližjih sodelavcev, živi VVashington znova v ozračju največje politične krize. Najnovejši sovjetski razo-rožitveni predlogi so torej za Reaganovo administracijo prišli kot naročeni, saj bodo pomagali preusmeriti pozornost ameriške javnosti na druga vprašanja. Zanimivo je, da je pred nekaj dnevi bivši ameriški predsednik Richard Nixon, predsedniku javno svetoval, da ga iz krize, ki jo je povzročilo razčiščevanje tako imenovane iranske afere lahko izvleče, samo podpis novega razorožitvenega sporazuma s Sovjetsko zvezo. Podobnega mnenja je tudi bivši državni sekretar Henry Kissinger.
Direktor ameriške agencije za nadzorovanje oborožitve in za razorožitev Kenneth Adelman je izjavil, »da najnovejši sovjetski predlog kaže, da se SZ ni odrekla predsedniku Reaganu in da želi Gorbačov z njim v naslednjih dveh letih podpisati nov razorožitveni sporazum«. Pomočnik sekretarja za obrambo Richard Perle, ki ga uvrščajo med tako imenovane »pentagonske jastrebe« pa je poudaril, »da gre za konstruktivno sovjetsko potezo, ki lahko omogoči dosego novega razorožitvenega sporazuma«. Po njegovem mnenju sovjetski predlog po drugi strani omogoča tudi sodbo, »da je SZ prišla do sklepa, da je z Reaganovo administracijo mogoč dogovor samo na tem področju, ne pa tudi nov celovit razorožitveni sporazum«.
Tukajšnji izvedenci za jedrsko oborožitev namreč poudarjajo, da bo sklenitev sporazuma na področju raket srednjega dometa, še najlažja.
Predno bo Reaganova administracija dokončno pristala na najnovejši sovjetski predlog, bo po mnenju tukajšnjih vojaških strokovnjakov potrebno urediti še vprašanja verifikacije tako imenovanih jedrskih orožij kratkega dometa.
Ameriški predstavniki na razorožitvenih pogajanjih v Ženevi bodo predlagali uvedbo učinkovite kontrole, ki naj bi jo izvajali predstavniki obeh vojaških zvez na kraju samem, vključno z nadzorovanjem proizvodnih kapacitet in potencialnih skladišč za rakete srednjega dosega. Po tukajšnjem prepričanju dogovora o tem vprašanju ne bo tako lahko doseči.
Po ameriških podatkih imajo ZDA v Evropi 572 raket srednjega dosega, ki lahko nosijo eno ali pa 441 raket tipa SS-20 z več jedrskimi glavami, oziroma skupaj 1323 jedrskih konic. ZDA naj bi poleg tega imele še približno 11.700 medcelinskih raket in bombnikov, SZ pa približno 10.000 strateških jedrskih orožij.
Veliko vprašanje pa je ali bosta veliki sili uspeli doseči sporazum glede števila strateških jedrskih orožij. Tukajšnji
strokovnjaki namreč trdijo, da ima umik raket srednjega dometa iz Evrope predvsem politični pomen, oboroževalno tekmo pa bi zaustavil šele dogovor na področju strateških jedrskih orožij. SZ še vedno vztraja, da je dogovor na tem področju mogoč samo pod pogojem, da se Reaganova administracija odpove razvijanju tako imenovanih vesoljskih orožij, ki bodo ZDA po sovjetskih ocenah omogočili tako imenovani prvi jedrski udarec. Na tem področju zaenkrat ni nobenega napredka, Pentagon pa je nedavno od predsednika Reagana zahteval, da pristane na tako imenovano »široko razlago« sporazumov SALT 2, ki bi ZDA omogočila razvijanje, testiranje pa tudi namestitev nekaterih komponent teh orožij v zemeljsko orbito. Predsednik Reagan je nedavno pod pritiskom Pentagona ameriškim predstavnikom na ženevskih razorožitvenih pogajanjih sploh prepovedal, da razpravljajo o veljavni interpretaciji sporazumov SALT 2.
V VVashingtonu priznavajo, da je najnovejši sovjetski predlog prišel v izredno kritičnem trenutku Reaganove administracije. SZ naj bi po mnenju nekaterih komentatorjev ocenila, da predsednik Reagan, ki ga razčiščevanje tako imenovane iranske afere vse bolj izčrpava, ne bo mogel zavrniti najnovejšega sovjetskega predloga.
Po mnenju Washingtona je najnovejši sovjetski predlog samo inačica »tako imenovane ničelne opcije«, oziroma predloga o uničenju vseh raket srednjega dometa, ki ga je Reagan predlagal na začetku svojega predsedništva. Pričakujejo, da bo ameriški državni sekretar Shultz, ki se trenutno mudi na obisku na Kitajskem, še ta mesec obiskal Moskvo in se pogovarjal o podrobnostih tega najnovejšega sovjetskega razorožitvenega predloga.
UROŠ LIPUŠČEK
Bakerjev vstop v Belo hišo
WASHINGTON - Howard Baker je včeraj prevzel službo šefa kabineta Bele hiše. Urade, iz katerih se je ob koncu tedna izselil Donald Regan, je »poiskal«, kot je sam priznal novinarjem, že ob pol osmih zjutraj.
Bivši senator v prvih štirih letih »Reaganove revolucije«, je Baker postal edina ključna osebnost, ki bi ošibelemu predsedniku lahko pomagala na noge. Irangate je oklestil Reaganovo pokončno hojo, njegovo šepanje pa mora zdaj uravnavati Baker, ki mu tako politiki kot novinarji priznavajo spretnost, preudarnost in prizadevanje.
Njegove naloge v Beli hiši so in bodo zahtevne. Najprej bo moral pregovoriti predsednika Reagana, naj prizna svoje napake in pomanjkljivosti, ki so razvidne iz poročila komisije Tower o Irangatu. To pa ne bo enostavno, saj se »pozabljivi« Reagan na vse kriplje brani javne »mea culpa«, ki jo zdaj zahtevajo tako njegovi politični antagonisti kot zavezniki. Baker pa se bo moral ukvarjati tudi z imenovanjem šefa obveščevalne službe CIA. Robert Gates, ki je zamenjal hudo bolnega VVilliama Caseya, je namreč prav tako vpleten v Irangate in je baje že izjavil, da je tudi on pripravljen odstopiti.
Nacistični original (levo) in njegov plagiat — podobnost je očitna
BEOGRAD — Kaže, da »slovenske« teme še dolgo ne bodo izginile s komentatorskih strani jugoslovanskega tiska. Še preden so se polemike v zvezi s »slovenskim memorandumom« dodobra razgrele, je v jugoslovansko javnost že treščil nov škandal. Izkazalo se je namreč, da je plakat, ki je bil izbran na natečaju za počastitev Dneva mladosti, plagiat plakata iz tretjega rajha.
Avtorji »umetnine« — ljubljanska oblikovalska skupina Novi kolektivizem — so sodelovali v anonimnem natečaju, ki ga je pripravil republiški odbor za pripravo Dneva mladosti Slovenije, saj gre, kot je znano, letos štafeta na pot iz te republike. Kaže, da so s socrealistično figuro stasitega mladca komisijo tako navdušili, da so rešitev (skupaj z ostalimi predlogi glede štafete in drugih obeležij praznovanja) slovenski mladinci posredovali v potrditev zveznemu odboru za pripravo proslave. Tam so imeli sicer nekaj pripomb zaradi »temačnosti« enega od ponujenih plakatov, vendar je člane eden izmed avtorjev uspel prepričati ter so mladca potrdili kot simbol letošnjega praznovanja.
Potem pa se je od nekod našel Nikola Grujič, mlad inženir iz Beograda, ki je v izbranem plakatu prepoznal risbo iz knjge Od Sarajeva do Potsdama, avtorja A.J.P. Taylorja, ter ugotovil, da gre v bistvu za retuširano kopijo nacistične propagandne slike Richarda Kleina iz leta 1936. Seveda so ljubljanski umetniki z originala zbrisali nacistične simbole ter jih nadomestili z jugoslovanskimi. Nacistični grb zdaj ni več nacistični, temveč je namesto njega jugoslovanski s šestimi plamenicami. Orla so zamenjali z golobom — simbolom miru, v ozadju pa dodali še Triglav. V dosedanjih komentarjih plakata, ki je povzročil škandal neizmerljivih razsežnosti, ni bilo zaslediti razlag nenavadne oblike plamenice v rokah mladega Arijca. Vse kaže, da gre za obrise Plečnikovega načrta za slovenski parlament simbol torej, ki utegne polemiki naliti še novih pljuskov olja...
Oglasili so se že tudi avtorji opisane provokacije, ki ji posvečajo ustrezno pozornost prav vsi jugoslovanski časniki ter jo v večini primerov označujejo kot grobo, namerno provokacijo in žalitev svobodoljubnih čustev Jugoslovanov. Skupina Novi kolektivizem sicer priznava, da so osnovno idejo črpali iz arzenala Goebelsove propagande, toda odločno zanikajo, da bi to lahko žalilo jugoslovanske narode oziroma njihov boj proti fašizmu. Trdijo, da so z metodo absurda »zaščitili razvoj pluralizma«, da ima zamenjava simbolov globok protifašistični pomen.
Precej prizanesljivo je provokacijo in celoten spodrsljaj (s precejšnjo zamudo) ocenilo tudi slovensko mladinsko vodstvo ter predlagalo, da zvezni odbor za proslavo Dneva mladosti plakat umakne in poišče novo rešitev. Seveda je za kakovostne ukrepe premalo časa in vse kaže, da bodo morali izbrati katerega od ostalih predlogov, ki so prispeli na natečaj.
Tanjug je včeraj ves dan poročal o številnih protestih mladincev iz vse države. Tako so mladi Subotičani celo zahtevali ugotavljanje konkretne, pa tudi kazenske odgovornosti za avtorja plakata, komisije, republiškega in tudi zveznega odbora za praznovanje Dneva mladosti. Podobne teze je mogoče zaslediti tudi v nekaterih časopisnih komentarjih: ne gre namreč samo za to, da so ljubljanski nadebudneži »podtaknili« predelani nacistični plakat, temveč se v vseh komisijah in odborih ni našel nihče, ki bi mu stvar vsaj zasmrdela.
Z. Š.
* * *
Provokacija z nacističnim plakatom, ki naj bi dokazoval nekatere bistvene podobnosti sedanjega jugoslovanskega socialističnega sistema z nacizmom, je resna in nevarna stvar. Izgovori avtorjev so smešni in neprepričljivi. Pri vsej stvari gre za politični akt, ki v Sloveniji in zlasti v Jugoslaviji krepi vse centralistične in protidemokratične sile, vse pristaše »trde roke«, ki bi hoteli na enostaven način »rešiti« številna odprta vprašanja. To je kot nekaj naročenega, toda v obratno nedemokratično smer.
Nekaj podobnega smo opazovali vedno, ko je družba preživljala burno razdobje demokratične preosnove. Tak je bil tudi italijanski primer velikih sprememb, ki so pred nedavnim razdobjem zajele osnove italijanske družbe. Tudi takrat so se pojavili nestrpneži, ki so hoteli preskočiti osnovne misli obnašanja, imeli smo opravka z najrazličnejšimi gibanji, kar pa se je prepogosto končalo ali v krvavi igri rdečih brigad ali z izzivanjem protireakcije in s splošnim zasukom nazaj, na desno.
V primeru provokativnega plakata ne gre za bolj ali manj posrečen vic, anekdoto, temveč za resno provokacijo, ki je še toliko hujša, ker prizadeva čustva milijonov ljudi. Tako ustvarja široko Ironto tudi proti onim številnim zanimivim pobudam slovenske mladine, katere lahko različno ocenjujemo, ki pa so vsekakor vredne pozornosti. Taka pobuda pa je bila, in je, način praznovanja dneva mladosti in temeljite preosnove jugoslovanskega praznika.
B. S.
Pred južnoafriškimi volitvami v belski dom parlamenta
Iz vrst rasistične vladajoče stranke odhaja vrsta predstavnikov
NAIROBl Ozračje v predvolilni kampanji za predčasne volitve v belski dom parlamenta (178 poslancev), ki bodo 6. maja, se čedalje bolj razgreva. O tem najbolj zgovorno pričajo pojavi oporečništva v vladajoči nacionalni stranki (NP) predsednika Pietra Botha in izstopi uglednih osebnosti iz vodilne afrikanerske politične sile. Nazadnje je iz stranke izstopilo sedem uglednih akademikov s prominentne afrikanerske univerze Stellenbosch, na kateri so med drugim študirali vsi dosedanji južnoafriški predsedniki razen sedanjega predsednika Bothe, od ustanovitve južnoafriške unije leta 1910 in leta 1961 na referendumu razglašene republike.
Univerzitetna profesorja Julius Jep-pe in Willie Rautenbach sta se z izstopom iz nacionalne stranke pridružila drugim oporečniškim profesorjem in hkrati dvema uglednima južnoafriškima politikoma, bivšemu veleposlaniku JAR v Veliki Britaniji dr. Denisu Wor-rallu in članu parlamenta Wynandu Malanu (ni v sorodstvu z obrambnim ministrom Magnusom Malanom). Zanimivo je, da se največ bivših članov nacionalne stranke po odpovedi poslušnosti vodilni politični belski sili ne odloča za priključitev opozicijski
progresivni federalni stranki (PFP) in njeni manjši volilni zaveznici, novi republikanski stranki (NRP), marveč javno izjavljajo, da bodo na volitvah v belski dom parlamenta nastopili na seznamu neodvisnih kandidatov.
Tako se je odločil tudi Denis Wor-rall, ki se je po odstopu z veleposlaniškega položaja spremenil v ostrega kritika vladne politike previdnih reform apartheidskega sistema. Worrall je javno izjavil, da sedanja politika nacionalne stranke in predsednika Bothe vodi Južno Afriko v kaos in da se nevarno približuje državljanskemu spopadu, ker je večina prebivalstva (afriš-kega) povsem odrinjena na politično, socialno in gospodarsko obrobje. Če se je moral lani zunanji minister Roe-
lof Botha opravičiti in požreti precej očitkov političnega vrha, ko je bil izjavil, da bo Južna Afrika nekega dne dobila črnskega predsednika, potem Worrallovo zatrjevanje, da drugače razumljivo sploh ne more biti in da belska manjšina mora vzpostaviti dialog z afriško večino in deliti oblast z njo, ravno tako priča o sunkovitih zasukih na belskem političnem prizorišču.
Še več, Worrall je ostro napadel vladno politiko previdnih reform (afriška večina jo je že zdavnaj zavrnila, češ da prihaja prepozno in jim daje malo) in izrazil prepričanje o črnskem predsedniku Južne Afrike ravno na univerzi Stellenbosch. Torej v trdnjavi afrikanerske inteligence in v ustanovi, iz katere prihaja politično-gospodar-ska afrikanerska elita. Nekaj takega je
bilo še pred kakšnim letom nezaslišano, sedaj pa Worrall na tej univerzi govori o nujnosti dialoga z afriško večino in njenimi političnimi predstavniki, o nuji legalizacije prepovedanega afriškega nacionalnega kongresa (ANG) in o črnskem predsedniku Južne Afrike. Na videz še bolj osupljivo je, da je več tisoč belih študentov ploskalo bivšemu veleposlaniku, ki bo na volitvah v začetku maja skušal premagati ministra za ustavne zadeve Chrisa Heunisa, arhitekta apartheidskega sistema od začetka osemdesetih let.
Prenagljeno bi bilo sklepati, da val odstopov iz nacionalne stranke, ki oznanja nestrinjanje z njeno in vladno politiko, napoveduje volilni poraz
stranke, ki je na oblasti od leta 1948. Brez dvoma je veliko ostrih izjav treba pripisati predvolilnemu ozračju, ki je čedalje bolj naelektreno. Dobro je znano, da se nemalo besed, izrečenih v vročici predvolilnega političnega boja, kasneje pozabi, ali dobijo dokaj drugačno vsebino. Kljub temu je jasno, da nacionalna stranka doživlja boleče udarce, ki skupaj s pojavom oporečništva pričajo o polarizaciji in raz-slojevnosti na belskem političnem prizorišču. Kakor je videti, bi se na predčasnih volitvah mogli najbolj okrepiti neodvisni poslanci, medtem ko naj bi bili najbolj prizadeti vladajoča nacionalna stranka in opozicijska progresivna federalna stranka. Oslabitev liberalne opozicije hkrati z morebitno okrepitvijo skrajne desnice bi pomenila zasuk na desno in bi slabila pritiske afrikanerskih in angleško govorečih belcev na vodilne politične strukture. V spremenjenem razmerju političnih moči v belskem parlamentu bi mogli pomembno vlogo odigrati neodvisni poslanci, če bi povečali svoje vrste in se, na primer, zadružili z drugimi liberalnimi političnimi silami v belskem parlamentu.
AVGUST PUDGAR
V Celovcu posvet o dvojezičnosti
Tek z ovirami
Slovenski jezik na Koroškem je še vedno najbolj udomačen v privatni sferi. V celoti pa je še vedno postavljen ob rob družbenega dogajanja. Zato se neenakopravno stanje zrcali tudi v oslabeli narodni zavesti posameznika. To je bil eden izmed povodov, da sta v soboto dopoldne v Celovcu izvedli posvet o dvojezičnosti Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ). Posvet je zajel uporabo slovenskega jezika na področjih od slovenskih prosvetnih društev preko otroških vrtcev, gospodarskih obratov, zadružnih podjetij, cerkvenih ustanov, občinskih hiš do okrajnih in deželnih uradov. Pri tem se je izkazalo, da se je slovenska narodna skupnost na Koroškem že oddaljila od splošnega gesla »dvojezično je bolje«, s katerim je v začetku 70. let skušala omehčati protimanjšin-sko vzdušje v deželi. Medtem se je razprava o dvojezičnoti že poglobila in manjšina stoji pred tem, da kljub napredujoči asimilaciji izboljša uporabo materinega jezika in jo prilagodi novim družbenim potrebam.
Posvet je pokazal, da se manjšina zaveda, da bo uveljavljanje enakopravnega položaja slovenščine pri uradih in v javnosti tem bolj uspešen, čim bolj se bo jezikovno znanje izboljšalo v lastnih strukturah.
Samo nekaj drobtin iz posveta. Prosvetna društva se pri pismih na občinske in deželne oblasti navadno poslužujejo slovenskega jezika. Pisma v nemščini - v upanju, da bo finančna podpora npr. večja in hitrejša - so danes v primerjavi s časom pred sedemdesetimi leti izjema. V štirih dvojezičnih otroških vrtcih imajo uspehe v vzgoji sožitja. V gospodarstvu, v sodstvu in v upravi opažamo, da Slovenci obvladajo v prvi vrsti le leposlovni slovenski jezik, vedno bolj pa je treba razviti zanje več jezikovnih zvrsti. Slovenski duhovniki se v obrambi proti nemškonacionalnim očitkom lahko sklicujejo na to, da je cerkev edina vsekoroška ustanova, ki priznava dvojezičnosti njeno mesto. Otresti se je treba predsodka, da bomo avtomatično zapostavljeni, če se poslužujemo slovenščine. Sicer imajo uradniki še precejšnjo oblast, so pa deloma tudi postali previdnejši. Oblast se namreč boji primerov, s katerimi bi manjšina lahko dokazala zapostavljanje. Kljub temu pa drži ugotovitev, da je poskus se dosledno posluževati slovenščine še vedno »tek z ovirami«. Tembolj koristen je bil zato poseg slovenskega dolinskega župana Švaba, ki je kot gost tega posveta poudaril, kako je ureditev tehničnih naprav za prevajanje in namestitev tolmačev šele olajšala dvojezičnost v njihovih narodnostno mešanih občinah. Prav tako pa je bilo na posvetu zastavljeno vprašanje, kako nas matični narod podpira.
Posvet se je končal z ugotovitvijo, da se bo proti restriktivnim zakonskim pogojem mogoče bolj uveljaviti le z večjo doslednostjo. Pri tem pa bo treba podobne posvete preseliti tudi v vasi. Tam morajo pripadniki obeh narodnosti pretresti položaj, da bodo sledili iz tega koraki za samozavestnejšo uveljavljanje slovenščine v koroški javnosti.
VINKO WIESER
Ob 70-letnici rojstva beneškega rodoljuba dr. Marjana Zdravljica
V	Šempetru pri Novi Gorici, kjer živi kot zdravnik v aktivnem pokoju, je te dni v krogu svoje družine slavil svojo 70-letnico dr. Marjan Zdravljič, beneški rojak in prvoborec za svobodo in enakopravnost beneških ljudi pod Matajurjem.
Dr. Marjan Zdravljič se je rodil 27. februarja 1917 v Klodiču v za takratne razmere v Benečiji dokaj premožni pa tudi narodno osveščeni družini. Po domači, seveda italijanski osnovni šoli, je srednje šolske študije končal v go-riškem Malem semenišču, nato pa se je vpisal na medicinsko fakulteto v Bologni. Ob študiju se je aktivno ukvarjal tudi s športom kot profesionalni nogometaš v takratnih prvoligaških moštvih Udineseja, Verone in Bologne.
Visokošolske študije v Bologni je prekinil v septembru 1943, ko se je vrnil v domači krog in se med prvimi vključil v narodnoosvobodilno gibanje, ki je v Nadiških dolinah začelo v zametkih nastajati sicer že prej, ki pa se je ob kapitulaciji fašistične Italije razmahnilo. Narodnostno in politično opredeljen je postal Zdravljič skupno z nekaterimi drugimi rojaki duša in organizator nastajajočih partizanskih formacij zlasti v rodnem klodiškem pa tudi lenart-skem okolišu. Ko se je 16. septembra ob lenartski ustanovila tudi klodiška četa (nekateri so ji pravili kar bataljon), je Marjan Zdravljič postal njen komisar. V tej četi (bataljonu) so bili domačini iz vasi Grmek, Gornje in Spodnje Brdo, Sevce, Zverinac, Platac, Mostne, Kosca in drugih.
V	tem času se je Zdravljič odlikoval ne samo kot organizator, komisar med soborci, marveč tudi kot zagret na-vduševalec za narodnoosvobodilne ideje in odličen govornik na mitingih po beneških vaseh.
Ko se je po znani novembrski nemški ofenzivi v Benečiji leta 1943, ki je za nekaj časa zaustavila razvoj gibanja, konec decembra ponovno formiral Briško-beneški odred (prvi je trajal le mesec dni), je Marjan Zdravljič kot medi-cinec postal v njem sanitetni referent, ko pa se je v juliju-avgustu ustanovil Beneški bataljon s komandantom Jožkom Ošnjakom iz Ošnjega na čelu, je Zdravljič postal njegov komisar. Tako sta se na vodstvu te pomembne beneške partizanske enote znašla soborca in prijatelja, ki sta kot borca in aktivista narodnoosvobodilnega gibanja do konca vojne ogromno naredila za svojo deželico v boju za svobodo.
Oktobra 1944, ko je bil Briško-beneški odred ukinjen in bil ustanovljen Operativni štab za zapadno Primorsko
ko, je bil Zdravljič imenovan za njegovega komisarja in potem na tem mestu ostal do konca vojne oziroma do osvoboditve Čedada, v katerega je vkorakal s svojo enoto. Po umiku partizanskih sil čez Sočo na osnovi sporazuma Alexander-Tito, je bil še član štaba odreda JLA.
Toda komaj priborjene zmage in svobode se Marjan Zdravljič ni mogel še polno naužiti, ko ga je po povratku iz odreda JLA v Čedad angleška policija, očitno na prijavo nasprotnikov osvobodilnega gibanja, skupno s takratnim načenikom gospodarske komisije za Benečijo in Kobariško Ivanom Podracco-Giovaninom, brez vsake utemeljitve aretirala. Kljub odločnim nastopom partizanskih predstavnikov pri zavezniških oblasteh so ga po zaporu v Čedadu in v Karniji izpustili šele po šestih mesecih brez vsake obrazložitve ali opravičila. Podobna krivica se je Zdravljiču zgodila potem še enkrat, ko so ga kot enega glavnih obtožencev vključili v proces v Firencah proti tako imenovani »Beneški četi« pod obrekovalno obtožbo »veleizdajstva«, »kriv« pa je bil seveda le tega, da se je na strani velike zavezniške protinacistične koalicije kot slovenski beneški rodoljub in partizan boril za svobodo svojih ljudi in svoje zemlje.
Proces se je vlekel dolgo in se nazadnje končal z amnestijo, toda Zdravljič je medtem že nadaljeval in dokončal študij medicine na ljubljanski univerzi, diplomiral in se potem specializiral iz pediatrije. Leta 1958 ali 1959 je prevzel mesto predstojnika pediatričnega oddelka bolnišnice v Novi Gorici in vestno, s prav tako globokim čutom odgovornosti in humanizmom kot med vojno, opravljal svoje zdravniško poslanstvo do upokojitve pred nekaj leti.
Skušal sem v glavnem povzeti, gotovo tudi s kakšno netočnostjo, ki je lahko tudi opravičljiva po tolikih letih od časov, ko sem ga tu in tam srečeval v Benečiji z brzostrelko ali sanitetno torbo na rami. Tisti postavni fant, zvesti sin Beneške Slovenije, poln življenja, je skupno z drugimi prvoborci v tistih težkih časih oboroženega boja proti nemškemu okupatorju ustvarjal temelje in odpiral pota novim mladim rodovim pod Matajurjem v nove zarja, v novo rast.
Dr. Marjan Zdravljič se zdaj ob svojem jubileju lahko s ponosom ozira na svojo življenjsko pot, na pošteno, vsebinsko bogato in zaslužno delo borca in zdravnika.
Še na mnoga, zdrava leta! (jk)
Publikacija v okviru Alpe-Jadran
Izšla je revija »Mitteleuropa«
»Pred nekaj leti sem bil na Dunaju ob predstavitvi neke moje knjige in sem imel prvič priložnost, da vidim tamkajšnji TV dnevnik. Prijetno me je presenetilo dejstvo, da so se oglašali dopisniki iz sosednjih glavnih mest, ki niso posredovali gledalcu zgolj novic, pač pa so mu skušali prikazati tudi življenjski utrip tistih narodov. Tako so spodbujali večje medsebojno poznavanje in povezanost. Mislim, da
miTTEL^URSPR
ima revija Mitteleuropa isto nalogo: zbližati sosede, rekel bi brate, ki živimo na tem koncu Evrope.« S temi besedami je pisatelj Fulvio Tomizza v petek zvečer v dvorani hotela Savoia Excelsior nazorno orisal javnosti, kaj pričakuje od revije, ki je začela izhajati pri beneški založbi Marsilio z zgovornim podnaslovom Revija delovne skupnosti Alpe-Jadran.
In v prvih dveh številkah, kolikor jih je doslej izšlo, je revija že pokazala, da namerava izpolniti to nalogo ter biti spodbujevalec soočanja in razprave, spoznavanja in zbliževanja vseh ljudi, ki živijo med Donavo in Jadranom, ne samo časopis, ki je namenjen italijansko govoreči publiki tega prostora. Morda kulturni koncept ni še v celoti izostren, vendar že dejstvo, da izhaja revija v italijanskem in nemškem jeziku ter da se postopno krepijo prispevki v slovenskem in v hrvaškem jeziku, je dovolj zgovorno. »Celotno območje od Donave do Jadrana — je pripomnil odgovorni urednik Cesare Tomasetig živi že dolgo let na obrobju Evrope, ki se razvija predvsem ob osi Ren-Rodan. Z ustanovitvijo delovne skupnosti Alpe-Jadran se temu območju nudijo nove možnosti. Obrobnost postaja prevelik davek, ki ga zlasti mlajše generacije, tiste, ki niso doživele vojne, ne razumejo in nočejo razumeti. Kot revija bi želeli biti glasnik teh novih teženj, novih stremljenj, ki doživljajo celotni prostor kot nekaj svojega, ki so jim meje, zlasti meje, ki ne združujejo, nekaj tujega. Hoteli bi postati katalizator soočanja, spodbujevalec vsestranske rasti in razvoja.«
In s tega vidika ni naključje, da je. revija, ki je namenjena temu prostoru, nastala v Benetkah. Dežela Venelo je med prvimi verjela v uspešnost in nujnost skupnosti, kot je Alpe-Jadran, Benetke so s svojimi pobudami postale moralna prestolnica tega območja, v njem so videle svoj jutri, obenem pa so tolmačile v novem duhu tradicijo odprtosti in kozmopolitizma beneške republike. Kaj pa Trst? »Skoraj narav-
no bi bilo je dejal Tomizza da bi revija, kot je Mitteleuropa, nastala v Trstu. Pa ni. Morda zato, ker so Benetke bolj oddaljene od trenj in napetosti, ki jih doživljamo v našem mestu. Vendar sedaj, potem ko nas je oblila rdečica sramu, ker na tako pobudo nismo pomislili, moramo sprejeti izziv in se zavzeti, da bo revija rasla, se krepila.« V tem okviru pa je po mnenju To-mizze treba priznati pravice manjšinam, spodbuditi kulturno sodelovanje, na novo napisati zgodovino, ki ne bo razdvajala. In upanje, da tako sodelovanje ni zgolj utopično, je videl predvsem v mladih, ki so pred nekaj meseci, ko so se zbrali po incidentu, v kate-
rem je izgubil življenje ribič Bruno Zerbin, da bi razpravljali o tem vprašanju, se soočali in sporazumevali. S svojo pobudo so demantirali pesimista, ki se je le mesec prej vpraševal, ali so »le jedrska sevanja tista, ki jim ni mar za meje?«
Druga številka revije Mitteleuropa ima kot nosilno temo probleme sever-nojadranskih pristanišč, možnosti sodelovanja in rasti. V prihodnjih številkah trimesečnika pa bodo razvili še druge žgoče probleme, kot so ekologija, vprašanja mestnih središč, zaposlovanje mladih. V vsaki številki pa je tudi zanimiv kulturni koledar z glavnimi prireditvami z območja Alpe-Jadran.
Nevarnost prašičje kuge
Pojav in razširjenost klasične prašičje kuge so zabeležili v treh hrvaških občinah (Bjelovar, Dakovo in Križevci). Bolezen, ki se ne zdravi, se razširja zaradi nekontroliranega prometa. Prašiče, ki so okuženi s to boleznijo, je potrebno pobiti in neškodljivo odstraniti.
Tudi po naših vaseh vozijo in prodajajo prašiče prekupčevalci (s kamioni registrske tablice ŠA), ki na črno v Hrvatski kupujejo prašiče. Le-ti pa niso bili pregledani oziroma ni bil izvršen veterinarsko sanitarni nadzor, in tudi nimajo veljavnega zdravstvenega spričevala. To pa je porok, da lahko tudi v naših krajih pride do izbruha te bolezni. Tako so tudi v sežanski občini pred dvema letoma beležili prašičjo kugo na Tatrah.
Zato pristojni občinski organi inšpekcije opozarjajo ljudi, naj bodo pozorni pri nakupu prašičev. Le-te naj kupujejo na sejmiščih oziroma dogonskih mestih, kjer so prašiči veterinarsko sanitarno nadzirani, njihovi lastniki pa imajo veljavno dokumentacijo. Prašiči, ki jih prodajajo na sejmiščih, so tudi cepljeni proti prašičji kugi.
Rejci, ki redijo okužene prašiče, pa bodo oškodovani tudi drugače. Če bo veterinarska služba ugotovila, da so bili prašiči kupljeni brez ustreznih veljavnih dokumentov (zdravniškega spričevala in opravljenega veterinarsko sanitarnega pregleda pri razkladanju prašičev), rejci ne bodo dobili odškodnine za stroške, ki nastanejo pri oboleli živali. Kajti okuženo žival s prašičjo kugo je treba namreč pokončati in neškodljivo odstraniti. Zdrave živali pa je potrebno cepiti proti prašičji kugi.
Prišli so podgrajski škoromati
PODGRAD — Podgrajski škoromati so imeli tudi ob letošnji poberiji lahko delo. Treba je bilo le potrkati in reči: »Buh dej, imate kej za nas?« In že so se v »gospojskem košu« škoro-mata s poberinom začela kopičiti jajca, vabljivo dišeče domače klobase, slanina, žganje in tudi kakšen večji bankovec je bil vmes. Tako se je z nedeljsko poberijo začel eden od dveh »ta velikih praznikov« (drugi je Božič) Podgrada in okoliških vasi, pustna Škoromatija. Gre za pred leti oživljen ljudski običaj. Značilen za jugozahodni del Brkinov in del Čičarije ter za ljudi, ki zase pravijo, da niso Čiči ne Brkini, ampak jušto na konfini.
Na škoromatijo so se Podgrajci in okoličani začeli pripravljati že v začetku februarja. Od takrat so se ob večerih zbirali pri Prozinovih, Zaver-jevih, Jožinovih in drugod ter popravljali oziroma delali nova pustna oblačila. Tako se število škoromatov iz leta v leto povečuje. Na letošnji podgrajski poberiji, ko so pobirali prispevke za letošnjo prvo pustno veselico in za svoje stroške, jih je bilo že 47. Na karnevale v Postojno, na Ptuj in v Ilirsko Bistrico pa naj bi jih odšlo še več.
Zato se ni bati, da bi zanimivi običaj, ki ima iste korenine kot kastavski zvončarji, izumrl. Za to danes skrbi sekcija škoromatov pri podgrajskem kulturnem društvu, ki ima vse več privržencev tudi med mladimi. Ti so v bolj ali manj izvirni obliki pred dobrim desetletjem in več običaj tudi rešili pred pozabo, saj v tistih časih politika ni bila najbolj naklonjena še-mariji, ki naj bi jo po njenem mnenju lahko izkoriščali sovražniki za svoje razdiralno delovanje.
Veliko zaslug za ponovno oživitev tega zanimivega običaja pa ima tudi tridesetletni podgrajski učitelj Romeo Volk, ki je škormatijo pred leti opisal v brošuri Bistriški zapisi. Pred petimi leti je obnovil štiri osnovne like škoromatov in jih razstavil v eni od bistriških trgovin. Razstava je bila zelo odmevna, tako da so se ob pustu ti liki že pojavili na bistriških in podgrajskih ulicah. Kasneje je bilo izvirnih »mačkor« še več, tako da je v ne-
kaj letih tudi po zaslugi Romea, Draga Štunfa in Draga Butinarja zaživela vsa škoromatija.
Njen osrednji lik je škopit, afar, kliščar ali klanfar, kakor mu pač pravijo v različnih vaseh. Njegova značilnost so velike lesene klešče, s katerimi lovi žrtve in jih potem s sajami »oliše« po obrazu. Skopita lahko spoznamo tudi po širokem pokrivalu, ki je narejeno iz starega rešeta in klobuka. Oblečeno je z zajčjimi kozami in ozaljšano s ptičjim ali petelinjim perjem, med katerimi je včasih celo nagačena ptica roparica. Obraz ima pomazan s sajami, ogrnjen pa je v črn pastorski dežni plašč. Oblačila ima prevezana z verigo, ki je napeta z lesenim kolom. Za škopita je lahko izbran le močnejši fant, vsaka vas pa ima glede na velikost v skupini le en ali dva takšna lika.
Škoromatov z zvonci ali zgončarjev oziroma grdelinov, oblečenih v ovčje kožuhe, je lahko več. Spoznamo jih po piramidastih, z žakljevino in rdečim blagom ovitih kapah, okrašenih s papirnatimi rožami in trakovi. Obraze imajo zakrite z lesenimi, papirnatimi ali platnenimi krinkami. Tudi zgon-čarji radi ponagajajo s sajami in strašijo gledalce s skrivljenimi palicami »krebljami«.
Za lepe like veljajo pari »v belem«, ki predstavljajo moškega in žensko, ali ženski oziroma možki par. V ženske so vedno oblečeni fantje. Škoromatija je namreč moški privilegij, ki ga dekleta in žene priznavajo še danes.
Med grše maškare sodijo pepelu-harji, ki posipajo hišne prage s pepelom, pomešanim s senom. To naj bi prebivalce obvarovalo pred boleznimi. Vsaka skupina ima tudi medveda z gospodarjem, ki jima v javorjah dela družbo »kobila«. Ne manjkajo niti cigani in razni liki iz vsakdanjega življenja. Običajno veliko pozornosti vzbudi tudi pisana maškara »v cunjah«, pa pojave, našemljene z bršljanom, mahom ali brinjem. Simboličen je kosec, skupine pa marsikdaj popestrijo tudi z debeluhom, moškim z babo v košu in drugimi komičnimi figurami.
Skupino vodi kapo, ki ga fantje izberejo že pred novim letom, častno mesto v njej pa zavzema tudi poberin, ki mu pomaga »škoromat s poberinom«. Poberin je uglajen, v svečano obleko odet fant, ki se ozaljša le z nekaj pisanimi trakovi na klobuku, »pušeljcem« iz umetnih rož in velikim predpasnikom. Poberin in njegov škoromat obiščeta vse hiše v vasi, z izjemo tistih, v katerih žalujejo. Obisk škoromatov povsod nestrpno pričakujejo, saj za hišo to pomeni čast in obljubo uspešnega leta. Škoromati hodijo najprej pobirat v sosednje vasi in ponavadi pridejo v domači kraj šele na koncu, na pustno nedeljo ali torek.
JANEZ ODAR
V ribiški mreži velika bomba
IZOLA V soboto zjutraj je ribiška ladja Prstac, last izolske Ribe, med Piranom in Savudrijo zapela v mrežo letalsko elektrotrensko bombo. Ribiči so nevarni ostanek iz druge svetovne vojne potegnili na krov in ga odpeljali v Izolo, potem so 223 cm dolgo in 500 kg težko bombo z obsegom 66 cm znova odpeljali na morje, kjer so jo potopili v globljo vodo. O tem, kaj bodo storili z nevarnim ostankom, se bodo odločili kasneje. (J. O.)
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Veleblagovnica Tolentino
obvešča, da je v teku,
RAZPRODAJA S POPUSTI
30 do 80%
pri oblačilih za moške in ženske ter pri spodnjem perilu.
TRST
Ul. XXX Ottobre 5 Tel. 61600
Tiskovna konferenca sindikalnih predstavnikov
Poslopje bodo predali namenu pred koncem leta
Zakladna direkcija v Trstu na robu delovne zmogljivosti
Sindikati CGIL-CISL-UIL za javne uslužbence so včeraj sklicali v Novinarskem krožku tiskovno konferenco, da bi opozorili javnost na neučinkovitost služb Pokrajinskega zakladnega ravnateljstva, ki deluje, kot so nekateri razpravljavci ugotovili, po vzorcu kake komedije Čehova. Organizacija dela je srednjeveška, malo manjka, da ne bi uradniki uporabljali gosjega peresa. Vsi postopki pri izračunavanju plač, posojil in pokojnin so ročni in povsem neustrezni za računalniški čas. Ker je treba k temu problemu prišteti še kronično pomanjkanje osebja, ni čudno, da nastajajo velike zamude pri izplačevanju plač in pokojnin.
Položaj v tržaškem ravnateljstvu je izredno kritičen: uslužbenci morajo upravljati šest tisoč plač in 24 tisoč pokojnin, od slednjih pa je kar 2500 urgentnih. Sindikalni predstavniki Baldassi (CGIL), Coppa, Mervoglino in Castellone za ČISL, Zorzenon (UIL) ter člana upravnega sveta zakladnega ministrstva Magni (CIGL) in Caruso (CISL) so zelo izčrpno prikazali težave teh upravnih teles. Tržaško ravnateljstvo namreč ni edino, ki je na robu zmogljivosti. Za naše mesto je po mnenju sindikalistov najbolj nujno imenovanje stalnega direktorja, kajti sedanji krije podobno mesto tudi v Trevisu, zato je nekaj dni na teden v
Trstu, nekaj pa v drugem mestu. Poleg tega delovnega mesta ni pri nas predvidenih drugih vodilnih, pa čeprav so nekateri uradniki; ki vodilno delo dejansko opravljajo, ne da bi se jim to poznalo ne na plači ne pri službenem napredovanju.
Za učinkovitejše službe je nadalje nujno treba izpopolniti organik in poskrbeti za poklicno izobraževanje. Uradniki, ki so bili sprejeti v službo v zadnjem letu, so namreč opravili le pisni in ustni izpit iz javnega prava in nimajo ustrezne delovne priprave, kar se pozna pri učinkovitosti njihovega dela. Toda razumljivo je, če ni vodilnega kadra, tudi organizacija dela šepa in je odvisna predvsem od dobre volje uradnikov.
Rimska sindikalna predstavnika sta naglasila, da je upravljanje teh služb pomanjkljivo že v centralnih uradih in da bi bilo treba izvajati pritiske na ministrstvo, ki mora poskrbeti za učinkovitejšo povezavo s perifernimi zakladnimi ravnateljstvi. Od povabljenih izvoljenih predstavnikov se je včerajšnjega srečanja udeležila le komunistična senatorka Jelka Gerbec, ki je obljubila svoje posredovanje pri ministru in sugerirala, naj sindikalisti in prizadeti nameščenci sestavijo delegacijo, ki naj se sooči z ministrom.
Nov zdravstveni sedež v Nabrežini
Upravitelji devinsko-nabrežinske občine in KZE med ogledom nove strukture
Prebivalci devinsko-nabrežinske občine bodo pred koncem tega leta dobili novo, sodobno in funkcionalno zdravstveno strukturo. Obveza, ki sta jo že pred časom sprejeli občinska uprava in KZE, se uresničuje. Upravitelji obeh ustanov in sicer župan Brezigar, občinska odbornika Caldi in Bussani, predsednik KZE Bevilacgua, član upravnega odbora De Favento ter koor-
dinacijski vodja Zar so si v prejšnjih dneh na kraju ogledali opravljeno delo.
Zdravstvene storitve KZE v devinsko-nabrežinski občini potekajo trenutno v neprimerni stavbi, ki ne razpolaga z nujnimi sredstvi, kot sta centralna kurjava in dvigalo, saj se ambulante nahajajo v prvem nadstropju. Za preureditev te stavbe in ustano-
vitev zdravstvenega okraja bi bila potrebna znatna gradbena popravila. Zato se je občinska uprava raje odločila za nakup novega sedeža za zdravstvene storitve, ki se bo nahajal v bližini trga, nedaleč od sedanjega.
Finansiranje novega sedeža je za dve tretjini krito z izkupičkom prodaje starega sedeža, eno tretjino pa bo prispevala KZE iz deželnega sklada za zdravstvene strukture. V novi stavbi bo sedež otroške in družinske posvetovalnice, ambulante za inekcije, za' javno zdravstvo in ekologijo ter za druge zdravstvene storitve. Poleg tega bo tudi upravni urad za administrativne posle, kot so naročilnice za analize in specialistične preglede. Novi sedež je prilagojen varnostnim predpisom in nima arhitektonskih pregrad.
Med ogledom bodočega sedeža so upravitelji obeh ustanov izrazili zadovoljstvo nad opravljenim. Sedež bo verjetno dokončan v teku poletja in bo lahko začel delovati že pred koncem leta. Ta struktura spada v dela za popolno prenovitev socialno-zdravstvenih struktur v devinsko-nabrežinski občini. KZE namreč preu-rejuje sedež Centra za umsko zdravljenje, občina pa, v okviru socialno-zdravstvenih storitev, ki sodijo v njeno kompetenco, preurejuje dom za ostarele »Bratje Stuparich« v Sesljanu; pred kratkim je ustanovila tudi novo posebno strukturo za prizadete osebe.
V nedeljo na 34, miljskem pustu zmagala skupina Lampo
Ron in Mihail premagala konkurenco
Ameriški orel in sovjetski medved na zmagovitem vozu skupine Lampo
»Za pust je dovoljena vsaka šala,« pravi italijanski pregovor. Temu načelu zvesto sledijo vsi, ki jih pust navdušuje in ki za to, »na žalost« samo en teden trajajoče praznovanje, žrtvujejo tudi po več mesecev dela. Kaj kmalu po sežigu kralja Pusta začno razne skupine že premišljevati, kako naj se občinstvu predstavijo naslednje leto. Svoje duhovite zamisli navadno črpajo iz aktualnega državnega in mednarodnega političnega dogajanja, iz teženj, napak in želja sodobnega človeka.
V tej luči se je letos predstavil tudi veseli nedeljski miljski pustni sprevod, ki slavi svojo 34. obletnico. Več tisoč navdušenih gledalcev je tudi tokrat prisostvovalo šegavemu in duhovitemu sprevodu desetih pustnih skupin, ki so prisotne presenetili s svojo izredno barvitostjo in domiselnostjo. Žirija je pri ocenitvi posameznih skupin upoštevala predvsem splošno režijo, izvirnost mask in kostumov ter scenografske in tehnične odlike alegoričnih vozov. Odločitev vsekakor ni bila lahka, saj so bili sprevodi vseh desetih pustnih skupinna zelo visoki ravni. Približno tri tisoč pustnih mask z barvitimi in skrbno izdelanimi kostumi se je v ritmu godbe na pihala in v spremstvu nadvse duhovitih alegoričnih pustnih vozov sprehajalo po ulicah malega obmorskega mesta in s svojimi domislicami vzbujalo smeh navzočih. Sprevod je odprla skupina Trottola, ki je letos uprizorila življenje in kontradikcije konformistične angleške družbe. Najprej so po cesti prikorakale angleške straže, z voza sta prisotne pozdravljala kralj in kraljica ter lady Diana in princ Charles z nekoliko »prevelikimi« ušesi, skrivnostne osebnosti iz muzeja voščenih figur, divji liverpoolski navijači, eden izmed vozov pa je satirično ponazarjal Falklandske otoke. Spazzacamini, druga nastopajoča skupina, je letos uprizorila značilnosti Italije, ki so se uveljavile tudi drugod po svetu: moda, kuhinja, šport in seveda povsod znana italijanska vina. Na cesti so se nato pojavile škarje, igle, svitki sukanca, kladiva in nakovala najrazličnejših velikosti te maske skupine Bulli e Pupe so se tako predstavile občinstvu
z geslom »Ouanti ordegni per far un... Carneval«. Pustna skupina Ongia je letos ponazorila znamenito dirko Pariz »Milje« - Dakar. Gledalce je s svojimi maskami in alegoričnimi vozovi popeljala najprej v Pariz in Barcelono, nato pa v suhi afriški puščavski svet, kjer živijo »divja« črnska plemena. Skupina Piu che cisti je gledalce vabila na pustolovsko križarjenje po morjih sveta, Mandrioi pa so s svojimi srhljivimi maskami satirično prikazali strahove, v katere marsikdo še danes verjame. Skupina od Korošcev Lampo se je tokrat predstavila s pomenljivim geslom :»Cosa fai se Tombrello stellare non c'e 1'hai?«. Na vozu sta se Mihail in Ronald poigravala z živahnimi šahovskimi figurami, po vrsti pa so jim sledili »predstavniki« vseh držav, ki naj bi se zatekle pod vesoljski ščit.
Nasvet, kako izgubiti sedem kilogramov odvečne teže v sedmih dneh, pa je v svojem sprevodu dala gledalcem skupina Spasimo. Belezze natu-rali so ponazorili priljubljenega junaka stripov Flasha Gordona in osebnos-
ti, ki nastopajo v njegovih fantastičnih zgodbah. Kot zadja se je predstavila skupina Brivido. Slednja je predstavila problem onesnaževanja, ki ogroža zemljo. Pri tem seveda ni smel manjkati černobilski dimnik ter »Biancanu-be« v spremstvu sedmih porednih »nano-kirijev«.
Člani desetih skupin so se ob koncu zbrali na Trgu Marconi pred miljsko občinsko palačo. Vsi so nestrpno pričakovali prihod odbornika za kulturo Rossinija, ki je razglasil imena zmagovalcev 34. miljskega pustnega sprevoda. Odbornik je podelil priznanje zadnji uvrščeni skupini, nato predzadnji, vse do imena skupine, ki je prejela največ glasov. Pri vsakem imenu je postajalo petje, vpitje in navdušeno ploskanje vse močnejše. Zmagovalec letošnjega miljskega pustnega sprevoda je skupina Lampo, sledijo pa ji: Brivido, Spazzacamini, Ongia, Bulli e Pupe, Mandrioi, Bellezze naturah, Piu che cisti, Trottola, najmanj točk pa je prejela skupina Spasimo. S proglasitvijo zmagovalca je bilo nagrajevanja konec, nikakor pa se še ni zaključil pust, saj se bo nadaljeval vse do danes. Jutri bodo »jokajoče« maske sežgale na grmadi pokojega pusta, ki bo ponovno oživel šele prihodnje leto, bolj živahen in šegav kot kdajkoli.
Jutri pogreb pusta na Kontovelu
Na Kontovelu in Proseku se bodo tudi letos na pepelnico primerno poslovili od pusta. Žalni sprevod, v katerem bo imela se: veda glavno besedo vesela vdova, bo krenil jutri popoldne iz hiše žalosti pri kontovelski društveni gostilni proti Proseku. Po obveznih "postajah" ob domačih gostilnah se bodo žalujoči zbrali ob Žabji mlaki, kjer bodo ob zvokih žalostinke povlekli pusta v vodo in ga zažgali, kot to veleva več kot desetletna tradicija.
Živahne zabave in plesi naših pustnih veseljakov
V Borštu so nabrali pustni veseljaki toliko jajc, kot že dolgo ne
V Dolini so se "zamorci" in "Škoti" zavrteli ob poskočni glasbi
Prva etapa pustnih podvigov je neizbežno za nami, optimisti pa bodo najbrž rekli, da mora višek pustnih norčij šele priti. In to nocoj, na pustni torek. Domala po vseh krajih, od Milj do Devina nas na pohod pustnih šem opozarjajo raznobarvne serpentine in »korjandoli«, ki prekrivajo asfalt. Da je bilo res veselo, je pripomoglo tudi nedeljsko spomladansko vreme, ki se je nekako hotelo oprostiti zaradi lanske meteorološke godlje.
Verjetno ne bomo mogli našteti prav vseh pustno razpoloženih koled-
Vesela rajanja za najmlajše
Konec tedna so prišli na pustnih rajanjih na svoj račun tudi otroci. Desno rajanje na 1. maju, levo v Križu
nikov in skupin, otroških rajanj in raznih maškarad, zato se morebitnim izostalim že vnaprej oproščamo. Na vaseh so se »pustolovci« zbrali že v (razmeroma) zgodnjih urah, našemljeni in opremljeni, kot se pač spodobi in od hiše do hiše nabirali klobgse, jajca, ponekod so namesto tega dobili nekaj cvenka za težje čase, pretakale pa so se kar zajetne količine vina. Kar ga ni steklo po suhih grlih, je bilo treba shraniti v flaškone, za zalivanje večerne pojedine. Tako so, na primer, v Dolino pripotovali zamorci v spremstvu skupine Škotov, v druge brežan-ske vasi je zašel marsikateri Mehikanec, v Mačkoljah je norelo staro in mlado.Borštani so baje nabrali toliko jajc in klobas, da jim še dolgo ne bo treba v trgovino, pot pod noge pa so vzeli tudi Prebenežani, ki so se do večera pošteno namučili po ozkih, ovinkastih vaških ulicah. Na nabrežin-skem koncu je zaigrala domača godba, proseška pa na Proseku.
Na svoj račun so prišli tudi malčki, katerih mamice so pridno šivale in izbirale pustne oblekice. V prosvetnih in društvenih domovih je kar mrgolelo pikapolonic, medvedkov, kavboj-cev in Indijancev, princesk in vil.
Resda kralj Pust vneto dela samo nekaj dni v letu, kljub temu pa si je včeraj privoščil nekaj počitka, vendar samo zato, da bo danes bolj svež in najbolje razpoložen, kajti dobro ve, da ga že jutri čaka klavrn konec. Da bi mu vsaj za silo podaljšali življenje, so letos organizirali povorko pustnih vozov tudi v Bregu, vendar o tem kaj več jutri.
Na srečanjih z odposlanstvom Unije Italijanov zn Istro in Reko
Deželni vodstvi KD in PSI zagotovili podporo Italijanom v SFR Jugoslaviji
Včeraj se je mudilo na uradnem obisku v naši deželi odposlanstvo Unije Italijanov za Istro in Reko. Dopoldne se je v hotelu »Europa« v nabrežinskem bregu sestalo s predstavniki deželnega vodstva Krščanske demokracije, popoldne pa se je pogovarjalo z deželnimi voditelji Socialistične stranke Italije na njenem sedežu v Trstu. Srečanji se uokvirjata v redne stike, ki jih Unija Italijanov za Istro in Reko ima z italijanskimi strankami ustavnega loka, na njih pa je bil med drugim govor o konkretnih ukrepih, ki jih italijanski parlament namerava v kratkem sprejeti v prid italijanske skupnosti v Jugoslaviji.
Delegacijo Unije je vodil njen predsednik Silvano Sau, sestavljali pa so jo še predsedniki komisij za stike z matico Fusilli, za kulturo Ferlani in za šolstvo Plonica ter ravnatelj Centra za zgodovinske raziskave iz Rovinja Radossi. Deželni vodstvi KD in PSI so podobno kot pred dvema tednoma komunistične parlamentarce — seznanili s položajem italijanske manjšine. Opozorili so na razlike v zaščitni praksi med posameznimi občinami in tudi med republikama, v katerih živijo Italijani v Jugoslaviji. Predsednik Sau je med drugim omenil popis prebivalstva iz leta 1981, ki je zabeležil ponovni padec italijanske prisotnosti. Sau je sicer poudaril, da rezultati štetja ne morejo verodostojno odražati narodnostne sestave, kljub temu pa jih ni mogoče povsem prezreti. Skrdtka, italijanska skupnost v Jugoslaviji mora okrepiti napore za svoj obstoj in razvoj. Pri tem ji seveda mora biti italijanska matica v podporo. Predstavniki Unije so nadalje z zadovoljstvom ugotovili visoko stopnjo odnosov med sosednjima državama ter poudarili, da je italijanska manjšina kot del prebivalstva ob meji za dobro sosedstvo življenjsko zainteresirana.
Demokrščansko delegacijo so sestavljali deželni tajnik Bruno Longo, poslanec Sergio Coloni, načelnik skupine v deželnem svetu Carpenedo in član strankinega deželnega vodstva Bianchini. Poudarili so, da se bodo na deželni in državni ravni še naprej zavzemali za okrepitev stikov z italijansko narodnostno skupnostjo v Jugoslaviji. Posebej so se zaustavili pri vprašanju pomoči matice kulturi in šolstvu Italijanov v Istri in na Reki, za kar so v zadnjem italijanskem finančnem zakonu že predvidena sredstva. Toda ta sredstva so zdaj na razpolago notranjemu ministrstvu, in sicer pod istim poglavjem, pod katerim so nakazana sredstva za slovensko manjšino v Italiji. (Gre za skupno 33 milijard lir.) Očitno bo treba pri tem rešiti več problemov, saj ni mogoče (in je tudi politično nevzdržno), da bi ta pomoč Italijanom v Jugoslaviji šla prek notranjega in ne prek zunanjega ministrstva. Poleg tega pa je treba tudi odločiti, kako porazdeliti sredstva, ki so, kot rečeno, delno namenjena tudi Slovencem v Italiji.
Za rešitev tega vprašanja se bodo zavzeli tudi socialisti. Tako so na včerajšnjem sestanku zagotovili predstavnikom Unije socialistični deželni podtajnik Arnaldo Pittoni ter člana deželnega vodstva Pesante in Perelli. Bodisi na tem sestanku kot na srečanju s KD je bil govor o potrebi, da bi povečali prispevke Ljudski univerzi iz Trsta, ki v stikih z italijansko skupnostjo v Jugoslaviji igra osrednjo vlogo. Beseda je tekla tudi o možnosti, da bi Italija sodelovala v prizadevanjih za ohranitev zgodovinskih in kulturnih spomenikov v Istri in na Reki. Na obeh srečanjih je prišla naposled do izraza tudi potreba po okrepitvi stikov med Unijo Italijanov za Istro in Reko ter italijanskimi političnimi strankami in javnimi upravami, bodisi na deželni kot na vsedržavni ravni.
Občni zbor zadruge Naš Kras
Člani zadruge Naš Kras so imeli prejšnji teden svoj redni letni občni zbor. Podan je bil pregled delovanja zadruge v preteklem letu, v katerem je mogoče zaslediti nekaj pozitivnih točk. Tako je na primer bila Kraška hiša v teku lanskega leta cilj številnih obiskovalcev iz drugih pokrajin in dežel. Obiskalo jo je tudi veliko dijakov iz notranjosti Italije in krajevnih italijanskih šol. Da je Kraška hiša priljubljena in zanimiva izletniška točka, pa gre pripisati zlasti dejstvu, da je omenjena v večini turističnih publikacij in vodnikov.
Druga zanimiva tema občnega zbora zadruge Naš Kras je bila prireditev
Odložena seja rajonskega sveta za zahodni Kras
Jutri bi se moral na Opčinah sestati zahodnokraški rajonski svet. Najavljeno je bilo, da se bo seje udeležil tudi tržaški župan Staffieri, ki naj bi se tako pobliže seznanil z najbolj perečimi vprašanji tega območja. Župan pa je včeraj sporočil, da se ne more udeležiti seje, ker bo jutri zadržan v Rimu. Jutrišnja seja je bila zato odložena na kasnejši datum.
• Tržaško pokrajinsko tajništvo sindikata tekstilnih delavcev CGIL, CISL in UIL je sklicalo za danes ob 9. uri v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares 3 zborovanje delavk in delavcev, ki so v dopolnilni blagajni podjetja Calza Bloch.
Še trije sodni izvidi za umor pri Pončani
Preiskava o umoru pri Pončani se nadaljuje. Potem ko je mladi Andrea Pittana po prvotnem priznanju zanikal, da bi bil ubil svojo nono Wilmo Jaksetich, in potem ko je njegov branilec zahteval osvoboditev obtoženca, češ da za čas umora ima soliden alibi, jo preiskovalni sodnik odredil nove sodne izvide, ki naj pojasnijo vse okoliščine umora.
Prav včeraj je sodnik namreč zahteval tri nove sodne izvide in imenoval tri sodne izvedence: prof. Altamura bo moral analizirati lase, ki so jih našli pod nohti priletne ženske, prof. Giudi-ci bo spet skrbno pregledal obleko, ki jo je imel na sebi Andrea Pittana na dan umora, najbolj delikatno nalogo pa ima sodni zdravnik prof. Nicolini, ki bo moral ugotoviti ne samo točno uro smrti VVilme Jaksetich, ampak tudi, koliko časa je preteklo od napada na žensko do njene smrti.
Pojasnilo
Na letošnjem Kraškem pustu so v skupini mask Zmaj Direndaj poleg otrok šempolajskega otroškega vrtca sodelovali tudi učenci COŠ Stanko Gruden iz Šempolaja - Slivnega. Kot smo poročali, je skupina osvojila drugo mesto.
Spričo kriznih razmer v vseh državnih podjetjih
KPI zahteva nujno sklicanje deželne konference o državnih soudeležbah
Razmere v podjetjih z državno udeležbo na tržaškem področju so tako zaskrbljujoče, da je povsem neopravičljivo vsako nadaljnje zavlačevanje pri sklicu tretje deželne konference b državnih podjetjih, ki je bila napovedana že pred enim letom. Resnost položaja glede na pomanjkanje pravih proizvajalnih perspektiv in ravni zaposlovanja je še zlasti prišla do izraza med nedavnim obiskom parlamentarne delegacije KPI, ki se je sestala tudi s tovarniškimi sveti teh tovarn, in je zato upravičena pobuda deželnega odbora KPI, da si prizadeva pospešiti sklicanje omenjene deželne konference z zbiranjem podpisov na peticiji, namenjeni deželnemu svetu FJK.
Razloge in namene te pobude sta včeraj obrazložila na tiskovni konferenci pokrajinski tajnik KPI Poli in poslanec Cuffaro. Prvi je naglasil, da je naletelo zbiranje podpisov za nujen sklic deželne konference med delavstvom na veliko odobravanje in podporo, saj so prav delavci v najbolj ogroženen položaju. V podjetju Isotta-Fraschini je na primer peticijo podpisalo kar 311 od približno 400 zaposlenih. Pokrajinsko tajništvo KPI je v zadnjih dneh priredilo vrsto srečanj z osebjem Tovarne velikih motorjev, omenjene tovarne dizelskih motorjev, škedenjske železarne Terni in Tržaškega arzenala, pri čemer so mogli ugotoviti odsotnost vsake vloge krajevnih vodstev teh podjetij pri izdelovanju perspektiv, prav tako pa ni no-
benih jasnih napotkov vodstev vsedržavnih finančnih družb, ki so zanje pristojne.
Zato je zaslediti pri vodstvu družbe Fincantieri, ki vključuje Isotto-Fras-chini, težnjo, da skuša le zmanjševati skupen deficit vseh sorodnih tovarn (v Bariju, Saronnu in Brescii, poleg tržaške) z zmanjšanjem proizvodnje in zaposlitve, čeprav bi tržaška tovarna po svojih sposobnostih in opremljenosti mogla računati na ugodne perspektive. Tržaški arzenal ima zagotovljenih le 200.000 ur dela (kar pomeni polletno zaposlitev samih 300 delavcev) za preureditev trajekta Apulia, enako neugodne so pa tudi perspektive za žele-
Ob današnjem pustnem vrhuncu
Korzo bo danes brez avtomobilov
Da bi omogočila nemoteno sprehajanje pustnih mask, je tržaška občina za danes popoldne odredila prepoved prometa po Korzu in nekaterih bližnjih ulicah. Prepoved velja od 14.30 do 21. ure tudi za Ulico Einaudi, Borzni trg, Ulico sv. Katarine (v predelu med Trgom republike in Korzom), Ulico Roma (med Kor-zom in Ul. sv. Nikolaja) in za Trg republike.
Rossetti o železniških tarifah v EGS
V zvezi z vestmi o dogovoru med holandskimi in zahodnonemškimi železnicami glede znižanih tarif za prevoz kontejnerjev je tržaški evropski poslanec KPI Giorgio Rossetti naslovil izvršni komisiji Evropske gospodarske skupnosti interpelacijo, v kateri vprašuje, ali ji je ta sporazum znan in ali zadeva ne samo prevoze za rotterdamsko pristanišče, ampak tudi za luko Antwerpen v Belgiji. Ce komisija meni, da so te preferencialne tarife, raztegnjene na Holandsko in Belgijo, združljive z določili rimske pogodbe o ustanovitvi EGS, kakšno stališče bi zavzela, če bi italijanska država sprejela podobne olajšave za nekatere svoje luke, kot je tržaška, ki jih močno prizadevajo nemške preferencialne železniške tarife, ki jih sedaj še razširjajo na omenjeni državi, vprašuje komunistični evropski poslanec.
žarno in za Tovarno motorjev. Tak položaj terja čimprejšnje razčiščenje namenov vodstva IRI in finančnih družb, za kar mora Trst izvajati potreben pritisk, je naglasil Poli, medtem ko je na žalost zabeležiti določeno brezbrižnost tržaške Občine in Pokrajine, kjer odbora niti na odgovarjata na ustrezne interpelacije komunističnih svetovalskih skupin.
Poslanec Cuffaro pa je ugotovil, da so bili v zadnjih časih s »paketom« za Trst in Gorico vloženi za oživljanje krajevnega gospodarstva milijardni zneski, ki jih državna podjetja niso znala izkoristiti, ker pač vodstva pristojnih finančnih družb niso pripravila ustreznih načrtov. Mnogo denarja je bilo na razpolago tudi za gradnjo velikih cestnih infrastruktur, v katero so bila tudi vključena podjetja z državno soudeležbo, toda niti to ni dobilo pravega odziva v povečanju proizvodnje in zaposlitve. Nasprotno, je zatrdil Cuffaro, vsa državna podjetja na Tržaškem so brez izjeme v zaskrbljujoči krizi, kljub olajšavam, ki zmanjšujejo stroške za delovno silo, je čedalje večji poseg po dopolnilni blagajni in zmanjšanju zaposlitve.
Ob takih skrajno zaskrbljujočih razmerah so parlamentarci KPI že vložili ustrezno interpelacijo, spričo napovedanega odstopa vlade so pa zahtevali tudi nujen sestanek s pristojnim ministrom Darido. Deželno konferenco o državnih udeležbah ni mogoče več odlagati, je poudaril Cuffaro, pa čeprav bi bilo vladnim silam v predvolilnem vzdušju ' nerodno podajati Trstu tako negativen obračun neizvajanih obljub. Zato je treba izvajati ustrezen pritisk, je zaključil poslanec KPI, ki je že v teku z omenjeno peticijo in z za soboto napovedano manifestacijo KPI s tovarniškimi sveti prizadetih podjetij v tržaškem hotelu Savoia Excelsior. Cuffaro je na koncu še naglasil, da KPI nasprotuje lotizacijskim težnjam krajevnih večinskih političnih sil pri imenovanju predsednika Območja za znanstvene in tehnološke raziskave (s kandidaturo Cecovinija), ker mora to mesto zasesti zares priznani strokovnjak, da bo mogla ta pomembna ustanova zares izvajati svojo pravo vlogo.
Na pobudo tržaškega ”Centro del Collezionismo“
Dučejevi čini naprodaj najboljšemu ponudniku
Zasebna poslovna agencija Centro del Collezionismo, ki ima svoj sedež v Ul. Piccolomini, je te dni ponovno predramila tržaške zbiratelje najrazličnejših dragocenih predmetov. To pot bi sicer težko rekli, ali gre v resnici za kako vrednost, pa naj bo to le zgodovinska, saj je omenjena agencija priredila dražbo nekaterih predmetov, ki so pripadali Mussoliniju. Gre v glavnem za nekaj delov uniforme, epolet in vojaških činov, s katerimi se je duče rad krasil. Ti predmeti so shranjeni v posebnem okvirju, opremljenem s pečatom, ki zagotavlja njihovo avtentičnost.
Tržaški zbiratelji se sedaj potegujejo za nakup teh "spominkov"; da je Mussolini še vedno zelo aktualen, pa pričajo vsote, ki so jih doslej ponudili za njihov odkup. Najvišja ponudba
znaša namreč že 20 milijonov lir in prav ta bo izhodiščna vsota za držabo, ki bo predvidoma 21. marca. Lastnik agencije Centro del Collezionismo je javnosti že znan zaradi podobnih podvigov. Lanskega decembra je prav tako postavil na dražbo številne uradne listine, dučejeve lastnoročne dopise in zapiske. Istočasno je razstavil uradne listine, ki se nanašajo na ljudsko glasovanje 2. junija 1946, ki je privedlo do proglasitve republike. Po mnenju izvedencev bi morali taki zapiski ostati v državnih arhivih. Do dražbe sicer ni prišlo, vzroka pa lastnik agencije ni hotel pojasniti. Na sedanji dražbi pa vzbujajo med nostalgiki največjo pozornost Mussolinijevi čini desetarja, ki so jih v neki rimski krojač-nici odšili in zamenjali s "prestižnejšim" činom častnega desetarja milicije.
Kolega je streljal vanj po nesreči
V Bazovici pogreb ubitega karabinjerja
V rodni Bazovici bodo danes ob 11.30 pokopali 23-letnega karabinjerja Andrea Medveša, ki je tragično izgubil življenje v petek zvečer, ko ga je
po nesreči ubil njegov kolega, 22-letni Fabio Casagrande iz Conegliana Veneta. Nesreča se je pripetila v beneškem Lidu, kjer je manjša karabinjerska kasarna. Kot je ugotovila včerajšnja obdukcija, je Medveša en naboj zadel v prsi, drugi - smrtni - pa v vrat. 19-letni karabinjer Gianni Petruschi, ki je tudi bil ranjen, je vsekakor izven smrtne nevarnosti. Namestnik državnega tožilca Nordio iz Benetk je včeraj zaslišal Casagrandeja in ga osumil nenamernega umora, proti njemu pa ni izdal zapornega naloga, kar daje misliti, da se sodnik nagiba k hipotezi o nesreči.
Medveša so v Bazovici dobro poznali, saj je tamkaj preživel svoje otroštvo. Rodil se je namreč karabinjerskemu podčastniku Firminu Medvešu iz Vidma, ki je do svoje smrti leta 1976 služboval v Bazovici. Za pokojnim fantom žalujejo njegova mati Fiorina, brat Daniele, ki je tudi karabinjer, in mlajše sestre.
kraške ohceti, ki bo trajala letos predvidoma od 27. do 30. avgusta; na ta dan bo namreč slovesna poroka v re-pentabrski cerkvici.
Ob zaključku občnega zbora so člani Zadruge izrazili solidarnost Bazov-cem glede določitve lokacije sinhrot-rona, ki je po mnenju Zadruge neumestna.
• Tržaška prefektura sporoča, da je bil razpisan natečaj za 34 delovnih mest začasnega občinskega tajnika. Prosilci morajo biti mlajši od 35 let in morajo imeti diplomo iz prava ali ekonomije, političnih ved ali druge diplome, ki so tem po zakonu enakovredne.
Prošnje je treba izročiti ali poslati na prefekturo. Zainteresirani lahko dobijo obrazce in podrobnejše informacije na prefekturi soba št. 59.
Umrl je naš dragi
Alojz Smotlak
Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 14. uri iz hiše žalosti (Mačkolje št.26) na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: sin Miro in hčeri Elda in Flora z družinama
Mačkolje, 3. marca 1987
t
Dne 28. februarja nas je zapustila naša draga mama in nona
Jožefa Racman
Pogreb bo danes, 3. marca, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: hčerka Liljana z možem Borisem, vnukinja Klara z možem Paolom ter Andrej in Analiza in drugo sorodstvo
Boljunec, Trst, 3. marca 1987
Iskreno se t sočustvovali z
ZAHVALA
Giovanne Carli vd. Cink
SVOJCI
Trst, 3. marca 1987 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob bridki izgubi dragega očeta Alojza izreka iskreno sožalje hčerama Milki in Silvi ter drugim svojcem KD J. Rapotec.
Ob smrti svojega člana Alojza Smotlaka izreka svojcem iskreno sožalje KD Primorsko Mačkolje.
Ob smrti drage mame Jožefe Škrk vd. Žigon izreka sinu Miroslavu in drugim sorodnikom najgloblje sožalje zgoniška sekcija Slovenske skupnosti.
Na občnem zboru v društvenih prostorih v Dolini
Pevski zbor Valentin Vodnik kritično o svojem delovanju
Prejšnjo soboto je bil v društvenih prostorih v Dolini redni občni zbor MPZ Valentin Vodnik. V predsedniškem poročilu je Marino Kermac izčrpno in kritično podal sliko enoletnega delovanja dolinskega moškega pevskega zbora. Kljub raznoliki dejavnosti, med katero spadajo predvsem razni nastopi, gostovanja in samostojni koncerti, prihajajo na dan resne težave zaradi neresnosti in skromne požrtvovalnosti precejšnjega števila članov. Po nastopu na lanski Primorski poje, prijetnem večdnevnem gostovanju v Subotici, kjer je MPZ Valentin Vodnik gostoval pri tamkajšnjem mešanem pevskem zboru Pro Musiča, in raznih priložnostnih nastopih, je po poletnem
premoru dejavnost zbora nekoliko zastala. Prišlo je do večjih notranjih problemov, tako da so pevci, skupaj z dirigentom, začutili potrebo po odkriti medsebojni izmenjavi misli in mnenj. Takrat so se vsi soglasno odločili, da se z novimi močmi in vnemo lotijo dela za doseganje boljših rezultatov. Ritem je nato, žal, spet upadel po decembrskem slavnostnem koncertu za pevovodjo Ignacija Oto, ki je slavil 30-letnico neprekinjenega vodenja dolinskega zbora. Kljub vsemu pa je Marino Kermac v svojem poročilu v glavnih obrisih že podal načrt obveznosti za vnaprej.
Na vrsti je bilo nato še blagajniško poročilo, le-temu pa je sledila razpra-
va. V glavnem so se vsi prisotni strinjali z mislimi predsedniškega poročila, v katerem je bilo poudarjeno tudi dejstvo, da se mora vsak pevec obenem čutiti tudi odgovoren član skupine. Le na ta način bo mogoče najti izhod iz kriznega st.anja.
Na občnem zboru je bil Marino Kermac spet potrjen za predsednika, novi odbor pa sestavljajo še podpredsednik Mauro Žerjal, blagajnika Egi-dio Smotlak in Vladimir Furlan, dirigent Ignacij Ota, Dario Lovriha, Vojko Kocjančič, Giorgio Bevk, David Čuk, Maurizio Kocjančič, Stojan Sancin, Davorin Ota, William Lorenzi, Vojteh Lavriha, Giancarlo Foraus, Davorin Bandi in Damjan Locatelli. (dam)
Jelinčič popeljal dolinske dijake v vrhove Himalaje
Pretekli četrtek je bil Dušan Jelinčič gost nižje srednje šole S. Gregorčič iz Doline. Dijakom drugih in tretjih razredov je pokazal diapozitive z odprave na Broad Peak, ki je bila lansko leto, in jih primerno komentiral. Posnetkom so dijaki sledili z velikim zanimanjem in pozornostjo, kot priča gornja slika, Jelinčiču pa so zastavili tudi številna vprašanja o tem enkratnem podvigu
KD Valentin Vodnik iz Doline vabi vse male šeme na
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
ki bo v društvenih prostorih
danes, 3. marca, od 15. ure dalje.
KD F. VENTURINI
vabi na
PUSTOVANJE ’87
DANES, 3. marca, od 20. do 1. ure PUSTNI PLES z ansamblom
Zvezde
v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri DOMJU
ŠD POLET
vabi na
PUSTNI PLES
ki bo danes, 3. t. m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Igral bo ansambel BOLERO. Rezervacije miz pri odbornikih ali v baru Prosvetnega doma.
_________gledališča_____________
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Teatro Slabile iz Bočna ponovilo delo D. VVassermanna LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Igrata T. Schirinzi in Paola Mannoni. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Nocoj ob 20. uri premiera (red A/A) Respighijeve opere LA FIAMMA. Dirigent Maurizio Arena, režiser Carlo Ma-estrini.
V sredo ob 20. uri (red E/C) osma predstava Puccinijevih del LE VILLI in GIANNI SCHICCHI. Dirigent T. Severini, režiser F. Crivelli. Ponovitvi bosta v soboto, 7. t. m., ob 17. uri (izven abonmaja) in zadnja v nedeljo, 8. t. m., ob 16. uri (red D).
vazne prireditve
KD Vesna in ŠD Mladina prirejata danes, 3. marca, ob 15. uri v Domu A. Sirka otroško pustno rajanje. Vabljeni!
Mjadinski krožek Prosek-Kontovel priredi danes, 3. marca, ob 15. uri OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo jutri, 4. marca, ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
KD Lonjer-Katinara vabi otroke na veselo PUSTNO RAJANJE, ki bo danes, 3. t. m., od 15. do 18. ure'v društvu V Lonjerju.
SKD Barkovlje (Ul. Cerreto 12) priredi danes, 3. t. m., od 15. ure dalje PUSTNO RAJANJE. Sledilo bo PUSTOVANJE za odrasle. Poskrbljeno bo za glasbo, hrano in domačo kapljico. Najlepše maske bodo nagrajene. Vabljeni!
ZSŠDI, Društvo športnih novinarjev Slovenije - sekcija Trst in Kolesarki klub Adria vabijo na predstavitev amaterske kolesarske dirke za 11. trofejo ZSŠDI, ki bo v četrtek, 5. t. m., ob 18.30 v prostorih KK Adria v Lonjerju.
KD I. Grbec priredi v soboto, 7. t. m., ob 18. uri DRUŽABNI VEČER OB 8. MARCU. Ob 20.30 govor Brede Pahor in nastop pevske skupine SOVODENJSKA DEKLETA. Vljudno vabljeni!
Rdeča zvezda vabi ob dnevu žena na krstni koncert ženskega pevskega zbora Rdeča zvezda, ki bo v soboto, 7. marca, v športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri. Sledil bo zabavni večer z ansamblom Furlan in narečnim pesnikom Atili-jem Kraljem. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo.
razna obvestila
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, sporoča, da se nadaljuje turnir briškole-trešeta. Vpisovanje danes, 3., ali v četrtek, 5. marca, ob 20.30.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 La storia ufficia-le, dram., Arg. 1984; r. Luis Puenzo; i. Norma Alejandro, Hector Alterio.
EXCELSIOR II - 16.30, 22.15 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 100'; r. Maurizio Ponži; i. Renato Pozzetto, Enrico Mon-tesano.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.00 52 gioca o muori, krim., ZDA 1986, 114'; r. John Frankenheimer; i. Roy Scheider, Ann Margret.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - Ob 16.30, 22.00 Over The Top, pust, ZDA 1986, r. M. Golan; i. S. Stallone, R. Loggia.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Cor-bucci; i. Serena Grandi, Paolo Villag-gio.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Adolescenti vogliose, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 La signora dei ca-valli, porn., □ □ .
PENICE - Zaprto zaradi popravil. MIGNON - 16.00, 22.15 Le avventure di Peter Pan, ris., ZDA 1953, 76', prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Superfantozzi,
kom., It. 1986, 95'; r. Neri Parenti; i. Paolo Villaggio, Lia Bosisio.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Cercasi Susan disperatamente, kom., ZDA 1985; r. Susan Seidelman; i. Rosanna Arguete, Madonna.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Storia d’a-more, dram., It. 1986; r. Francesco Ma-selli; i. Valeria Golino, Blas Roča Rey. VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Mo-nalisa, dram, VB 1986, 104'; r. Neil Jordan; i. Bob Hoskins, Cathy Tyson. RADIO - 15.30, 21.30 II iiore sulla čarne, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razstave
V	galeriji Torbandena - Ul. Torban-dena 1 - so na ogled dela jugoslovanskega slikarja MIODRAGA DJURIČA -DADA.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	občinski galeriji bo do 4. marca na ogled razstava slikarja NINA GERGO-LETA.
V	galeriji AL BASTIONE - Ul. F. Ve-nezian 15 - bo do 13. marca na ogled razstava treh umetnikov: F. BERNINIJA, C. FUCHSA IN C. GALLA.
V	galeriji LOŽA v Kopru je do konca marca na ogled razstava skulptur in risb akademskega kiparja DUŠANA DŽA-MONJE.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 3. marca
MARIN
Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 17.53
Dolžina dneva 11.12 -- Luna vzide ob 8.07 in zatone ob 22.13.
Jutri, SREDA, 4. marca
KAZIMIR
PLIMOVANJE DANES: ob 5.18 najnižja -36 cm, ob 11.04 najvišja 29 cm, ob 16.59 najnižja -39 cm, ob 23.25 najvišja 45 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,5 stopinje, zračni tlak 1011,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessio Londero, Jessi-ca Pečar, Sara Ciaravino, Salvatore Vici-domini, Marco Urbani, Veronica Uggeri.
UMRLI SO: 82-letna Giuseppina Racman, 85-letna Narcisa Gerbez, 80-letna Lidia Biagini, 88-letna Emilia Cennaro, 78-letna Elisabetta Bartoli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 2. marca, do sobote, 7. marca 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Borzni trg 12, Ul. Bernini 4, Ul. dellTstria 35. -
PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. PROSEK (tel. 225141/225340), ZAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina OUARTETTO ALLEGRI.
SKD Tabor Prosvetni dom OPENSKI GLASBENI VEČERI. V petek, 6. marca, ob 20.30 KONCERT dua TARABOCCHIA-SOUADRITO (klavir štiriročno). Na sporedu: Schubert, Brahms in Faure. Vabljeni!
izleti
Taborniki RMV Trst - Gorica vabijo člane na smučarski izlet na Piancavallo, ki bo 15. marca.
Srenja Boršt priredi v soboto, 14. marca, avtobusni izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Odhod iz Boršta ob 7. uri. Vpisuje Mario Zahar, tel. 228481, do nedelje, 8. marca.
KD France Prešeren in pustni odbor
priredita
v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
Pustovanje
danes, 3. marca, od 21. do 4. ure - igra ansambel Pomlad.
Za jedačo in pijačo poskrbljeno.
Vabljeni!
TK TRŽAŠKA KNJIGARNA
priredi
v četrtek, 5. marca, ob 18. uri
v okviru TRADICIONALNEGA SREČANJA S KNJIGO predstavitev knjige I. Žerjal, N. Švara, M. Mislej:
BURJA in KAMNI
O knjigi bo spregovorila prof. Marija Cenda-Klinc.
Na kitaro bo igral Edvard Žerjal.
Vabljeni!
prispevki
V	spomin na Antonia Cosma daruje družina Osič 20.000 lir za Mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	počastitev spomina Tineta Rebeka-Rebenija daruje Justa Bizjak 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
Alba Rozman daruje 20.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na sestro Marijo daruje Karlo Furlan 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. Dorota Zergola darujeta Dario in Adriana Gregor! 20.000 lir za Kulturni dom - Lonjer.
Namesto cvetja na grob pok. Kristine Lavrenčič por. Batič darujeta Mario in Albina Kralj 20.000 lir za Kulturni dom -Lonjer.
Namesto cvetja na grob Marije Ostro-uške daruje Ines Valič 25.000 lir-za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Marije Dolenc daruje Vilma Sosič 25.000 lir za SKD Tabor - Opčine.
Namesto cvetja na grob Marije Ostro-uške daruje Vilma Sosič 25.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Marije Dolenc daruje Ines Valič 25.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Alojzija Briščika daruje Miloš Sardoč 10.000 lir za FC Primorje.
~V spomin na prvo obletnico smrti drage Barbare Opeke daruje sestrična Ivana
30.000	lir za Sklad M. Čuk._
V	spomin na Srečka Štoko darujejo teta Pepka in otroci 60.000 lir za ŠD Kon-tovel.
Namesto cvetja na grob pok. Srečka Štoke daruje družina Škabar (Bani)
15.000	lir za ŽPZ Prosek-Kontovel in
15.000	lir za MPZ V. Mirk.
V	isti namen daruje družina Rupel s Kontovela 15.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel in 15.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Srečka Štoko daruje Dario Starc 10.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na dragega strica Alojza Briščika darujeta Miro in Drago Štoka
20.000	lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Srečka Štoke daruje Gička 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
V	isti namen daruje Mario 20.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Srečka Štoke darujeta Sonja in Mario Štoka 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na inž. Stanka Pertota daruje Dario Starc 10.000 lir za MPZ V. Vodnik.
V	spomin na pok. Mira Cibica darujeta Zala in Vera 30.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Marijo Furlan-Frassinelli daruje Vinko Furlan 10.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Marijo Furlan-Frassinelli daruje pekarna Malalan 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na svojo drago mamo Marijo Furlan darujejo sinovi 100.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na sestro Marijo Furlan daruje brat Karlo 50.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Marijo Furlan-Frassinelli daruje Vlasta Nabergoj 10.000 lir za MPZ V, Mirk.
V	spomin na Marijo Furlan-Frassinelli daruje Nada Kemperle 10.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Marijo Furlan-Frassinelli daruje družina Kemperle 15.000 lir za MPZ V. Mirk.
Ob plačilu članarine so prispevali za Društvo slovenskih upokojencev: Rafael Grgič 10.000 lir, Srečko Šuman 7.000 lir, Vladimir in Iva Ščuka 10.000 lir, Srečko Grgič 7.000 lir, Stane Raztresen 2.000 lir.
V	spomin na Rikotovega brata darujeta družini Pisani in Ferluga 30.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 10. obletnici smrti dragega Edija Briščka darujejo mama, oče in brat 30.000 lir za nižjo srednjo šolo S. Kosovel.
Ob 10. obletnici smrti dragega Edija Briščka darujejo mama, oče in brat
30.000	lir za osnovno šolo F. Bevk.
V	spomin na Stanka Prašlja darujeta Rudi in Vera Puntar 10.000 lir za Ženski zbor Prosek-Kontovel.
V	spomin na Marijo Furlan vd. Frassi-nelli daruje Ida Bukavec 10.000 lir za Ženski zbor Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Furlan vd. Frassinelli darujeta Milko in Valerija
10.000	lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Srečka Štoko daruje Eda Prašelj 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Ob 10. obletnici smrti Edija Briščka darujejo Damjana in starši 15.000 lir za osnovno šolo F. Bevk.
Namesto cvetja na grob Kristine Lavrenčič darujeta svakinja Kristina in nečak Edi z družino 60.000 lir za Kardiološki oddelek prof. Camerinija.
V	spomin na dr. Viktorja Drnovška daruje Vanda 100.000 lir za SK Kras.
mali oglasi
VASHICO FR, neuporabljeno, z winder-jem in objektivi (iste znamke) 28, 50 in 200 mm prodam po izredno ugodni ceni. Ponudbe v večernih urah na tel (0481) 87711.
PRODAM električni štedilnik in kristalno zrcalo v dobrem stanju ter podarim pralni stroj. Tel. 723671 ali 417814.
OSMICO je odprl Ignacij Stranj - Križ-pot.
PRODAM registrsko blagajno INDESIT model R-806 po ugodni ceni. Tel. 251026.
NA PROSEKU iščem v najem majhno stanovanje ali 2 sobi z uporabo stranišča za urad. Tel. 229476 v večernih urah.
DVOSOBNO mansardno stanovanje v bližini svetoivanske šole oddamo starejšima zakoncema. Tel. 572734.
PRODAM rulotko z verando ELNAGH v dobrem stanju. Tel. 228390.
DAJEM v najem v občini Dolina 70 kv. m prostora, primernega za trgovino ali bar. Tel. 228390.
OSMICO je odprl Josip Lovriha - Dolina 45.
PRILETNI upokojenec išče stalno hišno pomočnico v starosti 60-65 let za kuhanje in ostala manjša hišna dela. Nudi plačo, hrano in sobo v udobnem stanovanju. Tel. 816502 v večernih urah.
TRGOVSKO podjetje zaposli osebo, veščo uradniškega dela. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio, 34170 Gorica, pod šifro »Izkušen uradnik«.
KUPIM frezo s prikolico. Tel. 228164.
ZAJČJA farma Dušan Milič - Repnič prodaja zajce za rejo in za zakol. Tel. 229285
ZAJČJA farma Dušan Milič - Repnič prodaja zajčji hlevski gnoj. Tel. 229285.
IMPORT-EXPORT sprejme v službo dinamično osebo, ki obvlada tehniko zunanje trgovine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »Import-export«.
DAJEM v najem opremljeno stanovanje v dvonadstropni hiši nebivajočim v Trstu. Tel. 228390.
PRODAM dirkalno kolo P1NARELLO model montello SLX, rabljeno tri mesece. Tel. od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah na št. (0481) 30890.
menjalnica_______________________n. 2.1987
Ameriški dolar			 1285.—	Japonski jen		7.90
Nemška marka 				709,—	Švicarski frank 		841,—
Francoski frank			 211.50	Avstrijski šiling		100.40
Holandski florint			 626.50	Norveška krona 		182.—
Belgijski frank			 33.30	Švedska krona		197.50
Funt šterling			 1980.	Portugalski eskudo		8.70
Irski šterling			 1871.	Španska peseta		9.60
Danska krona			 185.50	Avstralski dolar 		825.
Grška drahma 			 9.10	Debeli dinar		1.90
Kanadski dolar 			 945.	Drobni dinar		1.80
Dfll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 DUIIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Koledar za marec 1987
Dramski spored Radia Trst A
V	torek, 3. marca, ob 18. uri: Carlo Goldoni, PUSTNE VEČJER.
Pustni torek je nadvse primeren za eno manj znanih Goldonijevih komedij Una delle ultime sere di carnevale, ki jo je znameniti komediograf napisal kot poslovilno delo svoji beneški publiki leta 1762, pred odhodom v Francijo, kjer je kasneje tudi umrl.
Prevod Josip Tavčar. Ponašitev Marija Petaros. Režija Adrijan Rustja. Produkcija Slovensko stalno gledališče, 1980. (Ponovitev.)
Od 14. februarja do 18. aprila, vsako soboto ob 18. uri: Adrijan Rustja, OBIČAJI IN DOGODKI. Radijski dokumentarec v 10 delih.
Niz folklorno-dokumentarnih oddaj o običajih in navadah naših ljudi od Milj do Devina, ki skozi praznične dogodke pripovedujejo o sebi in o svojih tradicijah. Avtor oddaje se je z magnetofonom podal v naše vasi in zabeležil na trak vse dostopne »običaje in dogodke« ter jih potem v naših studiih, tudi s pomočjo poklicnih igralcev, demontiral v pregledno in sklenjeno celoto.
Oddaje v marcu:
7. 3. — Cerkveni spor — izgon Francozov 14. 3. — Ribiči 21. 3. — Boljunec 28. 3. — Nabrežinski kamnolomi
V	torek, 10. marca, ob 18. uri: Josip Tavčar, SAMOMOR. Izvirna radijska igra.
Razvozlanje uganke, kdo je v najnovejši radijski kriminalki tržaškega dramatika Josipa Tavčarja ubil lepo in privlačno Elviro, je spet v rokah zasebnega detektiva Zorka, najbrž kar avtorjevega drugega jaza, človeka, ki bere Freuda in Dostojevskega in ki - z razliko od svojih znamenitejših kolegov Colomba, Derricka ali Kojaka - poskuša iz poklicne radovednosti razumeti sočloveka. Vsekakor detektiv, s katerim se tudi »naša manjšina lahko ponaša«, kot beremo nekje v tekstu.
Režija Marko Sosič. Produkcija Radio Trst A.
V	torek, 17. marca, ob 18. uri: Vladimir Jurc, PESNIŠKI SVET GREGORJA STRNIŠE. Spominska oddaja.
Pred kratkim umrlega slovenskega pesnika in dramatika Gregorja Strnišo bomo počastili s to pesniško lepljenko, ki poskuša avtorjev bogat in tako značilen poetični svet prikazati kar najbolj celovito in sklenjeno. Pesem bo potovala od njegovih pesniških zbirk Oko, Škarje in Jajce do njegovih poetičnih dram, od Samoroga do Driade. Skratka intimno srečanje z avtorjem bogate domišljije in nenavadnih pesniških situacij.
Režija Sergej Verč. Produkcija Radio Trst A.
V	torek, 24. marca, ob 18. uri: Boris Orlič, VLAK ZA SVEDSKO. Izvirna radijska igra.
Izvirna slušna igra mladega zagrebškega avtorja Borisa Orliča, ki to pot prvič sodeluje z našo radijsko postajo, udejanja predvsem dva zvočna plana, ki spremljata protagonista igre na dolgi poti iz Jugoslavije na evropski Sever. Nenavadna srečanja na vlaku, spomini, živi stiki z najmlaj-
šo zdomsko generacijo so tisti zgodbeni elementi, ki dajejo avtorju povod in snov za globlje razmišljanje o svetu.
Prevod Neva Zajc. Režija Mario Uršič. Produkcija Radio Trst A.
V torek, 31. marca, ob 18. uri: Annamaria Tiberi, LEVJE OČI.
Delo je nastalo po istoimenski noveli, s katero se je avtorica udeležila natečaja za nagrado Miljski lev in se uvrstila na prvo mesto. Tema, ki jo avtorica razpreda, je dovolj aktualna (terorizem in njegove posledice na vse, kar je bitno), ves avtoričin izpovedni material pa se udejanja na večni nihajoči gugalnici med biti in ne biti.
Prevod Marija Cenda. Režija Marjana Prepeluh. Produkcija Radio Trst A.
Vsak ponedeljek in petek ob 16. uri: OSEBNO.
Tedensko srečanje s prevajalci, avtorji in skratka z vsemi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z literaturo, sami gostje pa pripovedujejo o svojem delu in odnosu do književnosti. V marcu bodo gostje Nataše Sosič akademska slikarka Melita Volk, sociologinja Spomenka Hribar in lektor Jože Faganel.
Radijska realizacija Nataša Sosič. Produkcija Radio Trst A.
Tudi Milva v Mixerju
Milva med snemanjem sigle za oddajo Mixer: pet pesmi za pet večerov. V kratkem na ekranu...
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja, ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Ob takih šepavih dnevih, kot je, recimo, tale pustni torek, bomo v že tako resnih rubrikah, kot je, recimo, Vročih 10, recimo, še bolj resni... Včeraj, 2. marca, je preteklo točno eno leto našega skupnega druženja. Ob tem pomembnem jubileju, vsaj zdi se mi, da se temu tako reče, vam priznavam, da ste leto dni starejši, predvsem izjemno zdržljivi... Spet imamo dve lestvici, tedensko in mesečno, in spet sta zanimivi.
Lestvica meseca:
1.	Spandau Ballet- Through The Barricades
2.	A-ha - Cry Wolf
3.	Europe - The Final Countdovvn
4.	Bruce Springsteen - War
5.	Mariin Krpan - Od višine se vrti
6.	Vlado Kreslin - S prsti mi greš skoz lase
7.	Bangles - Walk Like An Egyptian
8.	Europe - Rock The Night
9.	Berlin - Take My Breath Away
10. Boris - Kuda idu izgubljene djevojke
Tej lestvici ni kaj dodajati, omenim naj le podatek, da je skupina Martin Krpan z nami že osem mesecev, skupini Berlin in Europe pa sta na lestvici tretji mesec...
Lestvica tega tedna:
ted. na I.
11
6
4
2
3
6
3
pr. ted.
4 1 3
5 2
6 8
5
7
1.	Europe - The Final Countdovvn
2.	Spandau Ballet - Trough The Barricades
3.	A-ha - Cry Wolf
4.	Europe - Rock The Night
5.	Bruce Springsteen - War
6.	Vlado Kreslin - S prsti mi greš skoz lase
7.	Martin Krpan - Od višine se zvrti
8.	Aliče - Senso dei pensieri
9.	Bangles - Walk Like An Egyptian 10. Benovo - Non c’e nessuno
Na tedenski lestvici pa ste lahko že sami opazili nekaj pomemebnih sprememb. Prva je zamenjava na vrhu, kjer so spet Europe s svojim, doslej najuspešnejšim hitom, The Final Countdovvn. Spandau Ballet se selijo s prvega na drugo mesto in nazaj, A-ha so edini na mestu iz prejšnjega tedna, tudi drugi hit skupine Europe je uspešen’ Springsteen se je malo »ohladil«, sledi Vlado Kreslin, najprej kot solist, nato še s skupino Martin Krpan, na osmem mestu je Aliče, kot novost, Banglice so devete, druga novost pa je mlada italijanska skupina iz Catanie - Benovo.
Žrebanje je srečo tokrat namenilo Rosandi Kobal, Vojkova 7, iz Kanala. Rosanda bo dobila majico z napisom Vročih 10. Dva darilna kompleta Splošne banke Koper bosta prišla v roke Darji Brežan, Vrtovin 13/a, iz Črnič, in Marici Marinčič, Kvedrova 2, iz Kopra. Kaseto Hits oh The World, darilo Primorskega tiska iz Kopra, dobi Mira Konig iz Hruševlj 49, bedge z znakom Vročih 10K pa si bo pripel Mladen Stupar iz Plavij 47. Ostalim več sreče prihodnjič...
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov:.......
Glasujem za:...
Moj predlog:...
današnji televizijski in radijski spovedi
RAI1_______________________
7.20	Inf. odd.: Uno mattina
9.35	Nan.: LTnafferrabile Reiner
10.30	Rubrika o gospodarstvu 10.50 Rubrika: Okrog nas
11.30	Naniz.: I magnifici sei
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rub.: Italijanska kronika
15.30	Dokumentarec: Civilne usluge
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Zabavna oddaja: Speciale pista
17.40	Izobraževalna oddaja: Slovar
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.05	Pravljica: L'uva salamanna
18.25	Filmska oddaja: Colosseum
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.00	Dnevnik
20.30	Aktualna oddaja: II caso - Studio immagine di Giorgio Armani
21.30	Film: Colpire al cuore (dram., Fr. 1982, i. Jean-Louis Trintignant) vmes dnevnik, nato film 2. del
23.25	Dokumentarec: Zdravstvo
24.00	Dnevnik - Zadnje vesti
RAI 2	|
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50 Dnevnik: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu: Jeziček na tehtnici
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick -Attento a Derrick
19.45	Vremenska napoved in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Sacro e profano (vojni, ZDA 1959, r. John Sturges, i. Frank Sinatra, Gina Lollobrigi-da, Peter Lawford, Steve McQu-een, Charles Bronson)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer - iz obraza v obraz
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: Gli invasati (srh., ZDA 1963, r. Robert Wise, i. Julie Harris, Claire Bloom)
[jA RAI 3	J
11.30	Rubrika: V torkovi sprejemnici
12.00	Informativna oddaja: Človekove roke
12.30	Informativna oddaja: Le montan-gne luminose (2. del)
13.00	Informativna oddaja: Manager
13.30	Tečaj angleščine
14.00	Aktualna oddaja: Filo diretto
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.30	Film: II mercante di schiave (pust., It. 1942, r. Duilio Coletti, i. Annette Bach, Enzo Fiermonte, Elena Zareschi)
17.00	Šport: nogomet (finale turnirja Beppe Viola)
18.00	Zabavna oddaja: Pustovanje v Rio de Janeiru - Srečanje s sambo (vodi Sandro Paternostro, 1. del)
19.00	Dnevnik
19.30	Pust v Miljah
20.05	Srečanje s sambo, 2. del
20.30	Zabavna oddaja: Benetke - zadnji večer pustovanja
22.20	Dnevnik
23.30	Informativna oddaja: Za Luchina Viscontija - AlTopera (5. oddaja)
RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik
10.05	Šolska TV: Vesolje - Hrbtenica noči
10.05	Jezikovni utrinki
16.20	TV mozaik: Vesolje - ponovitev
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: Pust, pust, igrivih ust - Jos in Desa na izust
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vrememenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Film: Moj premalo slavni stric (scenarij Branko Miklavc, r. Tugo Štiglic; biografija športnika, sokolovca in svetovnega prvaka v orodni telovadbi Staneta Verigerja Derganca)
21.15	Pop satirikom Fleur de Marie -kabaretni večer poezije Ervina Fritza (iz predstave SNG Maribor, glasba U. Koder, r. Voja Sol-datovič, i. Sonja Blaž, Rado Pa-valac, Peter Ternovšek)
21.45	Dnevnik
22.00	Glasbena oddaja: Festival italijanske popevke - Sanremo '87
! |jP) TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: VIDEM — O zakonski zaščiti Slovencev videmske pokrajine NABREŽINA — Srečanje predstavnikov KD z Unijo Italijanov za Istro in Reko
ČEDAD — Tolminski gostje na Prešernovi proslavi TRST — Logar v TK Galeriji
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes 19.55 Nanizanka: Hello, Larry
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TV Novice
20.30	Film: La conguista del West (vestern, r. Henry Hathaway, i. Debbie Reynolds)
22.00	TVD Vsedanes
22.10	La conguista del West, 2. del
23.30	Košarka: Stefanel-Alfa sprint
L Jli CANALE S
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Alle donne ci penso io (kom., ZDA. 1963, r. Bud Vorkin, i. Frank Sinatra)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Le sig-nore di Hollywood
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale, 1.30 Missio-ne impossibile
F® RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, Willy Fog
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.20 Cosi gira ilmondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: I ragazzi venuti dal Brasile (dram., ZDA. 1978, r. Franklin J. Schaffner, i. Grego-ry Pečk)
22.50 Film: Breezy (kom., ZDA 1973, r. Clint Eas-twood, William Hol-den, Kay Lenz)
0.05 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ITALIA 1_________
8.20 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: Idolo della co-pertina (kom., ZDA 1983, i. J. Collins)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cupri in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3a C.
21.30	Film: Nightmare - Dal profondo della notte (groz., ZDA 1984, i. He-ather Langenkamp, Ronee Blakey)
23.35	Rock koncert: The The 0.45 Nanizanka: A-Team
fffUIfsM TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nan.: Vite rubate
15.00	Rubrika: D come donne
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Voltron-transformens
19.00	Nanizanka: Wayne and Schuster
19.25	Rubrika:	Speciale
Spettacolo
19.30	Nanizanka:. Diego al cento per cento
20.30	Film: La signora e sta-ta violentata (kom., It. 1974, r. Vittorio Sindo-ni, i. Pamela Tiffin, En-rico Montesano)
22.20 Nanizanka: II richia-mo delTOvest
23.25 Filmska rubrika: Tut-tocinema
24.00	Nočni film
I ^ TELEFRIULI___________
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle, 15.00 II tappeto orien-tale
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Verdi
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Glas. odd.: Musič box
|	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ne-diški zvon (pon.); 8.55 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Beležka, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim; 16.00 V znamenju Rdečega križa; 17.10 Mi in glasba: Pihalni orkester ravenskih že-lezarjev, vodi Alojz Lipovnik; 18.00 Radijska igra: Pustne večjer (avtor Carlo Goldoni, prevod Josip Tavčar);
18.45	Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; i2.40 Po domače;
13.30	Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 19.00 Dnevnik;
19.35	Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Jožeta Privška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah; 21.05 Radijska igra: Zadeva Flovver (James Saunders);
22.30	Pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Vodomet melodij; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Minute za kitaro: Milan Grakalič; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem;
17.40	Ansambel Henček in vokalna skupina Savski val; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske in knjižne novosti; 11.15 Perfetta ar-monia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Co-untry mušic; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.00 Iz arhiva; 18.33 Osebnosti slovenske glasbe: Eva Nou-šak Houška; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 17.00 Okno na Benečijo; 19.30 Smeh in glasba (pon.); med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Spet protislovenska nočna akcija g or iških fašistov in nacionalistov
Pomazana spomenik v Podgori in Šolski dom v Gorici
;/„*VoVENSKIH
Goriški fašisti in nacionalisti postajajo vsak dan bolj nesramni in predrzni. Spravijo se na vse, kar je slovenskega. V noči od sobote na nedeljo so s sramotnimi protislovenskimi frazami pomazali spomenik padlim ^partizanom v Podgori in stavbo Šolskega doma v Ulici della Croce, kjer imajo svoj sedež Zveza slovenskih prosvetnih društev, Glasbena matica, Društvo slovenskih upokojencev, Ljudska knjižnica Damir Feigel in Kinoatelje.
»Nočni junaki« so se enkrat pokazali, kako so nesramni in »junaški«, ker
nimajo poguma, da bi javno pokazali in povedali, kaj mislijo. Očitno so tokrat izkoristili pustni čas, ko je bilo na ulicah veliko maskiranih ljudi in ni nihče opazoval, kaj kdo drug dela.
V zadnjem času smo na Goriškem bili tarča več takih nesramnih in podlih napadov, ki kvarijo tukajšnje mirno ozračje. Pomazali so naš Kulturni dom v Gorici. Pomazali so spomenik padlim v Dolu in dvojezične smerokaze na Goriškem Krasu. Pomazali so cerkev, kjer je sedež slovenske župni-
je v Ulici sv. Ivana v Gorici. Znesejo se nad vsem, kar je obeleženo z znaki odporniškega gibanja in s slovenskimi napisi nasploh.
V Podgori so že v nedeljo zgoraj zjutraj domačini izvedeli, da je bil spomenik pomazan. Zelo so bili ogorčeni. Marsikdo je nesel cvetje na one-čaščen spomenik. Podgorci so si spomenik zgradili pred dvanajstimi leti s prostovoljnim delom. Goriška občinska uprava jim je takrat šla na roko ter omogočila ureditev okolice spomenika. Skrbno ga Podgorci čuvajo, tu se
vsako leto zbirajo, da počastijo svoje padle, slovenske in italijanske protifa-šiste. V Podgori je pred petnajstimi dnevi bila velika manifestacija v počastitev Lojzeta Bratuža, njihovega pevovodje, ki so ga fašisti umorih pred petdesetimi leti.
Jasno postaja, da se z mazaškimi akcijami ukvarja ena sama skupina, saj od časa do časa skrbno izbira tarče teh podlih dejanj. Ker gotovo ni težko ugotoviti, kdo to dela, bi bilo prav, da bi jim policija prišla na sled in da bi jim sodišče prisodilo pravično kazen.
Pustni koncert pianista Canina
Ljubiteljem klasične glasbe ponuja goriška občinska uprava priložnost za nekoliko drugačno slovo od pusta.Da-nes, 3. marca, prirejajo namreč v avditoriju, kot običajno s pričetkom ob 20.30, koncert v okviru glasbene sezone Glasba in čas. Nastopil bo neapeljski pianist Bruno Canino z recitalom, ki bo v celoti posvečen skladbam Gi-oacchina Rossinija.
Izbira ni naključna, saj obsega koncert z naslovom »Rossini: peches de vieilesse en carneval« izbor skladb, ki jih je Rossini zložil v času bivanja v Parizu, potem ko se je odrekel operi. Ta glasba je polna humorja, smisla za grotesko, v njej Rossini z vzvišenim nasmeškom in ironijo gleda na svet in družbo takratnega časa. Hkrati je v teh skladbah zaslediti poskuse in intuicije, ki so se pozneje uveljavili šele v delih sodobnih skladateljev.
Gre torej za glasbo, polno fantazije in zabavnosti, ki je kot nalašč za pustni koncert, toliko bolj še v izvedbi domiselnega in učinkovitega izvajalca, kakršen je Bruno Canino.
razna obvestila
Kinoatelje obvešča vse, ki še nimajo izkaznice za leto 1987, da si jo lahko priskrbijo pred filmom »Down by larv«, v četrtek od 20. ure dalje v Kulturnem domu. Izkaznica velja za vse prireditve Kinoateljeja in daje pravico do popusta v vseh goriških kinodvoranah.
Pisana množica v goriškem pustnem sprevodu
Danes »cantada« in sprevod v Tržiču, jutri Lovretov pogreb v Doberdobu
Kontingent mesa proste cone
Goriška trgovinska zbornica sporoča, da je že na razpolago kontingent govejega mesa goriške proste cone, za obdobje marec april. Upravičenci imajo pravico do 3,9 kg mesa (na območju občin Gorica in Sovodnje) in 2,7 kg v drugih občinah pokrajine. Trgovinska zbornica posebej opozarja, da morajo biti v mesnicah izpostavljene cene mesa proste cone.
Za dodelitev kontingenta mesa za obdobje marec- april še zmeraj veljajo odrezki starih nakaznic in sicer : odrezek št. 47 za območje Gorice in Sovodenj, odrezek št. 47 zelene barve z rdečo črto za upravičence iz štever-janske občine in odrezek št. 46 zelene barve za upravičence iz drugih občin.
Trgovinska zbornica obvešča, da so na posameznih županstvih na razpolago nove nakaznice za meso in sladkor, ki pa še niso stopile v veljavo. Upravičenci pa nimajo nobene obveznosti, da jih izročijo mesarju ali trgovcu, kjer se običajno oskrbujejo.
Tajništvo SSk in tovarna v Sovodnjah
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je izreklo soglasje s stališči, izraženimi od svetovalcev SSk na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah, kjer so se ti protivili razširitvi področja za gradnjo tovarne Manifat-tura goriziana in pred glasovanjem zapustili sejno dvorano. Pokrajinsko tajništvo SSk še enkrat potrjuje svoje odklonilno stališče do širjenja industrije na sovodenjskem območju. To stališče je že bilo poudarjeno v raznih izjavah.
Velika množica, po nekaterih ocenah blizu dvajset tisoč ljudi, je v nedeljo spremljala goriški pustni sprevod, ki se je iz Podturna skozi ulice centra pomikal do Travnika. Lepo vreme je tokrat pomagalo organizatorjem in 22 skupinam, ki so se prijavile k natečaju. Med vozovi je letos zmagal Podturn, ki je na vozu z naslovom »Subbuglio d ale, becchi in tribunale« spravil lovce v kletko in ptiče na prostost. Skupina iz Podturna je tudi osvojila prehodno trofejo mestnih rajonov.
Na odlično tretje mesto, za goriškim vozom o šoli v letu 2000, so se uvrstili pustniki iz Pevme, Štmavra in z Os-lavja, ki so z vozom »Harmony« izstre-
lili nekaj satiričnih puščic na račun deželne enotnosti in lakomnosti tržaških ter videmskih sosedov. Med skupinami je zmagala več kot stočlanska druščina od Madonine, ki je predstavila popotovanje kave, od rastline do skodelice, seveda z vsemi vmesnimi prehodi. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili skupini, ki sta bili (takih je bilo letos dosti) tako ali drugače povezani z vprašanjem jedrske energije: skupina »preživelih po Černobilu« se je predstavila z živahno postnuklearno brazilsko sambo, skupina »Centrale culeare« (iz Podturna in Sv. Ane) pa je predlagala izredno... originalen alternativni energetski vir.
Nagrade so prejele tudi naj lepše med več kot 500 sodelujočimi maskami, ki so se zvečer pomešale med radovedneže na skupnem praznovanju na Travniku. Prav s Travnika je bilo na grajskem obzidju mogoče gledati prikazen Bele dame, ki postaja po dolgih letih tako spet obiskovalka goriš-kega pusta.
Pust pa pomeni tudi večerno zabavo ob plesu in družabnem programu. Velik uspeh so imela pustovanja mladine v soboto v Kulturnem domu v Gorici, v nedeljo v Sovodnjah, upokojencev v nedeljo popoldne v Solkanu, plesi in otroška rajanja društev po vaseh. Danes sta še na programu rajanji v Gorici in Sovodnjah ter ples mladine v
Kulturnem domu. Tradicionalne pustne prireditve se tudi nadaljujejo po vaseh. Med temi vlada največje pričakovanje za jutrišnji pogreb strica Lov-reta v Doberdobu.
Že danes bo v Tržiču najbolj množična pustna manifestacija na Goriškem. Ob 12. uri bo na Trgu republike tradicionalna »cantada« z oporoko sio-ra Anzoleta, nato pa s sprevodom, v katerem sodeluje 12 alegoričnih vozov in prav toliko skupin. V Gorici bo danes popoldne ples na Travniku s pevcem Lorenzom Pilatom in DJ Ljudskega radia.
Na slikah vozova iz Števerjana in Pevme, Štmavra in z Oslavja
Kako je s povračilom zneskov plačanih za zdravniške preglede
Meritve stopnje onesnaženosti ozračja na območju Sovodenj
Stavka družinskih zdravnikov, ki pogodbeno sodelujejo z javno zdravstveno službo, ki se je sicer te dni prekinila, je povzročila tudi na Goriškem precej težav in nevšečnosti. Zdravniki so namreč zahtevali od pacientov takojšnje plačilo storitev. Plačane zneske naj bi nato povrnila javna zdravstvena služba. Nič čudnega torej, če se pred okenci uradov Saub pojavljajo vrste zavarovancev, ki zahtevajo povračilo stroškov, ugotavlja v posebnem tiskovnem poročilu sindikat Fisos CISL. Možnosti za povračilo so minimalne, ker ministrstvo ni posredovalo navodil, prav tako pa tudi ne deželno
odborništvo za zdravstvo. V dokaj polemičnem tonu sindikat Fisos ugotavlja, da so zdravniki pravzaprav odločili sami vse glede stavke oziroma oblike protesta. Kar je najhuje, so določili tudi, kdo bo poravnal pacientom strošek za zdravniške preglede.
Kljub nejasnosti, sindikat Fisos svetuje zavarovancem, naj predložijo prošnjo za povračilo.
V zadevo je poseglo tudi predsedstvo KZE in objavilo, da bo ustanova lahko povrnila zneske šele koNrosta ministrstvo oziroma Dežela posredovala točna navodila.
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
»FRANCESCO PRESCHERN«
Remigio Preschern & C. S. a. s. nudi vse usluge
34072 GRADIŠČE OB SOČI (GO) - UL. AOUILEIA 13 - TEL. 0481/99155
Poslovalnica: 34071 Krmin (GO) - Drevored Venezia Giulia 57 Tel. 0481/60303
Poslovalnica: 34077 Ronke (GO) - Ulica San Lorenzo 15 Tel.'0481/778380
MRLIŠKI OGLEDI PONOČI IN OB PRAZNIKIH 0481/93515
Krajevna zdravstvena ustanova bo v prihodnjih dneh na območju Sovodenj namestila posebno elektronsko napravo za merjenje stopnje onesnaženosti zraka. Meritve bodo opravljali nekaj mesecev in sicer na različnih krajih in v različni razdalji od upepeljevalnika.
Te dni so strokovnjaki KZE že opravili prvi pregled za izbiro kraja, kjer naj bi napravo, ki mora biti priključena na električno omrežje, namestili.
Čimprejšnja vključitev naprave bi bila nadvse koristna za primerjavo podatkov. Upepeljevalnik za smeti, ki je med glavnimi osumljenci za onesnaževanje ozračja, bo namreč za krajše obdobje miroval.
Trije ranjeni
Dva mladeniča sta se hudo ranila v nedeljo zvečer okrog 20. ure v Tržiču. Peljala sta se v renaultu 5 po državni cesti v smeri proti Trstu. Na križišču z Ul. Timavo je 18-letni Mauro Galessi iz Ribiškega naselja pri Devinu, ki je upravljal vozilo, izgubil nadzorstvo nad avtomobilom. Renault je zadel ob pločnik na desni strani in zaključil vožnjo s ceste.
Voznik in sopotnik, 26-letni Alessio Giannini iz Štarancana, sta v nesreči dobila zloma stegnenice. Sprejeli so ju na zdravljenje v tržiški bolnišnici s prognozo okrevanja v poldrugem mesecu.
V noči med soboto in nedeljo se je v Gradežu ponesrečil 26-letni Fulvio Colpo iz Ogleja. Dobil je zlome v desni roki in rami ter levem gležnju. Zdravil se bo mesec dni.
razne prireditve
KD Sovodnje prireja otroško maškarado danes ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni vsi otroci.
Ženski odsek Števerjan vabi v soboto, 7. marca, ob 20. uri v dom na Bukovju na družabno srečanje ob dnevu žena. Rezervacije sprejemata (v večernih urah) do jutri Darinka Mikluš (tel. 884143) in Danica Mizerit (tel. 884110).
Ženski odsek KD Danica na Vrhu priredi ob prazniku 8. marca skupno večerjo v gostilni Devetak na Vrhu. Družabnost bo 7. marca ob 19.30. Prijave v trgovini pri Marjeti na Vrhu.
Ženski odsek KD Jezero v Doberdobu prireja ob mednarodnem ženskem prazniku v petek, 6. marca, ob 20. uri družabnost na sedežu KD Jezero. Vpisovanje (samo še danes) pri Mili.
DANES
VESELO OTROŠKO PUSTOVANJE
V KULTURNEM DOMU V GORICI — od 15. ure dalje
Večer poezije ob dnevu kulture
V Štandrežu se pripravljajo na počastitev dneva slovenske kulture. Prireditev bodo imeli na pobudo kulturnega društva Oton Župančič v petek, 13. t. m., v Domu Andreja Budala. Kot so nam povedali odborniki društva, bodo kulturni praznik počastili z večerom, ki bo v celoti posvečen poeziji.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Over the top (Braccio di ferro)«.
CORSO 18.00-22.00 »Oltre ogni limite«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Profumo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 »Gino Bramieri -Showman«. Gledališka predstava. EKCELSIOR 16.00-22.00 »Top gun«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00-18.00 »Taron e la pentola magica«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Specialisti«. DESKLE 19.30 »Dragulj z Nila«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici ob 12.30 Umberto Glessi iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražice in na pokopališče v Podgoro.
Smučanje: SP na Japonskem
Zmaga Girardellija
V prvi italijanski nogometni ligi
Napoli: s srečo do naslova
v 1. jugoslovanski ligi
iiiiiiiliiiiiiiiiii
Vardar vodi na lestvici kljub porazu v Osijeku
FURANO Marc Girardelli je moral počakati skoraj na sam konec sezone, da je dosegel svojo zmago v SP letošnje sezone. Zmaga v superveleslalomu je le delno omilila razočaranja, ki so bila posledica poškodbe na ramenu. Posebno je bilo Girardelliju žal za neuspešno svetovno prvenstvo.
Vrstni red veleslaloma: 1. Girardelli (Luks.) I'2ri4; 2. Zurbriggen (Švi.) 1'28"48; 3. Stock (Av.) 1'28"53; 4. Alpiger (Švi.) l'29"16i 5. Pfaffenbichler (Av.) 1'29’22; 6. Cigolla (It.) r29"23; 9. Tomba (It.) 1'29"45.
Z uvrstitvijo na drugo mesto si je Zurbriggen priboril potrebne točke za osvojitev svetovnega pokala, čeprav se bo ciklus tekmovanj zaključil komaj konec meseca v Sarajevu.
V Sloveniji sta bila medtem na sporedu dva slaloma za evropski pokal. Na Golteh je med moškimi prvo mesto osvojil Grega Benedit pred Italijanom Geroso, v Zatrniku pa je trojno slavje zabeležila Italija. Prva je bila Paola Magoni-Sforza.
TRIESTINA - LECCE	0:0
TRIESTINA: Gandini, Polonia (69' Di Giovanni), Orlando, Dal Pra, Cero-ne, Menichini, Scaglia, Strappa, Cinel-lo, Causio, lachini (80' Gamberini).
LECCE: Negretti, Di Chiara, Nobile, Vanoli, Danova, Miceli, Levanto, Bar-bas, Pasculli, Agostinelli, (71' Tacchi), Paciocco (65' Raise).
KOTI: 1:0 za Triestino; RDEČI KARTON: v 83. min. Strappa.
Triestini ni prvenstveni počitek veliko pomagal in je tudi v nedeljo nadaljevala serijo bledih predstav na domačem igrišču, ki se je začela z novim letom. Maloštevilni gledalci, ki so se odrekli pustnim zabavam, da bi sledili svojemu moštvu, so se verjetno bridko kesali svoje odločitve.
Zabeležili smo namreč samo eno veliko priložnost za Triestino v prvem polčasu, ki jo je Cerone zgrešil in lep udarec z glavo argentinskega napa-
Kaže, da je to prav leto Napolija. V domači tekmi igra slabo, je v zagati, se ne znajde proti hitri in učinkoviti Sampdorii, vendar pa vseeno iztrže izredno dragocen neodločen izid z »izumom« Maradone, ki popolnoma iztiri bivšega vratarja Triestine Bistazzonija. Čeprav je vodeča ekipa le ramizirala doma, je vseeno ohranila štiri točke prednosti pred zasledovalci.
V milanskem derbiju so Liedholmo-vi varovanci popolnoma presenetili mestne kolege »onkraj barikade« z golom že sivolasega Virdisa, ki je tako že dvanajstkrat zadel v črno ter postavil svojo resno kandidaturo za najboljšega strelca letošnje sezone. Na drugo mesto se je tako prebil Juventus, ki je sicer v igri popolnoma pregazil Fio-rentino, vendar pa je zmagal le z zadetkom branilca Cabrinija.
S porazom v Veroni so se Videmča-ni že predčasno poslovili od najvišje lige. Poraz je bil gladek, saj bi lahko bila razlika v golih še celo dosti večja. Roma je na tujem proti Brescii iztržila točko in še nadalje zavzema visoko
dalca Pascullija za Lecce v drugem polčasu. Drugače je igra potekala v glavnem med obema kazenskima prostoroma, ne da bi vratarja morala resneje poseči. O atraktivnosti tekme zgovorno priča tudi podatek, da je Triestina streljala en sam kot, Lecce pa nobenega.
Opravičilo za Triestino bi lahko bila odsotnost Costantinija in De Falca. Posebno namestnik De Falca, to je Scaglia, je pokazal vse svoje pomanjkljivosti; vsekakor pa močno dvomimo, da bi bili razpleti na igrišču drugačni tudi ob prisotnosti omenjenih igralcev. Kriza tržaške ekipe začenja biti iz tedna v teden bolj zaskrbljujoča, posebno glede na dejstvo, da so si ekipe, ki so ji doslej sledile na lestvici (Taranto, Sanbenedettese, Cagliari in Campobasso), precej opomogle in se ji nevarno približale tako, da je Triestina vedno bližja močvirju borbe za obstanek.
Igor Pavletič
mesto na lestvici, presenetljivi Empoli pa je doma gladko premagal Torino. Avellino pa je uspel na tujem premagati Como v neposrednem srečanju »obupanih«, ki se otepajo izpada.
Izidi 20. kola: Ascoli - Atalanta 2:1; Brescia - Roma 1:1; Como - Avellino 1:2; Empoli - Torino 2:0; Inter - Milan 1:2; Juventus - Fiorentina 1:0; Napoli -Sampdoria 1:1; Verona - Udinese 3:1.
Lestvica: Napoli 31; Juventus 27; Roma, Inter in Milan 26; Verona 23; Sampdoria 20; Torino 18; Avellino, Como in Empoli 17; Fiorentina 16; Ascoli in Brescia 14; Atalanta 13; Udinese 6.
Prihodnje kolo (2. 3. ob 15. uri):
Atalanta - Napoli; Avellino - Verona; Fiorentina - Como; Juventus - Ascoli; Milan - Empoli; Roma - Torino; Sampdoria - Inter; Udinese - Brescia.
Lestvica strelcev: Virdis 12 golov; Altobelli 10; Maradona 9; Diaz 7; Mag-rin, Vialli in Graziani 6; Dirceu, Sere-na, Berggreen, Kieft in Elkjaer 5 itd.
Izidi 22. kola: Bari - Arezzo 2:1; Cagliari - Messina 0:0; Campobasso -Parma 0:0; Catania - Piša 0:0; Cesena -Sambenedettese 2:0; Genoa - Bologna 1:1; Lazio - Pescara 3:0; Modena - Vi-cenza 0:0; Taranto - Cremonese 3:1; Triestina - Lecce 0:0.
Lestvica: Messina, Pescara in Cremonese 26; Genoa in Lecce 25; Cesena, Parma in Piša 24; Bologna, Bari in Modena 21; Triestina in Arezzo 20; Vi-cenza in Catania 19; Lazio 18; Sambenedettese 17; Campobasso in Taranto 16; Cagliari 14.
Prihodnje kolo (8. 3. ob 15. uri):
Arezzo - Genoa; Bologna - Lazio; Cremonese - Cesena; Vicenza - Triestina; Lecce - Catania; Messina - Taranto; Parma - Modena; Pescara - Cagliari; Piša - Bari; Sambenedettese - Campobasso.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
V	prvem spomladanskem kolu v jugoslovanski nogometni ligi je bilo doseženih samo 14 golov, tokrat pa so se strelci zelo popravili: dosegli so jih kar 27. Drugo kolo je bilo v znamenju derbijev v Zagrebu in Titogradu, ki sta se končala brez zmagovalcev, ter generalke Crvene zvezde za četrtfinalno tekmo pokala prvakov z madridskim Realom v sredo v Beogradu.
V	Zagrebu je 55 tisoč gledalcev videlo vrhunsko predstavo Dinama in Hajduka. Zagrebčani so vodili z 1:0, Spličani s 3:1, na koncu pa je bilo 3:3, strelci pa Pesek, Munjakovič in Mal-baša za Zagrebčane ter Devetič, Asa-novič in Gulič za Hajduka. Spličani so bili seveda bliže zmagi, v finišu so kar dvakrat zadeli vratnico, trener Skoblar in igralci pa so bili po tekmi ogorčeni nad sojenjem.
V	Titogradu na tekmi Budučnost -Partizan je bilo le 18 tisoč gledalcev, igra pa tudi razburljiva in privlačna. Domačim je pripadel prvi polčas, gostom pa nadaljevanje. Strelec za Titog-rajčane je bil največji jugoslovanski nogometni up Savičevič, izenačil pa je nekdanji reprezentant Vokkri. Tekmo si je ogledal tudi selektor Ivica Osim, ki pa je bil bolj kot z reprezentanti zadovoljen z igralci iz ozadja. V celoti je Partizan zapustil nekoliko boljši vtis ter potrdil, da je prvi kandidat za letošnji naslov državnega prvaka.
Crvena zvezda je v generalki za tekmo z Realom premagala Spartaka s 3:1, igrala pa je samo solidno. Dva gola je dosegel Stojkovič, enega pa Mrkela. Trenerja Crvene zvezde Vas-koviča je še najbolj razveselilo to, da je napadalec Bora Cvetkovič spet sposoben za igro. Nared pa je tudi Jankovič, tako da bo Crvena zvezda v sredo ob 17.30 z Realom igrala v najmočnejši postavi. Tudi Real je napovedal najmočnejšo postavo, z najboljšim strelcem Butragenom na čelu. Beograjčani pričakujejo rekorden inkaso - 23 milijard starih dinarjev.
Druge tekme so bile manj zanimive. Vodilni Vardar je najtesneje izgubil v Osijeku, a je še obdržal točko prednosti pred Partizanom. Največje presenečenje je pripravil niški Radnički, ki je v Sarajevu odščipnil točko Že-Ijezničarju. Sarajevčani so se tako znašli v zelo kritičnem položaju, utegne pa se zgoditi, da bo iz lige izpadlo moštvo z največ reprezentanti (Valjič,
Up jugoslovanskega nogometa Savičevič
Šabanadžovič, Škoro, Mihajlovič, Baž-darevič).^
Kriza Željezničarja je seveda povezana z odhodom njegovega trenerja Osima, ki je postal selektor reprezentance. Pričakovati je bilo, da se bo tudi Rijeki močno poznala odsotnost trenerja Skoblarja, ki je odšeji k Hajduku.
Mnogi so Rečanom napovedovali celo podobno usodo, kot jo je doživela ljubljanska Olimpija, toda, kot kaže, le ne bo tako. Skoblarjev naslednik Vranakovič je v nedeljo slavil veliko zmago nad enim najboljših jugoslovanskih moštev, Veležem, s 3:1, strelci za Rečane pa so bili Valenčič, Vujčič in Jankovič. Med strelci še naprej vodita Rečan Jankovič in Sarajevčan Mihajlovič, oba sta tokrat dosegla po en gol, tako da jih imata skupno 14, Mihajlovič pa je ob tem zastreljal še 11-metrovko.
V nedeljo bodo startali tudi drugoli-gaši v obeh ligah.
REZULTATI 19. KOLA 1. ZNL: Budučnost - Partizan 1:1 (1:0), Crvena zvezda - Spartak^ 3:1 (2:0), Priština -Sutjeska 3:0 (2:0), Željezničar - Radnički 1:1 (1:0), Čelik - Sarajevo 2:0 (1:0), Sloboda - Dinamo (V) 3:0 (0:0), Osijek -Vardar 1:0 (0:0), Dinamo (Z) - Hajduk 3:3 (1:3), Rijeka - Velež 3:1 (3:0).
VRSTNI RED: Vardar 22, Partizan 21, Velež, Budučnost, Hajduk 19, Osijek 18, Dinamo (Z) 17, Sutjeska in Radnički 16, Rijeka 15, Crvena zvezda, Priština in dinamo (V) 14, Čelik in Sloboda 13, Spartak 12, Željezničar in Sarajevo 10.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (8. T. M.): Spartak - Budučnost, Partizan -Sloboda, Dinamo (V) - Čelik, Sarajevo
-	Rijeka, Velež - Dinamo (Z), Hajduk -Željezničar, Radnički - Osijek, Vardar
-	Priština, Sutjeska - Crvena zvezda.
Nogomet: v italijanski B ligi
Triestina: brez ambicij ni zmage
kratke vesti -	k	ratke vesti	:: :: :: ::::: ;	
Nogomet: Torinu turnir v Viareggiu
VIAREGGIO Mladinska ekipa Torina je osvojila mladinski mednarodni nogometni turnir, ki se odvija že vrsto let v Viareggiu. Z gladkim 4:1 (2:1) je premagal vrsto Fiorentine. V finalu za tretje mesto pa je zmagala Lanerossi Vicenza proti Genoi s 4:2 po enajstmetrovkah. Regularni del tekme se je zaključil pri 1:1.
Namizni tenis: Jugoslavija in Švedska izzvali Kitajce
NEW DELHI S prestižnim drugim mestom v moških dvojicah je Jugoslavija obdržala na 39. namiznoteniškem SP sloves svetovne velesile v tej športni zvrsti. Hie Lupulescu in Zoran Primorac sta finalni dvoboj proti dvojici LR Kitajske odigrala na povsem enakovrednem nivoju in sta celo imela na razpolago dva servisa, ki bi lahko odločila srečanje v njuno korist.
Kitajca Chen Longkan in Vei Kingguang sta najprej osvojila prvi set ob dokaj negotovi igri mladih Jugoslovanov, drugi pa je šel Lupulescu in Primorcu, ki se je dobesedno razbesnel z učinkovitim backhandom. Odločilni tretji niz se je začel za Jugoslovana dokaj slabo, po vodstvu Kitajcev 10:6 pa je začela njihova prednost kopneti. Pri stanju 20:18 za Jugoslovana sta bila zapravljena dva servisa, nato pa sta Kitajca osvojila še dve točki in zmagala. Končni izid je bil glasil 21:17, 12:21, 22:20 v prid Kitajcev.
Ob LR Kitajski je edino zlato osvojila Južna Koreja, epski pa je bil finale moških posameznikov, kjer je Šved VValdner po vodstvu 2:1 izgubil peti odločilni niz z 22:24.
Nogometni pokali: tudi Butragueno v vrstah Reala
BEOGRAD Vesti, ki so izključevale napadalca madridskega Reala Butragu-ena iz jutrišnje tekme proti Crveni zvezdi so bile verjetno prenagljene. Butragueno je namreč redno prispel v Beograd in bi moral jutri stopiti na igrišče z začetno postavo. Tako Real kot Crvena zvezda sta v nedeljskem kolu državnih prvenstev zmagala in oba tabora sta dokaj optimistično rapoložena. V sredo bodo poleg pokala prvakov igrali tudi v pokalnem turnirju in v turnirju UEFA.
Streljanje: bron in rekord za Debevca (Jug.)
BRATISLAVA Član ljubljanske Olimpije Rajmond Debevc je na EP v Bratislavi osvojil tretje mesto v streljanju z zračno puško. V prvem delu tekmovanja je Ljubljančan najprej izenačil svetovni rekord s 594 krogi v finalu pa mu je uspelo, da si je priboril kolajno. Debevc je bil že na drugih večjih tekmovanjih med boljšimi, po kolajni pa je posegel prvič.
Zimski športi: univerziada in skoki
„ ŠTRBSKE PLEŠO, LAHTI Ob sicer razredčeni konkurenci je domača ekipa CSSR osvojila največ kolajn na zimski univerziadi, ki se je zaključila v Tatrah. Jugoslavija je bila med uspešnejšimi državami in poleg ene srebrne osvojila tudi pet bronastih odličij.
V finskem Lahtiju so skakali za SP. V dveh tekmah sta slavila Finca Nikkola in Nykaennen, od Jugoslovanov pa je Primož Ulaga dosegel skromni 15. in 16. mesto.
Gorizia - San Marino 1:1 (1:1)
STRELEC za Gorizio: Grop.
GORIZIA: Ermacora, Grazzolo, Fierro (Bano), Marchesan, Macuglia, Lizzi, Laz-zara, Sesso (Pez), Voljč, Giacometti, Grop.
Goriška ekipa je v srečanju z vodečim San Marinom igrala neodločeno, na koncu srečanja pa izgubila dva igralca ( Giacomettija in Gropa) zaradi izključitve. Na žalost je tudi na tem srečanju odigral glavno vlogo sodnik, ki je precej oškodoval domačine, kar se v zadnjih srečanjih dokaj zaskrbljujoče ponavlja.
LESTVICA: San Dona 32, Riccione 31, San Marino in San Lazzaro 30, Gorizia 27, Santarcangelo in Miranese 26, Opitergina 22 itd.
PRIHODNJE KOLO: Riccione - Gorizia.
Košarka: v italijanski A-2 ligi
Spet domači poraz Stefanela
STEFANEL - ALFASPRINT 88:89 (44:42; 79:79)
ALFASPRINT: Dalla Libera, Portelli, Ragazzi 15 (1:3), Bonamico 14, Trisciani 7, Smith 23 (1:1), Fuss 6 (4:4), Lottici 10 (2:3), Annunziata, Starks 14.
STEFANEL: Bobicchio 3, Fischetto 14 (2:2), Gatto, Bonventi, Johnson 8, Riva 10, Vitez 9 (1:1), Jones 40,(11:14), Bertolotti 4 (2:2), Tasso.
SODNIKA: Fiorito in Martolini iz Rima; PM: Stefanel 16:19, Alfasprint 8:11; PON Bonamico (40), Fischetto (45); 3 TOČKE: Trisciani, Lottici 2,. Fischetto 2, Bobicchio, Jones; NAJBOLJŠIH PET: Jones, Smith, Bonamico, Starks, Lottici.
DELNI IZIDI: 15:6 (5), 22:18 (9), 30:38 (16), 58:61 (29), 64:72 (34), 72:79 (40), 85:89 (45)
Namesto komentarja in izjav o nedeljski tekmi se nam tokrat zdi bolj primerno, da prikažemo spored zadnjih dveh tekem štirih ekip, ki se borijo za izpad (z velikimi črkami domače tekme):
Stefanel (20 točk) Liberti CITROSIL Segafredo (20 točk) BENETTON Alfasprint
Corsatris (20 točk) Citrosil STANDA Citrosil (18 točk) CORSATRIS Stefanel
Iz gornjega sporeda je rezvidno, da imata najnujši spored Citrosil (dva ne-osredna spopada) in Segafredo (z viso-o uvrščenima ekipama, ki ne kažeta znakov popuščanja). Psihološko je trenutno na najboljšem Corsatris, ki bo za-
Earl Jones je dal 40 točk
dnjo tekmo igral proti ekipi brez večjih ambicij. Vsekakor ni izključeno (še celo zelo možno!), da pride do dodatnih tekem za obstanek v ligi na nevtralnem igrišču.
Marko Oblak IZIDI 28. KOLA: Liberti - Segafredo 107:92; Pepper - Standa 85:80; Stefanel -Alfa Sprint 88:89; Benetton - Fleming 79:69; Corsa Tris - Annabella 77:70; Alno - Jollycolombani 120:106; Facar - Citrosil 85:82; Filanto Desio - Spondilatte 87:80.
LESTVICA: Benetton Treviso 42; Pepper Mestre in Liberti Firence 38; Filanto Desio 34; Alfa Sprint Neapelj 32; Anna-

::::::::::::::
.
totocalcio
1.	—	1.	Apriliano	2
2.	Delvert	1
2.	—	1.	Grunland	2
2.	Alfa Gallery	X
3.	—-	1.	Eran junio	X
2.	East Eden	2
4.	—	1.	Bratislao	X
2.	Conduttore	X
5.	—	1.	Expert Bi	2
2.	Erbusco	1
6.	—	1.	Diagramma	2
2.	Eter Aver	X
KVOTE
12 (29 dobitnikov)	20.619.000	lir
11 (1.028 dobitnikov)	585.000	lir
10 (9.204 dobitnikov)	65.000	lir
Ascoli - Atalanta	1
Brescia - Roma	X
Como - Avellino	2
Empoli - Torino	1
Inter - Milan	2
Juventus - Fiorentina	1
Napoli - Sampdoria	X
Verona - Udinese	1
Catania - Piša	X
Genoa - Bologna	X
Lazio - Pescara	1
Brindisi - Casertana	X
Pistoiese - Torres	1
KVOTE
13 (101 dobitnik)	100.124.000 lir
12 (4.552 dobitnikov) 2.221.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (8. 3.): Atalanta - Napoli; Avellino -Verona; Fiorentina - Como; Juventus - Ascoli; Milan - Empoli; Roma - Torino; Sampdoria - Inter; Udinese - Brescia; Arezzo - Genoa; Bologna - Lazio; Sambenedettese - Campobasso; Spal - Padova; Matera - Ternana
bella Pavia 30; Jollycolombani Forli in Spondilatte Cremona 28; Standa Reggio Calabria 26; Alno Fabriano 25;. Fleming Porto S. Giorgio in Facar Pescara 24; Stefanel Trst, Segafredo Gorica in Čorsa Tris Rieti 20; Citrosil Verona 18.
A - 1 LIGA Spet zmaga Fantonija
IZIDI 28. KOLA: Ocean - Arexons 89:94; Mobilgirgi - Tracer 116:96; Enic-hem - Berloni 95:83; Bancoroma - Sca-volini 101:104; Yoga - Dietor 85:108; Fantoni - Riunite 99:97; Divarese - Al-libert 80:77; Hamby - Giomo 102:100.
LESTVICA: Divarese Varese in Are-xons Cantii 40; Dietor Bologna in Tracer Milan 38; Šcavolini Pesaro 34; Mobilgirgi Caserta 32; Enichem Livorno 30; Giomo Benetke 28; Berloni Turin, Bancoroma Rim in Allibert Livorno 26; Riunite Reggio Emilia in Yoga Bologna 24; Ocean Brescia 20; Fantoni Videm 16; Hamby Rimini 6.
. i..........
ŠD BREG
priredi v nedeljo, 8. marca izlet v Šesto. Vpisovanje na sedežu društva v ponedeljek, sredo in četrtek, od 20. do 21.30.
SPDT
vabi na predavanje alpinista Vikija Grošlja na temo »Gore sveta«. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v četrtek, 12. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.). Vabljeni! SPTD
vabi člane in prijatelje na predsmučar-sko in rekreacijsko telovadbo, ki je vsak petek ob 20.30 na Liceju Prešeren (Vrdelska cesta 13/2). Telovadbo vodi davor Zupančič.
JK ČUPA
vabi člane in prijatelje na predavanje jadralca Jureta Sterka o njegovi samotni poti s šestmetrsko jadrnico preko Atlantika. Na predavanju, ki bo v petek, 6. marca, ob 20. uri v društvenem sedežu Čupe v Sesljanu, bo med drugim tudi predstavil svojo knjigo o tej samotni poti »Ruleta na Atlantiku«. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR
sporoča, da danes odpade ritmika za najmlajše med 16. in 17. uro.
TPK SIRENA
vabi člane in prijatelje na družabnost ob Dnevu žena v nedeljo, 8. t. m., od 18. ure dalje na pomorskem sedežu (Miramarski drevored). Poskrbljeno bo za dober prigrizek in pijačo, posebno pa za dobro voljo.
Košarkarska B-2 liga: v Montebelluni spet »samomorilska igra« združene ekipe
Gostitelji predvsem izkoristili Jadranove napake
IZIDI 22. KOLA
JOLLY MONTEBELLUNA - JADRAN 93:82 (40:36)
JOLLY: Speronello, Bocchi 15, Pellizzari, Volpato 17 (3:5), Laberti 4 (0:2), Buiatti 4, Nobile 36 (17:21), Morellato 12 (4:6), Perussato 3 (3:6), Zambon.
JADRAN: Žerjal, Čuk 14 (6:7), Lokar 15 (2:2), Gulič 9 (9:11), Sosič, Štoka 2, Terčon, Rauber 16 (2:5), Ban 15 (3:5), Daneu 11 (4:5).
SODNIKA: Ranieri in Di Florio iz Roseta degli Abbruzzi.
ON: Jolly 25, Jadran 34. PM: Jolly 27:41, Jadran 26:35. PON: Ban 38, Rauber 40, Daneu 40, Čuk 40. TRI TOČKE: Bocchi 1, Nobile 1, Lokar 1.
GLEDALCEV: 700.
Montebelluna je trg prijetnega videza. Nemara je edinole telovadnica »pod nivojem«. Ob vstopu v improvizirano športno palačo smo si bili vsi enotni, da je tekmovalne okolje pusto, hladno (v pravem in prenesenem pomenu) in da tudi vzdrževanje objekta ni kaj prida. S tem seveda nočemo reči, da so za Jadranov poraz krivi dejavniki arhitektonske in estetske narave. Pa vendar. Priznati moramo, da je bilo dveurno bivanje v montebellun-ski športni hali sila moreče. Tudi to pa ima svoj vpliv na razpoloženje izvajalcev.
Pa preidimo na konkretno kroniko nedeljskega srečanja. Jadran je začel z bekovsko dvojico Guljč-Lokar, pod košem pa so bili Ban, Čuk in Daneu.
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI ZA DVE TOČKI: Čuk 4:10, Lokar 5:9, Gulič 0:3, Sosič 0:2, Štoka 1:1, Rauber 7:15, Ban 6:10, Daneu 3:11. TRI TOČKE: Lokar 1:2, Gulič 0:4, Sosič 0:1, Rauber 0:1, Ban 0:3. SKOKI: Čuk 2 v obrambi, 4 v napadu; Štoka 1:0; Rauber 4:11, Ban 4:2, Daneu 3:3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 1:0, Čuk 2:0, Lokar 3:2, Gulič 4:2, Sosič 2:2, Štoka 1:1, Rauber 7:2, Ban 5:5, Daneu 1:1. ASISTENCE: Lokar 3, Gulič 2, Ban 1.
Tekma se je razvijala v znamenju izenačenosti, saj ni nobeno od moštev prevladalo. Gostitelji so resda imeli rahlo prednost (11:8 v 5. minuti, 21:18 v 10. minuti), čeprav niso storili kdove-kaj. V teh začetnih fazah so bili plavi neuspešni v zaključevanju, košarkarji Jollyja pa so imeli malenkostno boljši odstotek realizacije. Pri našem moštvu je pešal skok v obrambi, poleg tega pa so jadranovci že v 10. minuti izkoristili bonus. Z vstopom Rauberja, je prišlo do rahlega preobrata. Jadran je v 13. minuti prvič povedel (24:23) in kazalo
je, da je obdobje »poskusne vožnje« mimo ter da bodo Brumnovi fantje igrali v svojem običajnem slogu. Vodstvo so naši ohranili do 17. minute, nato pa so zagrešili nekaj začetniških napak, ob tem pa napadali nelogično in iskali zapletene rešitve. Pri gostiteljih so breme prenašali v glavnem Bocchi (ki v prvem srečanju v Trstu ni igral), robustni Volpato ter Nobile, ki je optimalno izkoristil vsako priložnost. Pri Jadranu je res dobro igral Rauber, ki je kraljeval v skoku pod košema. Delno je zadovoljil tudi Lokar.
V drugem polčasu so naši prešli iz osebne na consko obrambo 1-3-1, s katero so v uvodnih treh minutah zmedli gostitelje. Žal so vsa prestrezanja in pridobljene žoge ostale brez učinka, kajti jadranovci so v napadu zapravili, kar so si prislužili z garanjem v obrambi. V 5. min. d.p. so si gostitelji opomogli in izkoristili utekanja centra Volpata v zadnjo obrambno linijo. V
10. min. d.p. je bil delni izid 60:41 v korist Jollyja, kar dovolj ustrezno ponazarja razpoloženje jadranovcev v napadu. Odtlej so plavi samo še zasledovali domače, zaostanek nekajkrat znižali na 9 točk, kaj več pa niso zmogli. K temu je delno pripomoglo tudi zelo fiskalno sojenje dvojice iz Roseta, ki je po našem mnenju pretirano ščitila domače igralce v napadu (Nobile docet), krivično pa bi bilo zatrjevati, da sta sodnika kakorkoli vplivala na končni izid. Na dlani je, da so bili naši košarkarji vse preveč radodarni z napakami pri polaganju na koš in z zgrešenimi podajami. Če prištejemo še deficitarno zapiranje pod lastnim košem, je slika popolna. Poprečni Jolly je po zaslugi atipičnega in slogovno samosvojega Bocchija, oportunističnega Nobileja (ki ni vzbujal posebne pozornosti, pa je na koncu le zbral 36 košev), požrtvovalnega Volpata, še največ pa po zaslugi samega Jadrana, osvojil novi točki. (Cancia)
Stefanel - Caveja		85:74
Vicenza - Ferrara		97:85
Casteliranco -	Murano	82:78
San Dona - Spinea		92:82
Montebelluna	- JADRAN	93:82	
Icot Forli - Costa Imola		73:82
Petrarca PD - Oderzo		84:62
Malaguti - Interspar PD		106:82
LESTVICA		
Costa Imola	22 17 5	1928:1705 34
Ferrara	22 15 7	1870:1796 30
Spinea	22 14 8	1760:1680 28
Montebelluna	22 13 9	1829:1793 25
Virtus PD	22 12 10	1985:1924 24
Petrarca PD	22 12 10	1776:1740 24
Stefanel TV	22 12 10	1758:1728 24
Virtus Muranc	i 22 11 11	1855:1823 22
Oderzo	22 11 11	1662:1682 22
JADRAN	22 11 11	1876:1900 22
Casteliranco	22 11 11	1586:1622 22
Malaguti	22 10 12	1847:1819 20
San Dona	22 10 12	1939:1968 20
Vicenza	22 8 14	1765:1853 16
Icot Forli	22 71 15	1857:2034 14
Caveja	22 2 20	1698:1883 4
PRIHODNJE KOLO (7. in 8. 3.)
JADRAN - San Dona (8. 3. ob 18.00); Vicenza - Casteliranco; Caveja - Spi-nea; Ferrara - Icot Forli; Montebelluna - Stefanel TV; Virtus Murano -Oderzo; Virtus PD - Petrarca PD; Costa Imola - Malaguti Imola
JADRANOVI STRELCI
Ban 428 (122:149); Čuk 328 (46:61); Gulič 268 (70:113); Rauber 240 (33:50); Lokar 218 (42:55); Daneu 196 (35:58); Sosič 69 (13:28); Žerjal 58 (14:20); Štoka 44 (8:13); Terčon 9 (3:12)
Napačna miselnost na gostovanjih
Po tekmi smo skupaj z Jadranovim športnim direktorjem Juretom Krečičem pregledovali statistične podatke naše združene ekipe. Začuda so tokrat jadranovci ulovili kar dvajset odbitih žog (sam Rauber jih je ujel 11) v napadu in samo 14 v obrambi. Redkokdaj se namreč dogaja, da je košarkarsko moštvo uspešnejše v skoku v napadu kot pa v obrambi. Temu je treba še prišteti razmerje 26:15 med izgubljenimi in pridobljenimi žogami in slika postane nekoliko jasnejša. Namreč, če so naši tako uspešno skakali v napadu (vsaj trikrat so dosegli koš iz tretje akcije) in neuspešno v obrambi, je to veljavno tudi za Jolly, ki je pa imel, z razliko od Jadrana, mirnejšo roko pri zaključevanju. Krečič je pristavil še sledeče: »Spet smo zamudili priložnost in
naredili samomor. Oni so pač izkoristili naše napake. Izgubili smo zaradi slabe osebne obrambe in neustreznega zapiranja pod svojim košem. V napadu smo zapravili preveč žog, za nameček pa smo imeli še nizek odstotek v zadevanju. V 14. minuti drugega polčasa smo imeli možnost za preobrat. Žal, opustili smo tudi to priložnost in namesto, da bi se Jollyju približali na štiri točke zaostanka, smo dobili koš z osebno napako in zdrknili na -9. Spet je kraljevala splošna živčnost, kar se letos često dogaja na gostovanjih. Na tujem igramo brez potrebne odločnosti in samozavesti. Očitno nas v gosteh daje predvsem psihični pristop do tekme. (Cancia)
Zdaj čaka naše igralke gostovanje v Coneglianu
Meblo pred odločitvijo
IZIDI 18. KOLA MEBLO - Volpe Fiesso	3:0	LESTVICA Tregarofani PD	18 15			3	46:16	30
(15:11, 15:4, 15:7)		Mogliano	18	14	4	48:16	28
Tregarofani - Torriana	3:0	Nervesa	18	14	4	46:20	28
(15:12, 15:11, 15:10)		Conegliano	18	13	5	46:25	26
Torrefranca - Conegliano	3:2	MEBLO	18	13	5	44:25	26
(9:12, 7:15, 15:12, 15:10, 15:9)		Viadana MT	18	10	8	38:28	20
Albatros Treviso - Cervignano	1:3	Torrefranca	18	10	8	32:33	20
(6:15, 15:7, 12:15, 14:16)		Volpe Fiesso	18	6	12	21:43	12
Nervesa - Vladana	3:1	Ferrara	18	5	13	27:42	10
(8:15, 15:7, 15:11, 15:2)		Alabatros	18	4	14	19:46	8
Ferrara - Mogliano Venelo	0:3	Cervignano	18	3	15	15:47	6
(13:15, 2:15, 12:15)		Šote. Gradišče	18	1	17	10:51	2
PRIHODNJE KOLO (7. 3.)
Volley Conegliano - MEBLO, Eurometano Cervignano - Mogliano Venelo, Nervesa - Torrelranca Trento, Soteco Torriana Gradišče - Albatros Trevi-so, Pro Loco Vladana - Tregarofani Padova, Volpe Fiesso - Estense Ferrara.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 144, Žerjal 99, Načinov! 88, Kralj 78, Klemše 77, Mira Grgič 25, Garbini 21, Neva Grgič 9, Vidali 3, Pertot 2, Malalan 1.
Smo torej pred sklepnimi sodbami. Štiri kola pred koncem prvenstva ni še oddano prav nobeno od prvih petih mest, a zdaj bo do razjasnitve le moralo priti. Združeno ekipo Meblo čaka ciklus treh zelo zahtevnih tekem, najtežja ih morda odločilna bo že v soboto v Coneglianu. Poraz tamkajšnjega moštva v Trentu je seveda res zelo dobrodošel, a ne sme varati. Igrišče v Coneglianu je zaradi ambientalnih okoliščin za našo ekipo zelo zahtevna preizkušnja, toda zmaga bi verjetno vlila Meblu toliko samozavesti, da bi mu bilo v naslednjih treh nastopih gotovo veliko lažje priti do točk. Hkrati pa je treba povedati, da bi poraz v enem samem hipu pokopal vse ambicije. Upanja, da bodo nekatera moštva, zaradi velikega psihičnega pritiska, le začenjala popuščati, se uresničujejo. Tako je bilo še vsako leto, zato je končnica prvenstva res nepredvidljiva in je za zdaj nosilno generacijo Meblovih igralk res življenjska preizkušnja igralske zrelosti.
Naj omenimo še, da bo Meblo v četrtek (ob 21. uri v Briščkih) odigral prijateljsko tekmo z jugoslovanskimi prvakinjami Palome iz Maribora.
Položaj na dnu ostaja še naprej zapleten
Valovci vtretjič premagani
tako	B	moški	c-l	ligi			
IZIDI 18. KOLA
VAL K. BANKA - Livenza	1:3
(10:15, 15:11, 4:15t7:15)
Natisone - ASFJR Čedad	3:2
(9:15, 15:8, 12:15, 15:13, 15:12) Rangers Videm - Bassano	3:0
(17:15, 15:10, 15:12)
Spem Faenza - Povoletto	0:3
(12:15, 6:15, 3:15)
Gioc Belluno - CUS Trst	3:1
(13:15, 15:5, 15:11, 15:3)
(Pallavolo Ferroalluminio iz Trsta ni igral).
LESTVICA					
Motta di Liv.	16	14	2	45:21	28
Gioc Belluno	16	12	4	42:18	24
Rangers UD	17	12	5	41:20	24
Fr. Povoletto	16	10	6	39:23	20
Ferroall. Trst	16	9	7	38:32	18
VAL K. BANKA	17	7	10	33:35	14
ASFJR Čedad	16	7	9	29:33	14
CUS Trst	16	6	10	26:35	12
Bassano	16	5	11	18:39	10
Natisone	17	5	12	19:43	10
Spem Faenza	17	3	14	15:46	6
PRIHODNJE KOLO (7. 3.)
Pallavolo Ferroalluminio Trst - VAL KMEČKA BANKA, Friuli Povoletto
-	CUS Trst, Bassano del Grappa - Spem Faenza, Elettronica Motta di Livenza
-	San Giovanni Natisone, ASFJR Čedad - Volley Gioc Belluno (počiva Rangers Pallavolo Videm).
Položaj na dnu tudi po sobotnem kolu ostaja zapleten. Natisone se je po zmagi nad ASFJR približal valovcem, a ima zdaj zelo težek koledarski razpored (v Livenzo, doma s Ferroalluminiom, počitek, doma z valovci) in jih bo le s težavo ujel. Več možnosti ima Bassano. Kakorkoli že, potrebujejo Štandrežci najbrž le eno zmago, vprašanje pa je, ali so jo zdaj sposobni doseči.
	aaše ekipe r deželnih odbojkarskih	prvenstvih			n
Dokaj uspešna pustna sobota
Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da je bila pustna sobota za naše odbojkarske ekipe letos res uspešna. V devetih srečanjih je bilo namreč moč beležiti kar sedem zmag, derbijev pa tokrat ni bilo, se pravi, da so bile vse točke dosežene na račun italijanskih moštev.
Oba poraza sta bila resnici na ljubo dokaj pomembna, bolj pekoč je vsekakor tisti, ki ga je doživela 01ympia Kmečka banka. Ker je zgubil tudi drugouvrščeni Inter 1904, so pet kol pred koncem možnosti Goričanov še realne, vendar je slovenska (zdaj zdesetkana) šesterka povsem zgubila začetni elan in podviga resnici na ljubo ni več pričakovati. Drugi poraz so doživeli fantje Sloge v srečanju s Criscijem, a zanje se je prvenstvo že končalo, zdaj jih obsoja tudi matematika.
Med pomembne zmage lahko uvrstimo vse tri dosežene na ženski četr-toligaški ravni in pa Borovo v moški C-2 ligi, Igralci JIK banke so vknjižili proti solidni Torriani zlata vredni točki, zmagal pa je tudi Fiume Venelo, sicer v neposrednem dvoboju s Sacile-jem. Na pogubnem predzadnjem mestu je zdaj spet Spilimberghese, a pot Tržačanov je še polna zank.
V ženski D ligi so, kot rečeno, naše ekipe (kot že večkrat letos) dosegle polno bero točk. Med Agorestom in Kontovelkami se nadaljuje mrtvi tek za napredovanje (nekaj teoretskih možnosti ima tudi Breg Agrar), Sokol Indules pa ima tri kola pred koncem zdaj kar štiri točke prednosti nad še-sterko NPT. Nabrežinke si lahko že v prihodnjem kolu, v katerem bodo gostile Majanese, zagotovijo obstanek v ligi.
Za konec je treba omeniti še žensko C-2 ligo, v kateri se je običajni zmagi Bora Friulexport, po treh porazih spet pridružila tudi Sloga Koimpex.
Na sliki: odbojkarji goriške Oiympie Kmečka banka so si s porazom v Trstu proti Rozzolu zapravili dobršen del možnosti, da bi se še potegovali za napredovanje v državno C-l ligo.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 18. KOLA
DLFAC Trst - Libertas Turjak 0:3, Rozzol Trst - OLVMPIA KMEČKA
BANKA 3:0, BOR JIK BANKA - Futu-ra Torriana Gradišče 3:0, Ginnastica Spilimberghese - Anchor Fix Vivil 0:3, Fiume Venelo - Libertas Sacile 3:2, Volley Bali Maniago - Inter 1904 Trst 3:2.
LESTVICA
VoIley Maniago	17	16	1	50:11	32
Inter 1904 TS	17	13	3	43:23	26
Rozzol Trst	17	12	5	40:23	24
Anchor Vivil	17	11	6	38:22	22
OLVMPIA KM	17	11	6	40:28	22
Lib. Turjak	17	9	8	35:29	18
Futura Grad.	17	7	10	31:38	14
Libertas Sac.	17	6	11	27:39	12
BOR JIK BANKA	17	6	11	26:39	12
Fiume Venelo	17	6	11	28:43	12
Ginn. Spilimb.	17	5	12	19:42	10
DLFAC Trst	17	0	17	11:51	0
PRIHODNJE KOLO (7. 3.)
Inter 1904 Trst - Fiume Venelo, Libertas Sacile - Ginnastica Spilimberghese, Anchor Fix Vivil - BOR JIK BANKA, Futura Torriana Gradišče -Rozzol Trst, OLVMPIA KMEČKA BANKA - DLFAC Trst, Libertas Turjak - Volley Bali Maniago.
™LexP0RT
PREDSTAVLJA ŽENSKO C-2 LIGO
IZIDI 18. KOLA
SLOGA KOIMPEK - Fincantieri Tržič 3:1, Pastificio Crisci Gorica -Gieiie Pieris 3:0, Ceramiche d'Arte Vivil - Lac Pav Natisonia 3:0, Ginnastica Spilimberghese - BOR FRIU-LEXPORT 1:3, Itar Cucine Fontanaf-redda - Villacher Tržič 3:0, Foče Colori Latisana - Libertas Martignacco 3:0.
LESTVICA
Ceram. Vivil	17	17	0	51: 8	34
Col. Latisana	17	15	2	46:18	30
BOR FRIULEX.	17	14	3	47:17	28
Pastificio GO	17	11	6	35:29	22
Fontanairedda	17	9	8	36:29	18
Pav Natisonia	17	7 10		32:34	14
Villacher	17	7 10		29:37	14
Ginn. Spilimb.	17	7	10	32:41	14
SLOGA KOIMP.	17	6	11	26:38	12
Gieffe Pieris	17	6	11	25:40	12
Fincantieri	17	2	15	17:48	4
Martignacco	17	1	16	13:50	2
PRIHODNJE KOLO (7. 3.)
Libertas Martignacco - Itar Cucine Fontanairedda, Villacher Tržič -Ginnastica Spilimberghese, BOR FRIULEXPORT - Ceramiche d'Arte Vivil, Lac Pav Natisonia - Pastificio Crisci Gorica, Gieffe Pieris - SLOGA KOIMPEX, Fincantieri Tržič - Foče Colori Latisana.
________MOŠKA D LIGA____________
IZIDI 16. KOLA
Fincantieri Tržič - SOČA SOBE-MA (2.3.), SLOGA - Pastificio Crisci Gorica 0:3, Pallavolo Trst - San Ser-gio Trst 3:2, NAŠ PRAPOR VAL SI-RION - Pallavolo Mossa 3:1, Acli Ronchi - NP Centroradio 1:3.
LESTVICA					
San Sergio	15	13	2	43:16	26
Fincantieri	14	13	1	40:14	26
NP Centror. TS	15	12	3	38:22	24
NAŠ PR. VAL	15	9	6	36:26	18
Pastificio GO	15	7	8	30:31	14
Acli Ronchi	15	6	9	26:32	12
SOČA SOBEMA	14	6	8	26:30	12
Pall. Trst	15	4	11	22:40	8
Pall. Mossa	15	2	13	17:41	4
SLOGA	15	2	13	14:40	4
PRIHODNJE KOLO (7.3.)
NP Pallavolo Centroradio - NAŠ PRAPOR VAL SIRION, Pallavolo Mossa - Pallavolo Trst, San Sergio Trst - SLOGA, Pastificio Crisci - Fincantieri Tržič, SOČA SOBEMA - Acli Ronchi.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 16. KOLA
Majanese - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 1:3, Mobilcasa Corri-doni - SOKOL INDULES 0:3, Killjoy Trst - Nuova Pallavolo Rabino Im-mobiliare Trst 3:0, AGOREST - Le Volpi Trst 3:0, (Breg Agrar ni igral).
LESTVICA					
AGOREST	15	14	1	42:12	28
KONTOVEL E. S.	14	13	1	40:14	26
BREG AGRAR	14	11	3	37:17	22
SOKOL IND.	14	8	6	32:19	16
Majanese	14	7	7	26:24	14
NP Rabino Imm.	14	6	8	22:33	12
Killjoy TS	14	5	9	27:32	10
Corridoni	15	2	13	13:41	4
Le Volpi	14	2	12	11:38	4
Fincantieri	9	0	9	7:27	0
PRIHODNJE KOLO (7.3.)
Le Volpi - Killjoy, Nuova Pallavolo Rabino Immobiliare - Mobilcasa Corridoni, SOKOL INDULES - Majanese, KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - BREG AGRAR (počiva Ago-rest).
uvo
pre
uvoz - izvoz predstavništva
mmPEK
PREDSTAVLJA DEŽELNA ODBOJKARSKA PRVENSTVA TRST (Opčine) — Narodna ulica 51 — Tel. 040/211424
Smučanje: v nedeljo v Ravasclettu
21. ZSI odlično uspele
Valentina Suber sprejema pokal za drugouvrščeno ekipo 21. ZŠI ŠD Mladina
RAVASCLETTO — Enaindvajsete zimske športne igre, ki so bile v nedeljo v Ravasclettu, so tudi tokrat odlično uspele. Organizacija Slovenskega planinskega društva in njegove časomerilske ekipe s Pavlom Fachinom na čelu je bila brezhibna, lepo, rekli bi kar idealno vreme, pa je še pripomoglo k uspehu našega smučarskega praznika v Karniji.
Smučarji so tekmovali na dveh različnih progah: baby sprint so imeli krajšo, vsi ostali pa daljšo progo, ki je imela 27 vrat. Trasa, ki so jo začrtali smučarski delavci iz Ravascletta, je bila splošno vzeto še kar zahtevna, pa tudi nedeljska konkurenca je bila temu primerna.
Tekmovanje se je zaključilo v opoldanskih urah, neuradni rezultati pa so bili izobešeni na oglasni deski kmalu po zakjučku tekmovanja. Zaradi lepega vremena je bilo nagrajevanje kar na odprtem, zmagovalci pa so stopili na stopničke, ki so jih »zgradili« odborniki SPDT. Vsi najboljši v posameznih kategorijah so prejeli kolajne, a vsi baby sprint še spominske kolajne. Vsa
društva so prejela pokale, prav tako tudi najboljši v absolutnih konkurencah. Na tem mestu objavljamo imena zmagovalcev, popolne lestvice pa bomo objavili v eni od naših naslednjih številk.
ZMAGOVALCI
Baby sprint: ŽENSKE: Poljanka Dolhar; MOŠKI: Maksi Babič; miške: Valentina Suber; miški: Borut Plesničar; deklice: Francesca Rapo-tec; dečki: Marko Suber; naraščaj-nice: Jagoda Škrk; naraščajniki: Aleksander Žezlina; mladinke: Vilma Purič; mladinci: Giulio Taučer; članice: Katja Škerk; člani: Andrej Pangos; dame: Nataša Volpi; amaterji: Mario Rapotec; veterani: Pavel Fachin.
Najboljša ženska 21. ZŠI je bila Francesca Rapotec, najboljši moški pa Aleksander Žezlina. Na lestvici s časovnim odbitkom je v ženski konkurencispet slavila Francesca Rapotec, v moški pa Aleksander Žezlina.' V ekipni konkurenci je bilo najboljše SPDT pred ŠD Mladina, SK Devin, ŠD Breg in SPDG.
Dušan Jelinčič
Nogomet: v derbiju 2. AL med Vesno in Krasom
Strelci se niso izkazali
Vesna - Kras	1:0 (1:0)
STRELEC: Pisani v 15. min.
VESNA: Savarin, N. Sedmak, Pisani, Verbich, Bestiacco, Pipan, R. Candotti (od 89. min. Guštin), Potasso, Bruno, F. Candotti, Petagna.
KRAS: Jvlezzavilla, Gnesda, Filipaz, Martini, Škabar, Famigliuolo, Granata, Battaini, Mosetti, Ferluga (od 55. min. Demeglio), Legiša.
OPOMIN: Gnesda, N. Sedmak, Verbich
SODNIK: Pascolo iz Tolmeča
Potek srečanja je gotovo pogojeval zadetek Pisanija, saj je bila igra dotlej precej izenačena s po enim lepim strelom na vsaki strani (Mosetti in Bruno). Kras je moral zatem razumljivo odločneje v napad, vendar je prav Vesna z Verbichem zadela drog. Kras je izvedel še lepa strela z Mosettijem in Bat-tainom, a dosegel ni nič konkretnega, precej pa je tvegal, ko se je Bruno znašel sam pred vratarjem in zatem še pri strelu Verbicha.
Vsekakor se Kras mora zahvaliti netočnosti Vesninih igralcev, da ni bila razlika na koncu še večja. V drugem polčasu je namreč pobudo prevzela domača ekipa, potem ko je ob koncu prvega dela precej popustila in je kazalo, da bo Kras v nadaljevanju morda uspel iztržiti točko. Skoraj ves drugi polčas pa so napadali prav Križani, tako da so gostje prvič prišli pred vrata šele v 57. min., a prvi strel so izvedli v 71. min., kar pove vse. Vsekakor je bila igra dopadljiva, živa, čeprav so bile akcije še precej nepovezane in bolj sad trenutne pobude kakega posameznika kot rezultat skupinske igre, tako na eni kot na drugi strani. Od Krasa je bilo vendarle pričakovati več agresivnosti. Zadovoljivo pa je dejstvo, da ni bilo opaziti brezglavega agonizma in hujših ter nepotrebnih prekrškov, ki marsikdaj brez potrebe zlasti v derbijih zdesetkajo naše ekipe.
(db)
Stock - Zarja	2:1 (2:1)
STRELCI: Zeugna v 18. min., Naldi v 31. min., Savi v 43. min.
ZARJA: Racman, Schillani (v 39. min. Egon Fonda), Grgič, Franco, Bo-
relli, Gotti, Kalc, Bon, Zeugna, Sulčič, Franza.
SODNIK: Cragnolini iz Torviscose.
Nedeljski poraz je Zarjo potisnil še nižje na lestvici. Takoj moramo povedati, da si zarjani poraza niso zaslužili, saj so na trenutke bili celo boljši od domačinov.
Bazovci so začeli zelo previdno in so nasprotnika poskušali presenetiti s protinapadi. To jim je tudi uspelo v 28. min., ko je Zaugna po izredno lepi akciji z lepim strelom spravil žogo v mrežo. Tedaj pa so se nesmiselno zaprli v obrambo in pobudo prepsutili Stocku, ki je zasluženo izenačil in malo pred koncem polčasa po napaki zarjanov celo povedel.
V drugem polčasu so Bazovci zaigrali na vse ali nič, napadali so od prve do zadnje minute, si ustvarili vrsto priložnosti, toda zaradi nekaterih sodniških odločitev in nesrečnih zaključevanj niso osvojili vsaj točke. (Big)
L’Architrave - Primorje 1:0 (0:0)
STRELEC: Lenardon v 67. min. PRIMORJE: Negrini, Husu, Coslo-vich (Manzin), Sciarrone (Žagar), Milani, Olivo, Di Benedetto, Antoni, Starc, Maranzina, Zaccaria.
Prosečani so bili še vedno v okrnjeni postavi in so tako zgubili- proti L'-Architraveju, ki je dobro izkoriščal protinapad. Začeli so sicer zagrizeno, a že od prvih minut je bilo opaziti veliko težavo, s katero so prodirali v kazenski prostor domačinov, a na vrata so le redkokdaj streljali. Na drugi strani so Tržačani v 15. min. zadeli prečko, potem ko je Negrini slabo posegel, zatem so poskusili še s prostega strela, tokrat pa se je vratar izkazal.
V drugem polčasu je bila igra izenačena. Gostje so imeli ugodni priložnosti s Starcem in Maranzino, do gola pa so prišli domačini, ko se je Lenardon po dobri kombinaciji v protinapadu znašel sam pred Negrinijem in ga premagal. Prosečani so takoj reagirali in z Antonijem zadeli tudi drog, vendar izenačiti niso uspeli, predvsem zaradi nasprotne obrambe, ki je rdeče-rumenim onemogočila strel v vrata.
(M. Š.)
V derbiju 3. amaterske nogometne lige (skupina M) v Doberdobu
Mladost - Primorec: na koncu nepotrebna nervoza
Mladost - Primorec	0:0
MLADOST: elemente, Lavrenčič, Pahor, Frandolič, Devetak, Marušič, Sclausero, Gergolet, Cianci, E. Kobal, H. Kobal. Bruni, Lakovič, Argentin.
PRIMOREC: Leone, Marko Kralj (od 46. min. V. Milkovič), lannarelli, Flore-an, Mauro Kralj, Coppola, Edvin Kralj, Boris Kralj, Husu, Fachin (od 88. min. Bacchia), Igor Milkovič. Serra, Andrej Kralj, Bellafontana.
Pred številnimi gledalci se je v Doberdobu odvijalo zanimivo srečanje med slovenskima ekipama, ki igrata vidno vlogo v letošnjem prvenstvu. Obe enajsterici sta stopili na igrišče motivirani in sta si bili vse do konca enakovredni, zato je tudi končni izid povsem pravičen.
V prvem polčasu so bili domačini učinkovitejši in so zapravili nekaj zrelih priložnosti za zadetek. V drugem polčasu pa so bili na vrsti gostje, ki so prevzeli pobudo in so večkrat zaposlili domačega vratarja.
Nekoliko slabši predstavi smo prisostvovali ob koncu, ko je v obeh ekipah prišla na dan živčnost, tako da je prišlo do nekaterih grobosti. Krajši konec so potegnili Trebenci, ki so srečanje zaradi dveh izključitev končali v devetih. (Zanier)
Juventina - Piedimonte 0:1 (0:1)
JUVENTINA: Marassi, Travagin (Nanut, Russo), Chizzolini, Costa, Krpan, Caiazzo, Sermino, Lauri, Marvin, Cingerli, Del Negro.
Štandrežci so zamudili enkratno priložnost, da bi se z zmago proti vodečemu Piedimonteju vključili v boj za napredovanje, saj je nasprotnik tokrat pokazal dokaj povprečno igro in je daleč od dobre forme izpred nekaj tednov. Poraz gre pripisati v glavnem samim Štandrežcem, ki so predvajali zares slabo igro, brez vsake logične povezave in z nekaterimi posamezni-ki,_ki so igrali pod običajnim nivojem.
Ze od vsega začetka je bilo razvidno, da ne bomo prisostvovali zanimivemu srečanju. Očitno jo je pustno vzdušje zagodlo igralcem in samemu sodniku, ki je okoli 15. minute spregledal nedvoumno 11-metrovko v korist Štandrežcev. Gol za Podgorce je Prišel predvsem po naključju in napaki štandreške obrambe.
V drugem delu igre smo pričakovali reakcijo Juventine, ki pa je ni bilo, nasprotno: igra je postala se šlabša, tako da je bilo negodovanje štandreš-kih navijačev povsem umestno. Res je, da nekateri igralci, ki bi morali držati vajeti v rokah, igrajo zelo slabo, a res je tudi, da bi v takih primerih trener
moral nekaj ukrepati, saj prav zaradi tega sedi na klopi, (pr)
Brazzanese - Sovodnje 1:1 (0:1)
STRELEC za Sovodnje: Grilj.
SOVODNJE: Gergolet, Tomažič, Hmeljak, Bicciato, Marson, Petejan, Gulin (Gomišček), Fajt, Grilj, Butko-vič, Černigoj.
Sovodenjci so v Krminu popravili slab vtis, ki so ga zapustili na domačem srečanju s Poggiom. Marsonovi varovanci so tokrat igrali povsem drugače, bili so odločni in so ustvarili več priložnosti za gol. Povedati pa je treba, da so tudi domačini pokazali, da si ne zaslužijo tako slabega položaja na lestvici.
Tekma se je dobro začela za Sovo-denjce, ki so ž Griljem prešli v vodstvo, na žalost pa je sodnik nekaj minut kasneje razveljavil Butkoviču povsem regularen zadetek.
V drugem polčasu so domačini takoj izenačili. V nadaljevanju sta obe ekipi imeli več priložnosti za zadetek, do gola pa ni prišla več nobena. (Davorin)
Gaja - Union	2:0 (1:0)
STRELCA: Vrše v 7. min., Gabrielli v 80. min.
GAJA: Zemanek, Maks Grgič, Wal-ter Kalc, Marko Rismondo, Gabrielli, Alfieri, Vrše (v 83. min. Branko Grgič), Viviani, Aversa (v 46. min. Aleksander Kalc), Bortolotti, Salvi.
Po dolgem zimskem premoru so ga-jevci prvič letos zaigrali na domačem igrišču in so proti sicer šibkemu Unionu izbojevali dragoceno zmago s klasičnim 2:0. Z novima točkama so na lestvici obdržali mesto takoj za vodilnima ekipama. Zmaga pa je bila potrebna, ker je bil Union za gajevce vedno trd in nepredvidljiv nasprotnik. Rozinovi varovanci so tako stopili na igrišče motivirani, navalili so na nasprotnikova vrata, kaj kmalu povedliz Vršetom in stalno imeli pobudo v svojih rokah. Pričakovati je bilo točo zadetkov, a zaradi nespretnosti, predvsem pa neprisebnosti in kančka hladnokrvnosti premalo pred nasprotnikovimi vrati teh golov ni bilo.
Tekmo je deset minut pred koncem praktično zaključil Gajin kapetan Gabrielli, ki je prisebno izvedel kazenski strel. Še in še bi tu lahko naštevali serijo ugodnih priložnosti, pa strelov v prečko in v drog. Stani Kalc je po tekmi omenil, da je bil z igro sicer kar zadovoljen, vendar pa se mu zdijo le pretirane vse napake pred nasprotnikovim golom. (A. R.)
Breg - Rabuiese	1:4 (0:3)
STRELEC za Breg: Pavletič v 80. min.
BREG: Hrvatin (v d.p. Petronio), Silvano Olenik, Igor Tul, Jež, Diminich, Pavletič, Miloš Tul, Germani, Corbat-ti, Giuressi, Tamaro (od 70. min. Albertini).
Tako slabega nastopa Brežanov res ne pomnimo. Spretni gostje so namreč že po desetih minutah vodili z 2:0 in tako so »plavi«, ki so v zadnjih kolih sicer pokazali lep napredek v igri, zgubili vsako upanje, da bi iztržili ugoden rezultat. Gola, ki ju je Bregova ekipa dobesedno podarila nasprot-
niku, sta povsem demoralizirala domačine, tako da smo v prvem polčasu prisostvovali dokaj zmedeni in nekon-kretni igri tako enih kot drugih. Malo pred koncem polčasa so gostje izkoristili še eno nespretnost Bregove obrambe in praktično postavili izid na varno.
V drugem polčasu so Brežani začeli odločneje, imeli so nekaj zrelih priložnosti, a to je bilo tudi vse. Častni zadetek je padel 10 minut pred koncem po zaslugi Pavletiča. Zdelo se je, da se je med domačini nekaj zganilo, a takoj zatem je Rabuiese v protinapadu spet zatresel Bregovo mrežo in tekme je bilo konec, kljub prizadevanju domačih, da bi popravili slab vtis.
(Miloš Tul)
Domovci so v drugem kolu promocijskega prvenstva s stolico odpravili skromno peterko Senators, ki je tudi po tem kolu še vedno brez točke na dnu lestvice. Naši so bili vseskozi v vodstvu, čeprav niso igrali kot znajo. Vsekakor sta najvažnejši novi točki, ki sta belo-rdečim omogočili, da so se povzpeli na drugo mesto skupne lestvice. V tem kolu je namreč vodeča Edera na domačih tleh v izredno napetem srečanju zgubila proti Arditi. Z zmago nad Libertasom je tako Alba Gioia iz Krmina ostala sama na vrhu razpredelnice.
IZIDI 2. POVRATNEGA KOLA
Polisontina - Goriziana	65:118
Edera - Ardita	93:100
Alba Gioia - Libertas	92:62
Fortitudo - Grado	59:80
Senators - Dom	84:103
PRIHODNJE KOLO Goriziana - Grado, Ardita - Fortitudo, Dom - Libertas (v soboto, 7. t. m., ob 20.00 v telovadnici Kulturnega doma), Alba Gioia - Senators, Corridoni - Polisontina.
Alba Gioia	LESTVICA 12 10 2			980:834 20
DOM	12	9	3	1153:996 18
Ardita	12	9	3	1075:928 18
Edera	12	9	3	1057:983 18
Grado	12	8	4	971:931 16
Libertas	12	6	6	851:935 12
Corridoni	11	5	6	822:885 10
Goriziana	11	4	7	897:888 8
Fortitudo	12	3	9	751:843 6
Polisontina	12	2 10		820:914 4
Senators	12	0 12		747:966 0
DOMOVI NAJBOLJŠI STRELCI: Nanut 358, Puiatti 337, Kristjančič 133, Orzan 94, Corsi 85, U. Dornik 69, Coretti 48, M. Dornik 26, Kocjančič 2.
IZIDI 16. KOLA
Bor Radenska - Kontovel EL S. 101:96 Breg Adriath. - Stella Azzurra 59:77
Santos - Polet	77:67
Libertas - Intermuggia	81:78
Ferroviario - Alabarda	79:96
CGI Milje - Green Star	odi.
PRIHODNJE KOLO (7. 3.)
Breg Adriatherm - CGI Milje; Intermuggia - Kontovel EL Shop; Polet - Ferroviario; Alabarda - Libertas; Green Star - Bor Radenska (8.3.); Stella Azzurra - Santos (8. 3.).
LESTVICA
Stella Azzurra 16	13	3	1251:1083	26
Alabarda	16	11	5	1329:1256	22
BOR RADENSKA 16	11	5	1436:1392	22
Libertas	15	10	5	1368:1283	20
Santos	15	9	6	1282:1274	18
KONTOVEL ES 16	9	7	1396:1339	18
POLET	16	8	8	1056:1104	15
Ferroviario 16	6	10	1271:1274	12
Intermuggia 16	5	11	1247:1293	10
CGI Milje 15	5	10	1126:1229	10
BREG ADRIATH. 16	5	11	1248:1385	10
Green Star 15	1	14	1030:1284	2
NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI: Vremec (Polet) 355; Korošec (Bor) 354; L Starc (Kont.( 309; Pieri (Bor) 281; Pregare (Bor) 277; Zobec (Breg) 265; Grilanc (Kont.) 252; Cuk (Kont.) 239; Barut (Breg) 220; Persi (Polet) 217.
OPOMBA: Polet ima tri točke penalizacije.
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 19. KOLA
Giarizzole - Staranzano	1:1
L'Architrave - Primorje	1:0
Olimpia - Opicina	0:0
Supercaffe - Muggesana	1:1
Stock - Zarja	2:1
Vivai Busa - Prisco CE	2:2
Zaule - San Sergio	0:1
Vesna - Kras	1:0
LESTVICA
LESTVICA
San Sergio	18	9	6	3	21:10 24
Zaule	19	8	8	3	18:9 24
Vesna	19	8	7	4	22:17 23
Primorje	19	7	8	4	22:14 22
Kras	19	7	6	6	21:16 20
Opicina	17	6	7	4	19:13 19
Staranzano	19	5	9	5	17:19 19
L'Architrave	19	4	11	4	23:23 19
Stock	18	5	8	5	16:16 18
Prisco CE	19	4	9	6	22:26 17
Vivai Busa	17	5	6	6	16:20 16
Zarja	18	2	11	5	18:26 15
Supercaffe	19	4	7	8	20:26 15
Giarizzole	18	3	9	6	19:25 15
Muggesana	18	1	13	4	18:21 15
Olimpia	18	3	7	8	14:25 13
PRIHODNJE KOLO (8. 3.) Prisco CE - Vesna; San Sergio -Olimpia; Kras - Stock; Zarja - Opicina; Primorje - Zaule; Staranzano -San Luigi; Muggesana - L'Architra-ve; Opicina - Giarizzole.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 17. KOLA
Torriana - Medea	2:1
Azzurra - Isonzo S. Pier	0:0
Poggio - Moraro	0:0
Piedimonte - Juventina	1:0
Fossalon - Sagrado	1:1
Pro Farra - S. Lorenzo	1:1
Brazzanese - Sovodnje	1:1
LESTVICA
LESTVICA
Piedimonte	16	8	6	2	17: 9 22
S. Lorenzo	16	6	8	2	18:12 20
Pro Farra	16	6	7	3	19:17 19
Poggio	16	5	9	2	13: 9 19
Moraro	16	7	4	5	20:11 18
Fossalon	16	5	8	3	18:15 18
Sovodnje	16	6	4	6	14:11 17
Juventina	16	4	8	4	18:16 16
Isonzo S.P.	16	4	8	4	9:10 16
Torriana	16	3	10	3	15:18 16
Medea	16	4	4	8	12:20 12
Brazzanese	16	4	3	9	21:26 11
Sagrado	16	2	7	8	9:15 11
Azzurra	16	2	5	9	12:22 9
PRIHODNJE KOLO (8. 3.) Moraro - Torriana; Fossalon - Piedimonte; Isonzo S.P. - Brazzanese; Sovodnje - Pro Farra; Medea - Azzurra; Juventina - Poggio; San Lorenzo -Sagrado.
Skupina L
IZIDI 17. KOLA
Gaja - Union	2:0
Breg - Rabuiese	1:4
GMT - Domus Arr.	1:1
San Vito - Rizzotti SA	1:1
CUS - Roianese	1:5
CGS - Don Bosco Počitek: Domio	5:0
LESTVICA
Rizzotti SA	14	11	2	1	29: 6 24
Rabuiese	13	9	3	1	25:11 21
CGS	14	6	6	2	26:15 18
Gaja	15	6	6	3	20:12 18
Domio	13	7	2	4	18: 9 16
Roianese	14	6	3	5	32:26 15
San Vito	14	5	3	6	21:21 13
CUS	13	4	4	5	18:24 12
Breg	13	3	4	6	12:16 10
GMT	14	2	5	7	16:29 9
Domus Arr.	12	2	4	6	8:15 8
Union	12	2	2	8	10:23 6
Don Bosco	11	0	2	9	10:38 2
PRIHODNJE KOLO (8. 3.) Domio - CGS; Don Bosco - CUS; Roi-anese - San Vito; Rizzotti SA - GMT; Domus Arr. - Breg; Rabuiese - Gaja; počitek: Union.
Skupina M
IZIDI 17. KOLA
Romana - SanFAndrea .	1:4
Mladost - Primorec	0:0
Chiarbola - San Marco	2:3
San Nazario - CGS	5:1
Aurisina - Campanelle	0:2
Fincantieri - Hermada	2:0
Počitek: Arrigosport
LESTVICA
Primorec	14	9	3	2	26:11 21
San Marco	13	9	3	1	26:12 21
San Nazario	12	9	2	1	30:10 20
Fincantieri	14	7	3	4	22:11 17
Mladost	14	8	1	5	22:16 17
Campanelle	14	6	3	5	29:23 15
Chiarbola	13	5	2	6	21:23 12
Arrigosport SanFAndrea	11	3	4	4	13:15 10
	11	3	2	6	9:15 8
Romana	13	3	2	8	14:23 8
CGS	11	2	2	7	17:29 6
Hermada	12	1	3	8	9:22 5
Aurisina	12	1	2	9	5:33 4
PRIHODNJE KOLO (8. 3.) Arrigosport - Fincantieri; Hermada -Aurisina; Campanelle - San Nazario; CGS - Chiarbola; San Marco - Mladost; Primorec - Romana; počitek: SanFAndrea.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000 - din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din. nedeljski, letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
3. marca 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ;
rT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Neznanci so družino napadli v ranem jutru
V Turinu ugrabili 7-letnega otroka Pretepli in privezali očeta in mamo
TURIN Za sabo so pustili le ukradeni avtomobil, pištolo, kapuco ter pretepena in privezana zakonca Fiora (zaprli so ju v družinsko dostavno vozilo), s sabo pa so odnesli 7-letnega fantka, ki je bil še v pižami in ovit v odejo. Ugrabitev malega Marca Fiora je imela kot ozadje turinsko predmestje, kjer je družina Fiora stanovala v obnovljeni dvonadstropni hiši.
Vsako jutro, malo pred šesto uro, so Fiorovi zavili še spečega Marca v odejo in ga peljali k družini Muro. Člani družine delavca v dopolnilni blagajni so skrbeli za malega Marca odkar je bil dojenček. Zdaj, ko je obiskoval drugi razred osnovne šole, so ga spremljali k šolabusu in skrbeli zanj do večera, ko so ga prihajali iskat starši.
Marcov oče upravlja manjšo mehansko delavnico, mati pa skrbi za prodajalno kruha. Oba sta v službi ves dan in
sta, po mnenju vseh prijateljev in sosedov, vse prej kot bogata. V hišo, ki sta jo kupila pred petimi leti, sta vložila vse družinske prihranke. Vsaj na prvi pogled je ugrabitev malega Marca brez pravega vzroka.
Preiskovalci so poskusili povezati ugrabitev z dejstvom, da je bil oče, Gianfranco Fiora, delno vpleten v afero nekritih čekov, zaradi katere sta trenutno v zaporu dva bivša turinska socialistična odbornika Silvano Alessio in Beppe Rolando. Kaže pa, da je Fiora bil le žrtev skupine, ki mu je ponudila možnost rentabilne investicije, in ga nato prelisičila za kakih 50 milijonov lir. Preiskovalci ne izključujejo dejstva, da bi lahko kak družinski znanec ali prijatelj, obvestil koga o navadah Fiorovih in mu tako omogočil nemoteno ugrabitev otroka.
Potres na Novi Zelandiji
Zemeljski usad je prekinil glavno cesto pred Whakatano	(Telefoto AP)
AUCKLAND (NOVA ZELANDIJA) Močan potres je včeraj prizadel in skoraj zravnal z zemljo tri mesta na severovzhodni obali novozelandskega Severnega otoka. Prvi potresni sunek ob 3.15 po srednjeevropskem času je bil jakosti 6,5 stopnje po Richterjevi lestvici, sledili so mu šibkejši, da bo zemlja po mnenju geologov na tem območju podrhtavala še kak teden.
Mesta VVhakatana, Kawerau in Edge-cumbe so utrpela največjo škodo, saj je kar 95 odstotkov hiš poškodovanih, da je na tisoče in tisoče brezdomcev. Vesti o žrtvah so še nepopolne in nezanesljive, baje je bilo le nekaj ranjenih. Potresni sunek je bil tako močan, da je rušil mostove, ceste in železniške proge, uničil pa je tudi električno in telefonsko omrežje. Novozelanske oblasti so proglasile izredno stanje, na delu so že reševalne ekipe, ki skušajo omiliti posledice potresa.
Na sedežnici v Pirenejih pet mrtvih in 41 ranjenih
Cene surovega petroleja nenehno padajo zato bo treba sporazum OPEČ revidirati
NEW YORK — Cene surovega petroleja kar naprej padajo in so v nekaterih primerih izdatno zdrsnile pod 17 dolarjev za sod. To je jasen dokaz krhkosti decembrskega sporazuma med državami članicami kartela OPEČ o zmanjšanju proizvodnje na največ 15,8 milijona sodov dnevno v prvem letošnjem polletju in o enotni orientativni kotaciji 18 dolarjev za sod. Sestanek članic Sveta za sodelovanje med državami Perzijskega zaliva (Saudska Arabija, Kuvajt, Združeni arabski emirati, Katar, Oman in Bahrain), ki je bil prejšnjo nedeljo v Dohi (Katar) in na katerem so potrdili obvezo o spoštovanju decembrskega dogovora, je bil očitno neuspešen: dejstva, da nekatere države še zmerom proizvajajo preveč nafte, niso ožigosali, z druge strani pa so pojasnili,
da zdajšnji fiksni ustroj cen, ki je v veljavi od 1. februarja, marsikateremu proizvajalcu otežkoča prodajo surovega petroleja, češ da kotacije na trgu spot (plačila v gotovini) potiskajo navzdol uradne cena Omejili so se torej na ugotovitev nečesa, kar je vsem že bilo jasno, niso pa sprejeli nobenega ukrepa za to, da se razmere spremenijo.
To je seveda precej razočaralo operaterje in povzročilo, da tako mešane kot neodvisne družbe rajši kupujejo na svobodnem tržišču in po možnosti prej petrolejske izdelke kot nafto samo. Če k temu še dodamo učinke proizvodnega surplusa v državah OPEČ, potem ni težko razumeti, zakaj cene spot padajo. Včeraj se je nafta WTI proti dobavi v marcu in aprilu pocenila za nadaljnjih 56-57 stotink dolarja
pri sodu in znašala 16,90 oziroma celo 16,40 dolarja, medtem ko se je cena nafte Brent znižala na okrog 16 dolarjev za sod. Pozneje so se cene nekoliko popravile, saj so iz krogov OPEČ sporočili, »da je proizvodnja pod kontrolo« in da bo ta mesec zdrknila pod dogovorjeno raven 15,8 milijona sodov dnevno, sicer zaradi zmanjšanja proizvodnje v Saudski Arabiji, Kuvajtu, Alžiriji, Nigeriji pa še kje. Hkrati se je tudi razvedelo, da so prišle na tržišče znatne količine surovega petroleja in naftnih izdelkov iz ameriških zalog. V ZDA so operaterji pesimistično razpoloženi in pritiskajo na washingtonske oblasti, naj zrahljajo izvozno carino, tako da bi notranja cena lahko poskočila na 22 dolarjev za sod.
Nov sestanek OPEČ bo 1. aprila na Dunaju.
LUZ-SAINT-SAUVER (FRANCIJA) — Po zadnjih uradnih podatkih je v nedeljski nesreči na neki sedežnici v Luz Ardidenu na francoski strani Pi-renejev izgubilo življenje 5 oseb (dva Španca in štirje Francozi) 41 oseb je ranjeno, 76 osebam pa so nudili le prvo pomoč.
Do nesreče je prišlo ob 16.30, ko se je iz še nepojasnjenih vzrokov odpela vrv, da je na desetine in desetine smučarjev strmoglavilo v globino. Reševalna akcija je takoj stekla tudi s pomočjo treh helikopterjev. Ranjence so prepeljali predvsem v 30 kilometrov oddaljeni Lourdes.
V teku je preiskava, a vsem se zdi čudno, saj so žičnico postavili šele 15. februarja.
Na slikah (telefoto AP): reševalci na kraju nesreče (zgoraj), helikopter je pripeljal prve ranjence v dolino (spodaj)
Odgovor italijanskih zgodovinarjev: Mussolini ni naročil pokola v Lvovu
BOLOGNA - Italijanski zgodovinarji, ki se ukvarjajo z obdobjem predvojnega in medvojnega fašizma, gledajo dokaj skeptično na informacije o pokolu v Lvovu, ki jih navaja zgodovinar VVilczur. Po nekaterih dokumentih v lasti poljskega raziskovalca, naj bi Mussolini ukazal svojim oficirjem, da pobijejo na stotine italijanskih vojakov in tudi višjih vojaških činov.
Zgodovinar Renzo De Felice pravi, da je pokol v. Lvovu sila zapleten zgodovinski trenutek, za katerega se še ni dognalo niti približnega datuma. Primanjkovanje določenega časovnega
termina hudo bremeni nadaljnje raziskovalno delo, sicer pa, trdi De Felice, tajnost ni bila v Mussolinijevem slogu. Ko bi se res odločil za umor svojih bivših oficirjev, bi jim najprej »demonstrativno« sodil in jih dal šele nato pobiti. De Felice trdi tudi, da so VVilczurjevi dokumenti (prvotno last poljske vlade v izgnanstvu v Londonu) malo verodostojni, saj jih je London dobival iz tretje, kdaj celo četrte roke.
Z De Felicejem se strinjajo tudi bolonjski bivši deportiranci, ki bodo v kratkem sestavili lastno preiskovalno komisijo in arhiv podatkov o Lvovu.
Mrtvec z Massima Garaua je po vsem sodeč črnec
MAZARA DEL VALLO — Po skrbnih analizah kože so izvedenci , za sodno medicino ugotovili, da je bil mrtvec, ki so ga v soboto izvlekli iz morja pri Pantellerii eden od 14 temnopoltih članov posadke oceanske ribiške ladje Massi-mo Garau. Zdravnica Marina Albano z inštituta za sodno medicino iz Palerma, ki je vodila obdukcijo in zdravnik iz Mazare del Vallo Gaspare Zambito, nista imela lahkega dela. Truplo je bilo že popolnoma iznakaženo, da je bilo v bistvu že skoraj okostnjak, le na peti je bilo še nekaj kože. Končni uradni rezultati bodo tako znani šele čez 60 dni, ko bi morali ugotoviti tudi krvno skupino.
Ob tem je seveda popolnoma jasno, da je bila teza o uporu gola fantazija. Ladjo Massimo Garau je torej neki tanker pregazil. Kateri pa je bil ta tanker, bržkone ne bomo nikoli izvedeli, saj so italijanske oblasti ob prvih vesteh o brodolomu izgubile preveč dragocenega časa, da bi lahko izsledile krivce. Nesporno je torej dejstvo, da bo treba v bodoče drugače ukrepati, da se ne bi te tragedije ponavljale.
Učinki afganskih bomb v Pakistanu
Sliki kažeta razdejanje, ki so ga povzročili prejšnji teden bombni napadi afganskega letalstva v pakistanskih vaseh Gulam in Saidgai, kjer bivajo tudi iz domovine pobegli Afganci. Bombe so ubile 35 ljudi (AP)
Diplomatska vojna zaradi aidsa
HARARE Swaziland in Lesoto, dve državici na jugu Afrike, sta si že nekaj časa v laseh zaradi... aidsa. Diplomatska vojna se je začela konec januarja, ko je swaziland-ski minister za notranje zadeve Phenyani Mamba opozoril domače nogometaše pred tekmo, tako rekoč derbijem, proti neki ekipi iz Lesota, naj se ob priložnosti skorajšnjega gostovanja držijo kar se da daleč od tamkajšnjih lepotic, češ da bi si z lahkoto nakopali aids.
Komaj so objavili njegovo opozorilo je iz Lesota prišel odgovor: tamkajšnji minister za zdravstvo dr. Makenete je razkačeno izjavil, da aids preži bolj na tiste, ki obiskujejo Swaziland, saj so v Lesotu zabeležili doslej samo en primer te »kuge 20. stoletja«, še ta pa je zadeval turista, ki je le potoval skozi Lesoto.
Po tej diplomatski zaušnici iz Lesota je minister Mamba najprej prepovedal novinarjem, da sledijo nogometnim ekipam na gostovanjih, nakar je prepoved osebno preklical, najbrž po navodilih z dvora.
Swazilandski nogometaši in navijači pa so doživeli med tem časom svojevrsten sprejem na gostovanju v bližnjem Lesotu. Natakarji v hotelih in restavracijah so dosledno nosili maske in rokavice, ko so stregli gostom iz Swazilanda in so, glede na domnevno »nevarnost« svojega dela, storitve zaračunali dvakrat ali trikrat dražje.
Pri vsem tem je zanimivo, da so swazilandske »lastovke« odigrale tekmo proti predstavnikom lesotske vojske, vendar rezultata ni nihče objavil: še zdaj nihče ne ve, kako se je sporno srečanje končalo. To je toliko bolj zanimivo, ker so tekmo odigrali v okviru afriškega pokala, ene najpomembnejših nogometnih prireditev na Črni celini.
Vsekakor je gotovo, da je aids povzročil v Afriki dokaj-šen preplah, saj so samo v januarju zabeležili 325 novih primerov v 18 različnih državah. Na sestanku v Harareju so ugotovili, da so doslej zabeležili 766 primerov aidsa v Ugandi, 426 v Tanzaniji, 250 v Zambiji in Kongu, 202 v Srednjeafriški republiki in 118 v Slonokoščeni obali. Pred dvema mesecema so trdili, da je v Zimbabveju samo kakih 20 primerov aidsa, sedaj pa se je izvedelo, da jih je že približno 60.