ŠPORT V SELCIH NEKOČ IN DANES 1985- 2025 ŠPORT V SELCIH NEKOČ IN DANES  Dr. JANEZ EVANGELIST KREK – SOKOLI 1896,1907  Dr. JANEZ EVANGELIST KREK – ORLI 1909  FISKULTURNO – TELOVADNO DRUŠTVO 1945  TVD PARTIZAN SELCA 1950  SMUČARSKI SKOKI IN TEKI SELCA 1954  SELŠKI ROKOMET 1960  SELŠKA SANKARIJA 1962  ALPSKO SMUČANJE SELCA 1955  ŠPORTNO DRUŠTVO ALPLES 1970  ŠPORTNO DRUŠTVO SELCA 1985 KOLOFON:  Naslov publikacije: Šport v Selcih nekoč in danes  Urednik: Branko Bertoncelj  Izdaja: januar 2025  Založnik: Športno društvo Selca  Leto izida: 2025  Maloprodajna cena: brezplačno  Spletna stran: www.sdselca.si Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 227360003 ISBN 978-961-07-2577-0 (PDF) ŠPORT NA SELŠKEM - Branko Bertoncelj Dr. JANEZ EVANGELIST KREK – SOKOLI, ORLI Vir: Aleš Šafarič: nastanek slovenske katoliške telesnovzgojne organizacije Orel, 2017 O posebni katoliški telovadni organizaciji ne moremo govoriti vse do druge polovice prvega desetletja 20. stoletja. Tudi misel nanjo je vzklila le nekaj let prej, če odmislimo dr. JANEZA EVANGELISTA KREKA iz leta 1896, ko je v svojem rojstnem kraju Selca v Selški dolini blizu Škofje Loke ustanovil PLANINSKEGA SOKOLA, v katerem je skušal ustvariti misel katoliško narodnega, ljudskega Sokola. Sokol je bil dolga leta, tudi po delitvi duhov, edino slovensko društvo, v katerem so mogli predstavniki različnih nazorskih pogledov zadovoljiti svoje telovadne potrebe in opraviti narodno dolžnost. Odmikanje katoliško usmerjenega članstva je potekalo počasi ter predvsem šele v novem stoletju. Za razliko od drugih je dr. Janez Evangelist Krek menil, da novo telovadno društvo ni potrebno in je še septembra 1906 podpiral enotno narodno telovadno organizacijo, a z nekaj spremembami. Želel je namreč, da iz Sokola izgine liberalni duh. Njegov poskus ustanovitve Planinskega sokola ni bil uspešen, tako kot tudi ne oživitev društva leta 1907, ko je zaradi pomanjkanja primernega telovadnega prostora delovalo le na izobraževalnem področju, ni pa gojilo telovadbe. Leta 1907 obnovljeni Planinski sokol v Selcih, je na primer sprva obdržal ime, kot si ga je zamislil že Krek. V naslednjih letih, ko so društvo že vodili z orlovskim nazivom, so zagnali tudi to. Čas je kmalu pokazal, da Krekova pot ni mogoča. Ostala je le še možnost samosvoje poti. Članek v časopisu Mladost 29.05.1908 Članek časopis GORENJEC, 1903 PETINDVAJSETLETNICA BRALNEGA IN PEVSKEGA DRUŠTVA RATITOVEC V SELCIH NAD ŠKOFJO LOKO. Ob najlepšem vremenu in najobilnejši udeležbi od strani društev in drugega ljudstva, vršila se je za Selško dolino pomembna slavnost bralnega in pevskega društva Ratitovec v Selcih. Na mali šmaren, 8. t.m. odela se je prelepa selška vas v praznično lice. Pa ne samo vas Selca, tudi druge vasi so pokazale svojo zavednost. Na Praprotnem je stal lep slavolok in so vihrale trobojnice. Ravno tako so visele zastave na Bukovci, v Dolenji vasi. Pri vhodu v Selca je bil postalvjen slavolok, ki je pozdralvjal vse ljube goste. Že dopoldne so prihajali gostje iz raznih krajev, ki so si ogledovali z zastavami okrašeno selško vas. Po poldnevu pa so začela prihajati razna društva. Prišli so Gorenjski sokol iz kranja, pevsko društvo Slavec iz Ljubljane, Narodna čitalnica iz Škofje Loke, Bralno društvo iz Dražgoš, Bralno društvo iz Dolenje vasi, prostovoljno gasilsko društvo iz železnikov, prostovoljno gasilsko društvo iz Stare Loke. Prišlo je tudi iz probujene Žabnice nad 25 mož in fantov, kateri so bili navdušeno sprejeti. Vsa ta društva in goste je pozdravil pri vhodu v vas pri slavoloku, predsednik bralnega in pevskega društva Ratitovec g. Fran Tavčar. Sledil je odhod na vrt g. Fr. Šliberja. Domače gasilno društvo je ves čas pod vodstvom g. Hajnriharja opravljalo parado pri vsprejemu. Ko so se gostje nekoliko okrepčali, vršil se je odhod k telovadbi SOKOLA. Takega sprevoda ni še videla selška dolina, sploh malokje na deželi. Na čelu kranjska meščanska godba, za njo v paradi gasilska društva, Sokol, Slavec, bralna društva. Bilo je to nekaj veličastnega. Priprosto ljudstvo je gledalo z velikim zanimanjem vso to prireditev. Na telovadnem prostoru so napravili ognjegasci četverooglat špalir in tu je nastopil GORENJSKI SOKOL s svojimi telovadci. Na telovadnem prostoru je bilo več stotin ljudstva inmed tem v veliki večini kmečko ljudstvo, ki še nikdar ni videlo javne telovadbe. Z zanimanjem je sledilo kmečko ljudstvo telovadbi na drogu, na bradlji in skakanju. Ravno tako je bilo zanimivo gledati proste vaje, katere so izvrševali vrli Sokoli. Po telovadbi so društva odkorakala v istem vrstnem redu kakor prej k vrtni veselici na vrt g. Šliberja. Tu se je ljudstva kar trlo. Starosta sokola g. ciril Pirc je govoril o pomenu telovadbe. Njegov govor je zbujal poslušalce k samostojnosti, k napredku in k skrbi za zdravo dušo v zdravem telesu. Glasno pritrjevanje je sledilo govorniku. Le žal, da je prehitro prišel čas odhoda. Društva so se ob osmih začela poslavljati. Ko pa se je ohladil zrak že proti pozni uri, odšli so gostje še v notranje gostilniške prostore, kjer se je pozne ure veselo pelo in zabavalo. Članek časopis DOMOLJUB, julij 1910 NAŠ DAN V SELCIH – POLITIČNI SHOD ZDRUŽEN Z JAVNO TELOVADBO ORLOV – 24.07.2010 V nedeljo, dne 24. julija je bil lep, krasen, je bil naš dan v Selcih. Bil je političen shod, združen z javno telovadbo ORLOV loškega okrožja. Okoli tretje ure popoldne so prikorakali združeni Orli pod vodstvom loškega načelnika – bilo jih je dolga vrsta – pred Selški društveni dom, kjer jih je pozdravil selški predsednik, dekleta pa so jim pripela šopke. Nato so zapeli himno Orlov in odkorakali smo na dvorišče g. tavčarja, kjer je otvoril gospod poslanec Demšar shod. Nato pa nastopi burno pozdravljen naš dr. Krek, ki nazdravlja shodu v imenu K.S.D. zvzeze, ki razpravlja o razmerju politike do naših organizacij. Govornik pozivlja k ljubezni do rodne grud, do domače koče, pozivlja k vztrajnosti in zaupanju do onih, ki delajo za narod v krščanskem duhu. Če bomo delali vztrajno po sedaj začrtani poti in če bo ljudstvo z nami, potem obeta govornik še v doglednem času boljših in sončnih časov za slovensko ljudstvo. Nato JE sledila javna telovadba ORLOV. Telovadilo je okrog 60 telovadcev, gledalcev pa je bilo, lahko rečemo do tisoč naroda. Pričakovali smo precej, ampak tolika gibčnost in izurjenost nas je naravnost presenetila. Zares lep dan je bil in mi trdno upamo, da bo rodil obilo sadu, da združi v kratkem času vso našo mladost od loke do Sorice, kot eno telo z eno dušo, vneto za vero sveto in poštenost slovensko. TVD PARTIZAN SELCA – Branko Bertoncelj, vir arhiv RD Alples, SD Domel, ŠD Selca TVD Partizan Selca je bil dejansko začetnik rokometa, smučanja, smučarskih skokov, smučarskih tekov in sankanja v Selški dolini. Prvi zapisi o aktivnosti društva segajo pri smučanju v leto 1955, pri smučarskih skokih in tekih v leto 1954, v rokometu v leto 1960. V letu 1963 so člani društva TVD Partizan Selca, na Rovnu, z udarniškim delom zgradili rokometno asfaltno igrišče. Rokometna ženska ekipa pod istim imenom pa že dosega prve uspehe, postane prvi republiški pokalni zmagovalec Slovenije in sicer leta 1967. (TVD Partizan Selca). V letu 1964 je bil TVD Partizan Selca, društvo z največjim številom članov, v okviru bivše škofjeloške občine, kar priča o veliki aktivnosti. Gonilna sila vsega, kar se je dogajalo okoli društva je bil predsednik TVD Partizan Selca Jože Benedičič. Članek Gorenjski glas, 20. aprila 1953 Društvo za telesno vzgojo Partizan v Selcih, je med mlajšimi v kranjskem okraju. Vendar ima v svojih vrstah že lepo število mladine. Nima pa še primernega prostora za vadbo, niti dovolj strokovnih vaditeljev, kar ovira njegovo delo. Da rešijo slednji problem, so začeli s sistematično vzgojo lastnega vaditeljskega kadra, medtem ko prvega problema pač ne morejo rešiti brez podpore krajevnih oblasti, ki pa do sedaj niso pokazale pripravljenosti. Že pred meseci je društvo zaprosilo odbor, naj mu odstopi gospodarsko poslopje, ki se je že pred vojno uporabljalo kot telovadnica, da ga preuredi in modernizira. Na odobritev niso dolgo čakali, toda že čez nekaj dni je bilo preklicano, ker se je za isto poslopje (šele tedaj) pričela potegovati tudi KZ in sam občinski odbor. Ker sta po dolgih razmišljanjih KZ in odbor sklenila, da omenjenega gospodarskega poslopja ne bosta rabila, želimo da se čimprej dodeli Partizanu, saj so že tako potekli dragoceni meseci, ne da bi se karkoli uredilo. Članek Gorenjski glas, 1955 Velika telovadna prireditev TVD Partizan iz Selc – V zadnjem času je eno najbolj delavnih telesno vzgojnih društev na Gorenjskem tudi TVD Partizan iz Selc. To dokazujejo številne prireditve, ki jih je imelo društvo v zadnjih dveh letih. Manifestacija vsega dosedanjega dela pa je bil prav gotovo telovadni nastop v nedeljo. Ta nastop je bil za Selca velik dogodek. Že v soboto je vladalo praznično razpoloženje, na dan prireditve pa je bil pogled na Selca res mogočen. Skoraj iz vsake hiše so plapolale zastave, ob cesti pa so bili postavljeni mlaji. Središče vsega dogajanja pa je bilo igrišče, kjer je bil popoldanski telovadni nastop. Ob 14. uri se je vila skozi Selca parada športnikov na igrišče, okrog katerega je bila zbrala velika množica vaščanov. Pri nastopu so sodelovali člani TVD Partizan Selca od najmlajših do najstarejših. Selčani so z velikim odobravanjem zapuščali, po končanem nastopu, igrišče z željo, da bi bilo takih telovadnih nastopov še več. Na žalost pa moramo omeniti dejstvo, da kljub velikemu številu gledalcev, nastopu ni prisostvoval nihče od krajevne oblasti, niti od drugih političnih organizacij. Članek Gorenjski glas, 13. maja 1957 V Selcih je bila športna dejavnost zelo razgibana takoj od osvoboditve naprej. V mladinskem domu so že leta 1945 ustanovili fizkulturno društvo, kasneje so ga poimenovali telovadno društvo. Ko pa so se začela ustanavljati društva Partizan, so tudi v Selcih preimenovali njihovo društvo. TVD Partizan v Selcih, v katerega so se vključevali tudi okoliški prebivalci, je bilo vse do leta 1955 zelo dejavno. Zlasti aktivni so bili telovadci in smučarji. Pred zletom »Partizan«, ki je bil leta 1955 v Kopru, so tudi člani selškega Partizana zelo marljivo pripravljali svoj program. Pred samim nastopom so izvedli uspešni propagandni shod v Selcih in v Sorici. Tudi v Kopru so se dobro odrezali s svojim nastopom. Člani društva so bili nad svojimi nastopi zelo zadovoljni, toda takrat še niso pričakovali, da je to njihov zadnji nastop. Med člani upravnega odbora, so se začeli odnosi kar naenkrat zaostrovati, dokler ni prišlo do vrhunca, kar je imelo za posledico, da je društvo nehalo delovati. Dve leti ni bilo nobenega glasu o Partizanu iz Selc. V zadnjem mesecu pa je Okrajni zvezi društev Partizan za Gorenjsko le uspelo zainteresirati politične organizacije v Selcih, da so pričele razmišljati o tem, da bi društvo obnovili. O društvu so razpravljali na več sestankih. Pred dnevi pa je bil v mladinskem domu sestanek članstva Partizana, katerega so se udeležili tudi zastopniki političnih organizacij. Iz svoje srede so izključili razdirače društva in namesto njih predlagali v upravni odbor zaslužne člane. Povorka TVD Partizan Selca – vsi športi: smučanje, rokomet…….. Članek Gorenjski Glas, 20. avgusta 1957 V Kranju je bila seja upravnega odbora Partizana Gorenjske. Posebej so obravnavali stanje v društvu Partizan Selca. V društvu se je namreč pojavila potreba po izboljšanju upravnega poslovanja. Društvo bo moralo konsolidirati svojo upravo, najti bo moralo več stikov in sodelovanja s članstvom, kajti le tako bo lahko doseglo večje uspehe. Društvo samo pa se bori tudi z objektivnimi težavami. Manjka mu vaditeljskega kadra, kar pa je najpomembnejše, primerna telovadnica, ki je društvu neobhodno potrebna za delovanje. Glede Partizana v Selcih so sprejeli sklep, da začasno preneha delovati, z namenom da se v kraju samem najdejo možnosti za ponovno vzpostavitev in delovanje društva. O tem bodo morali razmisliti tudi politični in oblastni forumi v Selški dolini, kajti tu je v telovadbi in športu že stara tradicija. Prenehanje društva so utemeljili s tem, ker se kljub vsestranskemu prizadevanju okrajne zveze in nekaterih članov, nekateri ljudje zaradi medsebojnega sovraštva, nočejo oprijeti dela, da bi društvo zaživelo, kot je živelo pred leti. Članek Gorenjski glas, 6. september 1966 Zmagala je trezna presoja – TVD Partizan Selca v finančnih težavah. V torek je bila v Selcih seja upravnega in nadzornega odbora TVD Partizan Selca, katere so se udeležili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij občine. Predsednik društva Jože Benedičič je pojasnil, da se je znašlo društvo v izredno težavnem položaju, saj so z denarjem, ki bi ga potrebovali za redno dejavnost, poravnali račune za igrišče. TVD Partizan Selca je eno najuspešnejših društev pri nas. Vključuje mnogo mladine v rokometu, sankanju in smučanju. Gotovo so njihova najkvalitetnejša ekipa rokometašice, ki nastopajo v prvi republiški ligi in so osvojile tudi mladinsko prvenstvo Slovenije. Posebno atrakcijo zbujajo sankaška tekmovanja, saj imajo v Selcih edino osvetljeno sankaško progo. TVD Partizan je zašel v težave zaradi igrišč. Ne smemo misliti, da sta nogometno in rokometno igrišče veliko stali, saj so člani opravili 4152 prostovoljnih ur. Vse kar je stalo je bil material. Kazalo je, da se bo moralo društvo zaradi teh dolgov razpustiti. Izredno nas je razveselilo razumevanje in priznanje, ki so ga dali vsi gostje prizadevanjem športnikov iz Selc. Tako kaže, da bodo v najkrajšem času dobili pomoč. Funkcionarji so zagotovili, da bo ta denar zadostoval, da pretolčejo težko leto. Čeprav so Selca le vasica, imajo močno industrijsko zaledje in je pri njih zmagalo spoznanje, da šport ni le modna muha, temveč nujna človekova potreba. Izgradnja prvega mostu na Rovn Tone Podlipnik, Jože Benedičič, Viko Drol, Janče Šmid Članek Gorenjski glas, 13. september 1969 Izsiljevanje ali plat zvona – Vroče! To je edini izraz, s katerim lahko vsaj približno označimo vzdušje v klubskih prostorih TVD Partizan Selca, kjer so se zbrali na izredni seji člani upravnega odbora in predstavniki politike. Društvo namreč zahteva bistveno več proračunskega denarja, kajti odmerjeni del ne zadošča niti za minimalno delovanje društva. Če ne bo odobrenih dodatnih sredstev, bo upravni odbor odstopil. V društvu namreč delujejo tri sekcije, o delovanju katerih ni potrebno izgubljati besed. Društvo je najmnožičnejše v občini Škofja Loka, tako da je mnenje, da bi tudi glede denarja morali veljati ti kriteriji. Kakršenkoli bo rezultat pogovorov, bi bilo škoda, če bi društvo zaradi nekaj denarja prenehalo delovati. Viko Drol: Najbolj so se mu vtisnili v spomin časi, ko so v Selcih prav zaradi rokometa delali nov most čez Soro do Rovna. Star most je bil pokrit s streho, zato so najprej podrli streho. Vse dobre deske so uporabili pri izgradnji garderob. Ko so bile garderobe zgrajene, se je lotil barvanja lesa. Ostalo mu je samo še nekaj kvadratnih metrov, v špici pod streho, ko so mu povedali novico, da sta se združila TVD Partizan Selca in TVD Partizan Železniki. To ga je tako ujezilo (tako kot na drugih področjih se je tudi med TVD Partizan Selca in TVD Partizan Železniki bil boj), da je prenehal z barvanjem in tistega dela ni nikoli nihče pobarval do konca. Kot vedno so bile tudi takrat težave s financiranjem. Vsa društva z nazivom Partizan so bila financirana s strani občine. Kljub temu, da so za podpiranje športa organizirali tudi veselice (včasih se je z izvedbo veselice dalo kar dobro zaslužiti), je bilo denarja vedno premalo. V največjo finančno krizo pa so zabredli, ko so gradili igrišče. Občina Škofja Loka jim je obljubila, da bo pokrila del sredstev, pa jih ni. In zaradi neplačanih obveznosti sta Viko Drol in Jože Benedičič dobila celo nalog za zapor. Viko Drol se je domislil, da gre prosit za pomoč takratnega selškega župnika Pavleta Kržišnika. To je tudi storil. Očitno je župnik športne dejavnosti cenil kot prave za mladino, ponudil pomoč in plačal zapadle obveznosti. In zamislite si, kako je v tistih komunističnih časih odmevala takšna poteza. 1980 rokometno igrišče Rovn v Selcih – rokometna tekma Leta 1970 je prišlo do reorganizacije društev v Selški dolini in novo društvo Športno društvo Alples je prevzelo sledeče športne panoge: smučanje, sankanje in rokomet. Športno društvo Alples je bilo ustanovljeno iz telesnovzgojnih organizacij TVD Partizan Selca, TVD Partizan Železniki in Smučarski klub Alples Železniki. (sklep sprejeli: Lojze Malovrh-podpredsednik SO Škofja Loka, Lojze Žumer-direktor Iskre in KS Železniki, Peter Polajnar-direktor Nika, Mica Benedičič zastopnica Tehtnice, Franc Benedičič zastopnik Čevljarne Ratitovec, Karel Pintar-zastopnik Kmetijske zadruge Škofja Loka, Jože Benedičič-predsednik TVD Partizan Selca, (na prejšnjem sestanku navzoči še Mirko Polajnar, Viko Drol in Jože Veber), Tone Kemperle-predsednik Smučarskega kluba Alples in Janez Šter-direktor Alplesa na sestanku 29. maja 1970. Takrat je športno življenje v Selcih, predvsem v organizacijskem smislu zamrlo, praktično celotna aktivnost, razen sankanja se je preselila v Železnike. Bloudkovo priznanje za leto 1977: Jože Benedičič TVD PARTIZAN SELCA – smučarski skoki in teki – Branko Bertoncelj Vir: Železne niti 2009, članek Stanko Bludek, avtor Julijana Prevc V okviru TVD Partizan Selca je delovala tudi sekcija smučarski skoki in teki. Člani telovadnega društva (TVD) Partizan Selca v samih skokih niso dosegali vidnih rezultatov. Uspešnejši so bili v smučarskih tekih, kjer so se uvrščali tudi na prva štiri mesta. Zelo uspešna je bila Marija Habjan, ki je zasedla 1. mesto na republiškem prvenstvu v Kočevju leta 1954. Minka Mesec, Lopatovcova iz Selc, je dosegla 3. mesto, na državnem prvenstvu v Delnicah prav tako 3. mesto, v Ihanu pa 1. mesto. Tone Demšar, Gobovcov iz Rudna, je bil prvi na armijskem prvenstvu leta 1953. Smučarskim tekom so posvečali več pozornosti. Januarja 1955 so organizirali šestdnevni tečaj pod vodstvom Matevža Kordeža. Selca 1955: Udeleženci tekaškega tečaja, ki ga je vodil Matevž Kordež. Arhiv Jožeta Megušarja. Članek Gorenjski glas 1952 – številka 49 V zadnjih dveh – treh letih je v Selški dolini pričelo organizirano udejstvovanje mladine v smučarskem športu. Pobudnik in središče tega so nedvoumno Selca, kjer dela TVD Partizan, ki je pričelo s svojim delovanjem začetek leta 1950. Takrat je društvo tudi že izvedlo prve tekme v tekih in zgradilo 28 metrsko smučarsko skakalnico. Zanimanje prebivalstva je bilo tedaj za smučarski šport še neznatno, toda v pretekli sezoni se je že tako povečalo, da se je meddruštvenih tekem v tekih in skokih, ki jih je imenovano društvo priredilo v marcu letošnjega leta, udeležilo in ogledalo preko 600 gledalcev, ki so na te tekme prihiteli iz vseh krajev prelepe Selške doline. Za to zaslužijo priznanje agilni člani društva iz Selc in Dolenje vasi. V Selški dolini so vsi pogoji, da se ta naš slovenski narodni šport v letošnji smučarski sezoni in v bodoče, še bolj množično razvije in zajame čim večje število mladine Selške doline, katera ima zanj vse pogoje in tudi veselje. Če se podaš sedaj pred prihajajočo zimo iz Škofje Loke v Selško dolino, pa boš to zanimanje in veselje takoj zaznal. Oglasimo se najprej v Selcih, kjer nam povedo svoj program za novo smučarsko sezono. Tako bodo tudi letos pripravili društvena in med društvena tekmovanja tako v tekih, skokih kot smuku. Dogovorili so se z Angelo Kordežovo, našo olimpijko, ki prebiva na Jamniku, da bo v društvu vodila smučarski tečaj za žensko mladino in pionirje. V razne smučarske tečaje bodo poslali svoje člane, ki bodo kasneje prenašali svoje znanje na mladino. Preden te pot pripelje na Studeno, opaziš na levem bregu, kako nekaj marljivih mladincev gradi 15 – 20 metrsko skakalnico. Tako bo tudi mladina iz Studena lahko trenirala in tekmovala. Članek Gorenjski glas, februar 1954 Okrajno smučarsko prvenstvo TVD Partizan – Zadnjega januarja je bilo na smučiščih okoli Škofje Loke spet živahno. Organizirano je bilo okrajno smučarsko prvenstvo v tekih, skokih in veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo 145 tekmovalcev, ki so dopoldne tekmovali v tekih in veleslalomu, popoldne pa v skokih na 25 metrski skakalnici v Vincarjah. V teku je bil pri članih Jože Megušar drugi, pri pionirjih pa Jože Ramovš drugi. Članek Gorenjski glas, 1954 V Selcih so tekmovali pionirji – TVD Partizan Selca je 17. februarja 1954 organiziral skupno z učiteljstvom pionirski športni dan. Tekmovanja se je udeležilo 215 pionirjev in pionirk iz osnovnih šol Selca, Bukovica, Dražgoše in Luša. Pri tekmovanju v skokih je zmagal Viktor Rihtaršič (Selca), v teku za pionirje Marjan Rakovec (Selca), drugi Jože Markelj (Selca), tretji Milka Gartner (Selca). V smuku za pionirje je bil prvi Alojz Šolar (Dražgoše), v smuku pa je pri pionirkah zmagala Marija Rant (Bukovica). Članek Gorenjski glas, 1955 TVD Partizan Selca je priredilo meddruštveno tekmo v smučarskih tekih za člane, članice, mladince in mladinke ter tekmovanje na 30 metrski skakalnici za člane in mladince. Preteklo nedeljo pa so v Selcih tekmovali tečajniki – mladinci (tečaj je vodil Matevž Kordež) v teku na 5 km. Zmagal je Zdravko Habjan, pred Antonom Rakovcem in Jožetom Ramovšem. Udeleženci tekme v Kočevju: Tone Demšar, Gobovcov z Rudna, Janez Polda, Zalogarjeva Micka, Angela Kordež, Vida Golc, g. Rak in g. Hribar, arhiv Jože Megušar Člani TVD Partizan Selca so bili navdušeni nad smučarskimi skoki. Organizirali so meddruštvene tekme, ki so se jih udeleževali tekmovalci iz Škofje Loke, Krope, Javornika itd. Skakanje na smučeh se je razširilo na Selškem pred drugo svetovno vojno. Pravi razcvet pa je doživelo v petdesetih letih z izgradnjo Bloudkove skakalnice v Dolenji vasi. Prva skakalnica (27 metrov) je bila zgrajena pod Babnikom (med Selci in Dolenjo vasjo) poleti leta 1952. Pozimi so že pridno trenirali. Naslednje leto je ing. Bloudek svetoval določene popravke. Skakalnice niso uspeli popraviti, ker so se posvetili izgradnji 20 metrske skakalnice. »Bregarco« so s krampi in lopatami naredili v štirinajstih dnevih. Teren je bil zelo ugoden. Treba je bilo samo posekati drevesa, poravnati teren in narediti odskočno desko. Stanko Bloudek je svetoval: Najprej morate od zgornjega borovca točno določiti bodočo os skakalnice in potem zabiti po 4 m od borovca navzdol količke do izteka. Da dobite material za nasip odskoka, sem predvidel izkop treh startnih jam, da se olajša zalet. Jože Megušar je šel osebno na Smučarsko zvezo v Ljubljano, da je sporočil Bloudku novico o zgrajeni skakalnici. Bloudek si je narejeno skakalnico tudi ogledal, nad opravljenim delom je bil več kot zadovoljen. Vedel je, da fantje potrebujejo večjo skakalnico, zato je narisal načrt za 50 metrsko skakalnico, ki naj bi jo zgradili pod Golim rebrom, a tega kasneje niso uspeli narediti. Skakalnica Bregarca v Dolenji vasi, foto: Dare Prevc Skakalnica pod Babnikom je zaraščena, Bregarca pa je ohranjena, za kar ima nedvomno vse zasluge Športno društvo Dolenja vas, ki je leta 1999 oživilo tekme v smučarskih skokih. Tekme so odvisne od zimskih razmer, zato jih ne uspejo organizirati vsako leto. Tekaške in skakalne smuči skakalne smuči skakalne smuči Foto: Dare Prevc Foto: Dare Prevc Foto: Dare Prevc Tekaške smuči iz jesena, izdelek kolarstva Sitar, Ljubno, 1952 Prve lepljene smuči iz jesena, izdelal Zvone Debeljak iz Primskovega, imenoval jih je Ledine 240 cm dolge skakalne smuči iz jesena, izdelek kolarstva Sitar, Ljubno 1952 Navadne oziroma terenske smuči iz jesena, izdelek kolarstva Sitar, Ljubno. Smuči, s katerimi so skakali, so bile narejene iz jesenovega lesa. Večinoma so bile dolge 2,25 m ne glede na višino skakalca, široke pa 10 – 11 cm. Imele so tri žlebove. Okovje so kupovali v Kropi. Janez Krek iz Selc je izdeloval smučarske čevlje. TVD PARTIZAN SELCA – rokomet – Branko Bertoncelj Vir: Železne niti 2009, članek 50 let rokometa v Selški dolini, avtor Janez Ferlan Moški rokomet TVD Partizan Selca: Rokomet so učenci osnovne šole v Železnikih začeli spoznavati leta 1957. Leta 1960 je delo učitelja telesne vzgoje prevzel Jože Cuderman. Ko je vključil rokometno igro v pouk šolske telesne vzgoje in so imeli možnost igrati na igrišču ob osnovni šoli v Železnikih, je poraslo zanimanje za igro tudi pri mladih fantih v Selški dolini. Glavni pobudnik je bil Miha Gartner. Leta 1960 se je društvu TVD Partizan Selca pridružil Miha Gartner, kjer so s somišljeniki formirali rokometno ekipo. Prvo priložnost igranja z drugimi moštvi v Gorenjski rokometni ligi, so člani TVD Selca dobili leta 1962. Prvo leto so igrali izven konkurence, izkoristili pa so priložnost, da naslednje leto postanejo člani gorenjske lige. In v sezoni 1962/1963 so to tudi postali. Vodja moštva in hkrati tudi igralec je bil Miha Gartner. Občasno jim je strokovno pomoč nudil tudi Jože Cuderman. Treningi in tekme ekipe Selc, so se z ureditvijo novega asfaltnega igrišča , ki so ga v letu 1963 v celoti uredili z udarniškim delom, preselili iz Železnikov v Selca. Rokometaši Selc v letu 1963: z leve proti desni: Filip Gartner, Miha Gartner, Polde Nastran, Miro Krek, J.Božovič, Janez Pfajfar. Čepijo: Ivan Mohorič, Aleš Gartner, Ivan Kemperle, Lojze Nastran, Tone Pintar. Gorenjski glas, 05. junija 1965 Selca, majhna vas v Selški dolini nad Škofjo Loko. Majhna vas po velikosti in številu prebivalcev, ki pa živi zelo razgibano življenje. TVD Partizan Selca je v Gorenjski rokometni ligi zmagal v ženski in moški konkurenci. Predsednik društva Jože Benedičič je v pogovoru povedal, da sploh nimajo problemov z mladino. V Selcih gojijo rokomet, sankanje in smučanje. Kar zažarel je med pogovorom, ko je pripovedoval o »svojih« dekletih. Dekleta so zares dobra. Najbolj razveseljivo je, da je najstarejša igralka stara komaj 16 let ter tako lahko pričakujemo od njih še veliko. Čez dve leti bodo že v…….. V vseh društvih postavljajo takoj vprašanje denarja. Včasih je kar nerodno, ker igrajo naši igralci v strganih dresih, ponošenih privatnih čevljih in napravljeni v vso mogočo šaro. V Selcih se gradi novo rokometno igrišče in igralci so opravili čez 1000 prostovoljnih ur. Zvozili smo že 380 kubikov peska na igrišče. Za tekmovanja v višji ligi bomo potrebovali na igrišču asfalt. Pri delu in organizaciji sta najbolj prizadevna še Viko Drol in Vladimir Polajnar, vendar pa dosegamo rezultate, ker delamo vsi. Sedaj delamo vsi s smučarji vred za rokomet, pozimi pa bodo rokometaši delali za smučarje. Moški rokomet je pod okriljem TVD Partizan Selca iz leta v leto bolj napredoval. Uvrstitev v vrh Gorenjske rokometne lige so fantje dosegli v sezoni 1964/65 z osvojitvijo drugega mesta ter uvrstitvijo v kvalifikacije za ljubljansko consko ligo. Velika zavzetost, pridobivanje izkušenj, študijski pristop in priprava na nasprotnika so pripomogli k temu, da je bila ekipa Selc vsako leto v vrhu lige, na žalost pa je kar nekajkrat klonila v zaključnih bojih prvenstva. Jože Cuderman: V letih ko sem treniral fante, jih je bilo toliko, da smo imeli ekipe A, B in C. Ker takrat Češnjica niti slučajno ni bila del Železnikov, sem v eni ekipi imel fante s Češnjice in Selc, v drugi pa iz Železnikov. Uvrstitve moške ekipe Selc po letih: 1966 – 3. mesto, 1967 – 2. mesto, 1968 – 3. mesto, 1969 – 3. mesto, 1970 – 3. mesto. Želje po osvojitvi prvega mesta so se članski ekipi Selc uresničile v sezoni 1970/71, ko so že nastopali pod imenom Alples. To leto so se za prvo mesto v ligi krčevito borili z ekipo Šeširja iz Škofje Loke. In prav zadnja tekma v Selcih je odločala o prvaku. Tekmo si je ogledalo za tiste čase rekordnih petsto gledalcev. Ekipa, ki je osvojila prvo mesto v Gorenjski rokometni ligi in potem nastopala v ljubljanski conski rokometni ligi: Jože Rakovec, Miro Krek, Martin Krek, Aleš Gartner, Janko Benedičič, Jože Gartner, Ivan Mohorič, Marko Čufar, Stane Fojkar, Janez Gartner, Tone Pintar in trener Jože Cuderman. Jože Rakovec: Leta 1971 se je odvijala bitka za gorenjskega prvaka med Šeširjem Škofja Loka in domačini. Tekma je bila v Selcih na Rovnu. Rokometaši Šeširja so svojim navijačem obljubili, da v primeru poraza gredo peš domov v Loko, če jih Selca premagajo. Ker so tekmo s 16 : 15 izgubili, so svojo obljubo tudi izpolnili. Ženski rokomet TVD Partizan Selca: Začetki ženskega rokometa v Železnikih segajo v leto 1961. Istega leta se je ženska ekipa, ki so jo tvorila v glavnem dekleta iz 8. razreda osnovne šole, vključila v TVD Partizan Selca. Zgledi so vlekli in vedno več deklet se je želelo spoznati z rokometno igro. Ženska ekipa leta 1963: Milena Čufar, Anica Pikuš, Danica Demšar, Marjeta Veber, Anica Benedičič, Ida Jelenc, Minka Gartner, Mira Golja. Leta 1963 je bila mladinska ženska ekipa prvak Gorenjske. Čeprav so bili v tistih časih še marsikje nenaklonjeni športni dejavnosti, predvsem če so se z njimi ukvarjala dekleta, pa v Železnikih in Selcih ni bilo tako. Ob igrišču je bilo na njihovih tekmah vedno več gledalcev. Da se je rokomet razvijal in imel veliko podporo v celotni dolini, ima velike zasluge takratni predsednik TVD Partizan Selca Jože Benedičič (Maluzov Joža). Nepogrešljiv pri organizaciji je bil tudi Viko Drol, ki je bil uradno blagajnik društva, pomagal pa je na vseh področjih, njegova specialnost so bili s šablonami izdelani barvni plakati. Milena Čufar: V Selcih in Železnikih se je kar nekajkrat zgodilo, da se je liga pričela, dan pred tem pa je zapadel sneg. Ponavadi je v take razmere prišla igrat ekipa iz morskih krajev. Sploh niso verjeli, da se bo tekma odigrala. Pa se je. Leto 1965 je bilo za dekleta zgodovinsko. Ekipa z imenom SELCA, se je uvrstila v slovensko republiško ligo. Gorenjski glas je ob tem dogodku zapisal: » V Selcih v Selški dolini je ženski rokomet zasidran kot le malo kje drugod. Celo most do igrišča so občani zgradili samo zaradi svojih deklet. Ta dekleta pa jim res prinašajo veselje.« Ekipa, ki se je pod vodstvom Jožeta Cudermana uvrstila in zaigrala v prvi slovenski republiški ligi, je bila prva ekipa iz območja bivše Občine Škofja Loka, ki se je zaigrala na republiškem nivoju. Prvo uvrstitev so si priigrale: Ida Jelenc, Danica Demšar, Milena Čufar, Mija Šmid, Rozalija Lotrič, Marjeta Veber, Pavla Čufar, Anica Benedičič in Nuša Pikuš. Trener Jože Cuderman. Pokalne zmagovalke Slovenije leta 1967: Z leve proti desni: Anica Pikuš, Marjeta Veber, Anica Benedičič, Ida Jelenc, Mira Golja, Čepijo: Mija Šmid, Milena Čufar, Minka Gartner, Pavla Čufar Jože Cuderman: Ko smo z dekleti vstopili v slovensko ligo, sem se moral udeležiti sestanka na Rokometni zvezi Slovenije. Najbolj se spominjam tega, da so (ko so me predstavili, da sem predstavnik ekipe Selc) drug za drugim hodili k meni in me spraševali kje so Selca in kako se tja pride. V prvem letu smo v jesenskem delu vse tekme izgubili. Čez zimo smo v Selcih v Krekovem domu imeli zelo intenzivne kondicijske priprave. V pomladnem delu smo premagali vse. Naslednjo sezono smo bili že najboljša ekipa. Leta 1966 so mladinke TVD Partizan Selca postale slovenske republiške prvakinje, prav tako potem naslednje leto 1967. Gorenjski glas, 17. september 1966 Intervju Anica Benedičič – rokometašica TVD Partizan Selca Rokometašice čutimo precejšnje finančne težave društva. Pred prvenstvom nismo imele niti žoge za treninge ter smo imele le kondicijske treninge. Treniramo v nezakurjeni dvorani v Selcih. Trening pričnemo kar v plaščih. Rade se spominjamo lanskega leta, ko smo osvojile naslov slovenskih mladinskih prvakinj. Gorenjski glas, 26. oktober 1966 Rokometašice iz Selc so se letos nepričakovano vmešale celo v boj za naslov slovenskih prvakinj. Nekdo je razbil prejšnji teden brv, ki pelje na rokometno igrišče. Prav tako je razbil šipe na garderobah. Vendar po tem ne moremo ocenjevati zanimanja za rokomet v Selški dolini. V nedeljo so slavile Selčanke svojo prvo zmago nad igralkami iz Kranja. Navdušeni gledalci so lahko uživali ob lepih potezah domačink. Da ljudje res živijo s svojimi rokometašicami, je pokazalo burno bodrenje in navdušenje. Težko je reči, katera od domačink je bila boljša. Če to prisodimo najboljši strelki Čuferjevi, lahko naredimo krivico graditeljici igre Benedičičevi ali Pikuševi, Vebrovi in tudi vratarki Gartnerjevi. Ekipa je delovala kot zelo dobro uigrano moštvo. Selca postava: Gartner, Benedičič, Pikuš, Jelenc, Golja, Veber, Čufer, Čufer, Šmid. Leta 1965, ko je bilo dokončano asfaltno igrišče v Selcih, so dekleta treninge in tekme igrala v Selcih. Po prvi sezoni v slovenski republiški ligi se je poslovil trener Cuderman, ekipo pa je prevzel Filip Gartner. Največji uspeh je ekipa dosegla leta 1967, ko so postale pokalne prvakinje Slovenije. To je bilo prvo takšno tekmovanje in na tabli na Rokometni zvezi Slovenije, kjer so vsi zmagovalci, so napisane na prvem mestu. (ekipa SELCA). Od leta 1965 do 1970 so osvajale druga in tretja mesta. Gorenjski glas, 14. decembra 1966 Selčanke zmagovalke – slovenski finale za jugoslovanski rokometni pokal. Mlade igralke iz Selc so v soboto v Ljubljani postale republiške pokalne zmagovalke v tekmovanju za rokometni jugoslovanski pokal. V odločilnem srečanju so premagale Piran z rezultatom 7 : 6. Tekma je bila izenačena in izredno borbena. Selčanke so proti koncu tekme najprej izenačile in nato zmagale, ter dosegle doslej svoj največji uspeh. Največji uspeh rokometašic Selc, od leve proti desni: Minka Gartner, Anica Benedičič, Anica Pikuš, Pavla Čufer, Ida Jelenc, Mira Golja, Marjeta Veber, Čufer, Mija Šmid Kot pokalne prvakinje Slovenije, so že isto leto nastopile v četrtfinalu pokala Jugoslavije. Njihov nasprotnik je bila ekipa Spartaka iz Subotice. Zanimanje za tekmo je bilo veliko, saj je bila to prva tekma deklet z ekipo iz druge republike. Kljub veliki želji, motivaciji in borbenosti, se jim v nadaljevanje ni uspelo prebiti. V sezonah 1967/68 in 1968/69 dekleta v slovenski republiški ligi osvojijo obakrat drugo mesto, v sezoni 1969/70 pa tretje mesto. Ena izmed redkih fotografij funkcionarjev TVD Partizan Selca: Jože Benedičič, Viko Drol z ženo Cilko, Miro Polajnar, trener Filip Gartner. Fotografija posneta na dolgem avtobusnem potovanju na gostovanje v Mursko soboto. Gorenjski glas 1967 – Članek Selca – vas rokometa Glede na to, da je ekipa igrala na republiškem nivoju, TVD Partizan enostavno ni več zmogel finančno pokrivati stroškov. Ogrožen je bil nadaljnji razvoj rokometa. Leta 1970 je bil ukinjen TVD Partizan Selca, ustanovilo pa se je ŠD ALPLES, kjer je rokomet postal eden glavnih športov. Viko Drol: Uradno je bil pri TVD Partizan Selca blagajnik, sicer pa je počel mnogotere stvari, povezane s rokometom. Začel je leta 1961. V letih, ko so ekipe Selc pričele s tekmovanji, je bil pravi mojster v izdelavi dobrih plakatov (izdeloval jih je ročno s šablonami). Njegov izdelek je bil tudi semafor za prostoročno menjavo številk, ki je bil dolga leta v uporabi. Spominja se tudi, kako so pri vseh igralcih in igralkah rokometa, ki so športno obutev dobili v klubu, pazili, da so opremo uporabljali samo za treninge in tekme. Take uspehe ekipa pa Viko pripisuje dejstvu, da so vsi delali s srcem, s polno energije in volje, drug za drugega. Za opravljeno delo so prejeli resnično zadoščenje ravno z uspehi rokometašev in rokometašic. Pod okriljem TVD Partizan Selca (predsednik Jože Benedičič) Ženski rokomet – trenerji: Miha Gartner 1961 – 1963 Jože Cuderman 1963 – 1966 Filip Gartner 1966 – 1970 Moški rokomet – trenerji: Miha Gartner 1960 – 1968 Jože Cuderman 1968 – 1969 Aleš Gartner 1969 - 1970 Rokomet se nadaljuje v okviru ŠD ALPLES: Moški ŠD ALPLES V sezoni 1971/72 ekipa Alplesa prvič zaigra v Ljubljanski conski rokometni ligi. Ekipo vodi in trenira Niko Markovič. V Železnikih na področju Dašnice zgradijo novo igrišče za rokomet. Ker v Selcih igrišče ni imelo urejenih slačilnic, v Železnikih pa so za te namene lahko uporabljali garderobe osnovne šole, se igranje rokometa preseli nazaj v Železnike. Moško ekipo je v sezoni 1975/76 ponovno prevzel Jože Cuderman. Ker so bili sprejeti t.i. Portoroški sklepi, ki so po posameznih regijah določili centre za posamezne igre ter s tem v Selški dolini praktično uničili moški rokomet. Postava moške ekipe v sezoni 1975/76; Jože Rakovec, Jure Veber, Janče Habjan, Marko Čufar, Jure Čufar, Miro Krek, Franc Lušina, Zvone Vidmar, Peter Veber, Iztok Komolc, Janko Benedičič, trener: Jože Cuderman, tehnični vodja: Janko Gajgar. Nosilec rokometa je postala Škofja Loka, tako da so se nekateri igralci priključil tej ekipi: Franc Lušina, Jure Veber, Franci Dolenec… Ekipa Alplesa je bila zdesetkana in v naslednji sezoni je tudi prenehala nastopati. Leta 1994 so bivši tekmovalci ustanovili ŠD Laguna in moška ekipa je igrala v gorenjski ligi. 1996 je pokroviteljstvo nad rokometom ponovno prevzel Alples. Ekipa je nastopala v Gorenjski ligi, 2. B državni ligi ter 2.A državni ligi, tekme pa so se igrale na asfaltnem igrišču v Dašnici. Rokometaši so se najbolj razveselili otvoritve nove športne dvorane. Danes člani igrajo v 2. državni ligi, društvo pa ima vse mlajše selekcije. Ženske ŠD ALPLES: V okviru društva je rokomet postal eden glavnih športov. Sezono 1972/73 rokometašice zaključijo z izrednim uspehom, saj poleg tega, da so članice postale republiške prvakinje, dekleta enake naslove osvojijo tudi v mladinski in pionirski konkurenci. Mladinske republiške prvakinje pod vodstvom trenerja Poldeta Nastrana so postale: Jelka Lušina, Jana Benedik, Barbara Vrhunc, Božena Koblar, Jana Bertoncelj, Mojca Soklič, Tončka Šolar, Mateja Kankelj, Mojca Jelovčan, Lidija Primožič, Danica Benedik, Andreja Mlakar, Mateja Šuštar, Tina Jensterle in Mira Benedičič. Ko omenjamo mladinsko ekipo deklet, nikakor ne smemo pozabiti, da so mladinke Alplesa svoj največji uspeh dosegle na jugoslovanskem mladinskem prvenstvu v Nišu, ko so osvojile četrto mesto. Ženska ekipa se je v sezoni 1973/74 uvrstila v drugo zvezno jugoslovansko ligo. Prvo leto so zdržale velik pritisk ekip iz južnega dela nekdanje skupne države, drugo leto pa so klonile in se vrnile v vedno bolj kvalitetno slovensko republiško ligo. Članice, ki so prve zaigrale v jugoslovanski zvezni ligi: Jana Bertoncelj, Martina Gartner, Mojca Soklič, Lidija Primožič, Majda Habjan, Veronika Gartner, Mija Šmid, Irena Lušina, Jelka Lušina, Mira Benedičič, Tina Jensterle in Jožica Lotrič. Že v sezoni 1975/76 so bile spet prve v Sloveniji, ter naslednja leta igrale v drugi zvezni jugoslovanski ligi. V sezoni 1979/80 je ekipa pod vodstvom Jožeta Rakovca dosegla največji uspeh v zgodovini rokometa na področju nekdanje občine Škofja Loka, v drugi zvezni ligi so osvojila odlično četrto mesto. Tudi v naslednji sezoni dosežejo četrto mesto ter se kot najboljša slovenska ekipa uvrstijo v novonastalo 1.B zvezno ligo. Članice ekipe so bile: Jelka Lušina, Irena Lušina, Danica Benedik, Ančka Hadalin, Tanja Polajnar, Mojca Pavlin, Mateja Kankelj, Andreja Mlakar, Mirjam Kramar, Verona Markun, Nada Stojčevski, Andreja Možgan, Tončka Šolar in Mateja Rihtaršič. Za mladinsko reprezentanco Slovenije so zaigrale v letih 1966 do 1969: Danica Pikuš, Marjeta Veber, Anica Benedičič in Milena Čufar. Kasneje je za reprezentanco zaigrala Tina Jensterle, najvidnejšo vlogo pa so v reprezentancah odigrale Jelka Lušina, Irena Lušina, Smilja Olič, Tanja Polajnar in Nada Pohleven. Ročno izdelan plakat za tekmo – Viko Drol Članek v časopisju ob tekmi Olimpija-Alples V Železnikih je obstajal velik problem: v Železnikih ni bilo športne dvorane. Mladink in članic, ki so morale trenirati in igrati tekme v Škofji Loki, mlajše igralke v Železnikih preprosto niso več videle in zainteresiranost za igranje je padala. V sezoni 1992/93 pa je ženski rokomet v Železnikih prenehal delovati. Ekipa 1989, od leve proti desni: prva vrsta Pegi Berce, Tina Lušina, druga vrsta: Tadeja Trojar, Suzana Kotar, Mateja Kejžar, Mirjana Kovačič, Nada Pohleven, Nina Jenšterle, tretja vrsta: Petra Rupar, Nataša Oman, Darka Kalan, Tanja Jovanovič, Eva Penko in trener France Lušina. TVD PARTIZAN SELCA – selška sankarija – Branko Bertoncelj Vir: Gregor Habjan, Vili Rakovec, Sankaško društvo Domel, arhiv TVD Partizan Sankaški zanesenjaki iz Selške doline so že sredi petdesetih let organizirali sankaška tekmovanja v okolici Selc in Železnikov. Organizacija je potekala v okviru TVD Partizan Selca. Prve tekme v dolini so se pričele leta 1960 Po stezah partizanske Jelovice in sicer prva tekma je bila iz Prtovča, 1961 iz Topolj. Na prvo sankaško tekmo izven doline so šli tekmovalci kar peš čez Jelovico v Bohinj (prvi tekmovalci: Jelo Eržen, Marinka Eržen, Tone Pohleven, Vinko Leben, Tone Leben, France Podrekar, Viko Drol in Pavle Pikuš) Prvi organizatorji in gonilna sila društva TVD Partizan – sankaške sekcije so bili: Jože Benedičič , Viko Drol, Vinko Bernik in Mirko Polajnar. Veterani TVD Partizan – spoznam Bernik Vinka in Jesenko Jože, Leben Ludvik, Habjan Toni, Pfajfar Milka, Prezel Jože, Benedičič Jože, Gortnar Polde Gorenjski glas, 19. december 1962 Sankanje v Selški dolini – Smučarji iz Selc so sklenili, da bodo v svojem klubu pričeli gojiti tudi tekmovalno sankanje. V ta namen bodo zgradili tudi progo, na kateri se bodo prvič pomerili na tekmovanju »Po stezah partizanske Jelovice«. Štart bo pri vasi Kališe, cilj pa v Selcih. Marljivi selški smučarji pravijo, da bo še precej dela, preden bo proga pripravljena za tekmovanja. Na več mest bo treba navoziti pesek, zavoje bo treba posebej izoblikovati, na nekaterih nevarnejših delih pa bo treba postaviti ogrado. Sedaj dela nekoliko zavlačuje novo zapadli sneg, kljub temu pa se bodo selški smučarji potrudili, da bodo dela do predvidenega tekmovanja tudi opravili. Gorenjski glas, 28. januar 1963 Društveno tekmovanje – 27. januarja je TVD Partizan priredil sankaško društveno tekmovanje v sankanju. Udeležilo se ga je 90 tekmovalcev. Lepo urejena proga, ki je bila speljana po cesti Topolje – Selca, je bila dolga 2.000 m in je imela 250 m višinske razlike. Člani: 1. Viko Drol 2. Janez Suva 3. Jelo Eržen Mladinci: 1. Miha Debeljak 2. Lojze Tomažin 3. Viko Debeljak Članice: 1. Anica Pikuš 2. Marija Rejc 3. Erna Kovač. Prva »umetna proga« v Selški dolini je bila izpod Kališ do Selc. Progo so delali na roke, bande in progo so polivali cele noči s sodi in kanglicami za zalivanje rož, ponoči je bila narejena umetna razsvetljava da se je lahko delalo in kasneje izvedlo tudi nočni tekmi. Od 1963 dalje je bila izpod Zabrekev do Topolj na novo trasirana proga in od tega leta dalje se umetnih prog ni več delalo. Poročilo o sankaških tekmah 13.01.1963 (arhiv Partizan) v Selcih v okviru prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«. Štartalo je 114 tekmovalcev in sicer: 36 članov, 30 mladincev, 9 članic in 39 članov na samotežnih saneh. Proga je bila dolga 2.000 m, višinska razlika 270 m. Zaradi novo zapadlega snega je bila proga mehka in zato počasnejša. Vreme: med tekmovanjem je snežilo, temperatura – 8 C. Tekmovanje se je vršilo na obronkih Jelovice. Štart je bil v Topoljah nad Selci, cilj pa v samih Selcih. Sodniški zbor je delal v redu, le reditelji niso opravili svoje dolžnosti, zaradi novo zapadlega snega. Naslednje tekme so bile organizirane na progi Zabrekve – Topolje. 27.01.1963 je bila organizirana še ena društvena tekma z udeležbo 90 sankačev. 12.01.1964 Po stezah partizanske Jelovice z udeležbo 134 sankačev. 10.01.1965 Po stezah partizanske Jelovice z udeležbo 182 sankačev. 06.02.1965 meddruštvena sankaška tekma z udeležbo 162 sankačev. Za vmesna leta podatki o organizaciji tekem v Selcih manjkajo. 11.01.1970 Po stezah partizanske Jelovice 01.03.1970 republiško prvenstvo z navadnimi sanmi z udeležbo 85 sankačev 08.03.1970 sankaška meddruštvena tekma z udeležbo 113 sankačev. 22.02.1970 republiško prvenstvo za pionirje z navadnimi sanmi z udeležbo 57 sankačev. 10.01.1971 Po stezah partizanske Jelovice z udeležbo 116 sankačev. 07.02.1971 sankaška meddruštvena tekma za Pokal Selc 13.02.1971 občinsko prvenstvo sankanje pionirji in pionirke, z udeležbo 51 sankačev. 09.01.1972 Po stezah partizanske Jelovice na progi Rudno z udeležbo 192 sankačev. 12.01.1973 Po stezah partizanske Jelovice ponovno na progi Zabrekve – Topolje 25.02.1973 tekma Pokal 1000 let SELC na progi Novak – Rudno z udeležbo 132 sankačev 11.01.1974 Po stezah partizanske Jelovice Laniše-Rudno z udeležbo 127 sankačev 11.01.1975 Po stezah partizanske Jelovice 01.02.1975 sankaška tekma Republiško prvenstvo Poročilo o sankaških tekmah 1. in 12.01.1969 (arhiv Partizan ) v Selcih v okviru prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«. Tega tekmovanja, se je kot vsako leto do sedaj, udeležilo veliko število tekmovalcev, zato ga lahko prištevamo v enega najbolj množičnih sankaških tekmovanj v Sloveniji. S tekmovalnimi sanmi je bilo tekmovanje nočno z električno razsvetljavo. Proga je bila dolga 800 m in je imela osem umetno zgrajenih zavojev. Povprečni padec je bil 13 %. Z navadnimi sanmi se je tekmovalo na isti progi, samo da je bilo tekmovanje podnevi. Tekmovalo je 113 tekmovalcev z navadnimi in 72 tekmovalcev s tekmovalnimi sanmi, torej skupno 185 sankačev. Poročilo o sankaški tekmi 09.01.1972 (arhiv Partizan) na progi Laniše – Rudno v okviru prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Proga je bila dolga 1050 m s povprečnim padcem 12 % s sedem ostrejšimi in več manjšimi zavoji. Tekmovanje je potekalo hitro, v najlepšem redu. Proga je bila odlično pripravljena. Vreme je bilo sončno in hladno – zelo primerno za tekmovanje. Tehtanje sani je bilo v redu izvršeno, nobene sanke niso presegle predpisane teže. Razglasitev rezultatov je bila v jedilnici Alples Železniki. S tekmovalnimi sanmi je sodelovalo 98 sankačev, z navadnimi in samotežnimi sanmi pa 94 sankačev, torej skupno 192 sankačev. Sankači so se udeleževali tekem, ki so bile v teh letih organizirane: na Jesenicah, v Bohinju, v Tržiču na Zelenici, na Savskih jamah na Jesenicah, v Idriji, v Begunjah, v Sori pri Medvodah, Golte, Jezersko, Šmarjetna gora pri Kranju. Da je bilo sankanje v tistem obdobju množični šport dokazuje koledar prireditev Sankaške zveze Slovenije za leto 1970, kjer je bilo navedeno 20 tekem Prvi sankači: (podatek 13.01.1963) Jelo Eržen, Viko Drol, Štefan Nastran, Jože Hajnrihar, Ciril Debeljak, Janez Šolar, France Šolar, Viko Debeljak, Miha Debeljak, Peter Gortnar, Jože Frelih, Cilka Pegam, Marjan Tolar, Tone Potočnik, Janko Jelenc, Peter Kejžar, Anton Pintar. Ženske: Marinka Eržen, Anica Pikuš, Erna Kovač, Marija Potočnik, Ida Polajnar, Marica Rejec, Andreja Gartner, Katarina Šlibar, Minka Gartner, Cveta Tolar. Mladinci: Toni Habjan, Rudi Habjan, Vinko Leben, Vinko Marenk, Pavle Pikuš, Tone Žitnik, Franc Prezelj, Vinko Leben, Franc Rozman, Janez Rakovec, Rafko Rakovec, Rado Goljevšček, Lojze Nastran, Janko Gajgar, Franc Pegam, Janez Pogačnik, Tone Pohleven, Franc Bašelj, Stanko Fojkar, Pavle Mohorič, Janez Megušar, Tone Nastran, Ivan Rakovec, Janko Benedičič, Lojze Tomažin, Franc Čenčič, Franc Podrekar, Tejo Tušek, Stane Jelenc, Bojan Mohorič, Milan Potočnik, Igor Debeljak, Franc Rakovec, Polde Tušek, Jože Rakovec, Matevž Debeljak, Polde Nastran, Franc Podrekar. V dvojicah pa so nastopali: Janez Tomažin, Stanko Frelih, Alojz Kokalj, Vinko Klemenčič, Janez Benedik, Viktor Benedik, Jože Benedik, Anton Pintar, Peter Vrhunc, Franc Šolar, Janez Berce, Tone Vrhunc, Franc Klemenčič, Franc Vrhunc, Franc Pfajfar, Jože Pfajfar, Tone Klemenčič, Janez Podlipnik, Matija Megušar, Ciril Markelj, Franc Potočnik, Janez Šolar, Ivan Jelenc, Vinko Jelenc, Lojze Mohorič. sodniški zbor 1963 v Selcih sankaška proga Topolje - Zabrekve Od leta 1970 dalje se pojavljajo sankači: (tokrat že pod imenom društva Alples Železniki): Ivanka Šolar, Mira Jelenc, Pavla Šolar, Marjan Prevc, Ivan Kokalj, Gregor Eržen, Marjan Teran, Tone Kokalj, Anka Šolar, Albina Derlink, Cilka Pfajfar, Toni Habjan, Viko Debeljak, Marjan Tolar, Vinko Derlink, Milan Ceferin, Franc Šolar, Matevž Debeljak, Jože Pegam, Jure Veber, Mirko Mohorič, Lenart Tušek, Iztok Mohorič, Viko Debeljak, Polde Tušek, Jože Frelih, Pavle Pikuš, Tone Potočnik, Rudi Habjan, Matevž Tušek, Cveta Tolar, Prevc Vinko, Podrekar Franc, Goljevšček Rado, Marica Benedik, Tone Potočnik, Majda Habjan, Tone Šolar, Jaka Gartner. posnetek sankačev na startu podelitev Marjan Prevc prvi Leta 1970 se je TVD Partizan reorganiziral in sankaški šport je prevzelo novo društvo ŠD Iskra Železniki ter kasneje Sankaško društvo Domel Železniki. Sami tekmovalci in organizatorji pa so bili še vedno večinsko iz Selc in Dolenje vasi. 15.10.1973 pa je bilo ustanovljeno novo društvo Športno društvo Železniki pod pokroviteljstvom Iskre Železniki in prevzelo pod svoje okrilje sankače in smučarje. Predsedniki sankaške sekcije oziroma kasneje sankaškega društva so bili: Jože Benedičič, Viko Drol, Mirko Polajnar, Vinko Bernik, Vinko Nastran, Marjan Prevc, France Pohleven, Viljem Rakovec in Gašper Potočnik. Naslednja generacija: (od 1975 dalje) France Pohleven, Marko Lotrič, Štefan Lotrič, Rudi Markelj, Vili Berce, Zdravko Berce, Rudi Basaj, Simon Basaj, Edo Pohleven, Vili Rakovec, Simon Bernik, Rudi Bernik, Primož Bernik, Klemen Bernik, Branko Jelar, Štefan Zadravec, Janko Zadravec, Janez Potočnik, France Potočnik, Marjan Potočnik, Jože Tušek, France Tušek. Boris Nastran, Florjan Šturm, Matjaž Šturm, Matej Podlipnik, Andrej Habjan, Mohor Habjan, Tomaž Habjan, Gregor Habjan, Jerneja Jelenc, Borut Fejfar, Jure Fejfar, Sonja Čenčič, Gregor Kalan, Jože Kalan, Griša Guzelj, Damjan Lavtar, Uroš Lavtar, Janez Rakovec, Jolanda Rakovec, Gašper Benedik, Matic Benedik, Gašper Megušar, Jure Potočnik, Gašper Potočnik, Mario Gortnar, Jure Pohleven, Irena Pohleven, Špela Pohleven, Matic Egart, Dejan Lotrič, Tina Tolar, Veronika Tolar, Nadi Tolar, Jožica Tolar, Marija Tolar Šmid, Peter Štalec, Tončka Štalec. Obdobje od leta 1979 do 2000 Ko pa se je v začetku osemdesetih let (1979) uredila sankaška proga Zakraj v Dolenji vasi, je sankanje doživelo največji razcvet, saj je bilo v društvu več kot trideset aktivnih tekmovalcev.  1979 izdelava proge v Dolenji vasi  1981 izdelava zajetja in vodovoda ob progi v Dolenji vasi  1984 tekma Karavanške turneje (Dolenja vas)  1985 izdelava novega zgornjega in spodnjega dela proge v Dolenji vasi  1986 izdelava startne in ciljne hišice v Dolenji vasi  1989 trasiranje in priprava terenov za izdelavo rezervne sankaške proge na Soriški planini za prvo večje tekmovanje; Mladinskega evropskega prvenstva  1990 organizacija Mladinskega evropskega prvenstva (Soriška planina – Možic)  1992 preimenovanje v Sankaški klub Domel  1998 organizacija tekme za Svetovni pokal (Dolenja vas)  1999 napeljava novega vodovoda in kabla za merjenje časov ob celotni progi logo svetovnega pokala 2000 Obdobje 2000 naprej  2000 organizacija zadnje tekme za Karavanški pokal  2000 organizacija tekme za Svetovni pokal (Dolenja vas)  2001 trasiranje proge Drauh na Soriški planini – posek  2002 izdelava proge na Soriški planini (proga, voda, elektrika)  2002 organizacija zaključne tekme za Svetovni pokal (Soriška planina – Drauh))  2003 organizacija Svetovnega prvenstva ( Soriška planina)  2007 organizacija Velike nagrade Evrope v sankanju na saneh s koleščki (Lajše)  2008 organizacija dveh tekem za Svetovni pokal (Soriška planina – Drauh)  2012 organizacija tekme za Svetovni pokal (Soriška planina – Drauh)  2017 organizacija tekme za Svetovni pokal (Soriška planina – Drauh) Poleg naštetega je bilo tako v Dolenji vasi, kot tudi na Soriški planini organizirano veliko število Državnih prvenstev s tekmovalnimi sanmi na naravnih progah. V zadnjih letih, ko v Sloveniji ni bilo več tekmovalno sankanje tako številčno, pa je bilo na Soriški planini organizirano večje število Državnih prvenstev v sankanju s športnimi in samotežnimi sanmi. Vili Rakovec – poročilo o tekmi svetovnega pokala 2000 V Dolenji vasi Sankaška zveza Slovenije kot organizator in Sankaško društvo kot izvajalec sta v dneh od 18. do 20. februarja na sankaški progi ZAKRAJ v Dolenji vasi organizirala tekmo za Svetovni pokal v sankanju na naravnih progah. Petek 18. februar Prvi gledalci so prišli že pred začetkom. Osnovnošolci s spremstvom si radovedno ogledujejo tekmovalce na progi kot tudi v ciljnem prostoru, ter jih prosijo za avtograme. Sobota 19. februar Na sporedu sta po dve vožnji dvosedov in deklet, sledile so vožnje moških. Najbolj zanimive, najbolj atraktivne, najhitrejše. Ob progi in na ciljnem prostoru se je zbralo okoli 2000 gledalcev, ki so burno pozdravljali vsakega tekmovalca. Dvajset redarjev ob progi pa je skrbelo, da je bila proga za vsakega tekmovalca optimalno pripravljena, da na njej ni bilo nastrganega ledu, ki so ga v zavojih in pri zaviranju pustili prejšnji tekmovalci in da so bili s proge odstranjeni ščitniki, ki so se ob kontaktu z odbojnimi ograjami odlomili od sani. Gledalci so napeto spremljali vmesne čase na semaforjih, kajti po njih so že lahko napovedovali končne čase. Na 6. mestu pa je bil na veliko veselje organizatorjev in gledalcev uvrščen Gašper Benedik. Nedelja 20. februar Dan odločitve. Točno ob 900 začnejo moški. Benedik kljub glasnemu spodbujanju gledalcev ni zmogel še ene ponovitve sobotne vožnje in tako je z 10. časom 2. vožnje izgubil dve mesti. Sledila pa je še tretja vožnja moških. 4000 gledalcev, ki so si prišli ogledat nedeljsko tekmovanje, se je nagnetlo ob progi. Tako je zopet napetost rasla od tekmovalca do tekmovalca. Napeto spremljanje vmesnih časov in navijanje. Le to so sedaj počeli gledalci. Gostinski objekti ob progi in na cilju so samevali. Vsak je hotel videti najboljše sankače na delu. In na koncu? Razplet za kriminalko. Gašperju Benedik je po napaki v drugi vožnji uspelo obdržati 8. mesto. To je tudi ponovitev najboljše uvrstitve slovenskih sankačev na tekmovanjih za Svetovni pokal. Grega Špendov in Borut Fejfar sta z doseženima 12. in 14. mestom zaostala za pričakovanji, vendar sta njuna rezultata v okviru doseženih rezultatov na tekmovanjih za Svetovni pokal v letošnji sezoni. Tekmovalci in predstavniki mednarodne sankaške zveze (FIL) so bili navdušeni. Veliko število gledalcev, glasno vzpodbujanje in odlična organizacija prireditve dejavniki po katerih so predstavniki FIL ocenili prireditev z odlično oceno. Organizatorjem je kljub težavam z vremenom uspelo pripraviti progo, na kateri kljub drznim vožnjam tekmovalcev ni bilo nobenih poškodb. To vse pa je dobra popotnica za Svetovno prvenstvo leta 2003. Bilten naslovnica 2008 Gašper Benedik na tekmi Večji uspehi nekaterih boljših tekmovalcev  Toni Habjan - umetne proge kvalifikacije na olimpijske igre (Lake PLacid (1980), 17. mesto dvosed (Habjan-Picon) Konigssee (1980), naravne proge 4x Državni prvak  France Pohleven (umetne proge , kandidat za OI Sarajevo (1984), naravne proge, 19.mesto Evropsko prvenstvo Garmisch-Partenkirchen 1987 )  Simon Bernik ( 3. mesto interkontinentalni pokal , 16.mesto Svetovno prvenstvo Gsies(1990)  Tina Tolar ( 12.mesto Svetovno prvenstvo Gsies(1994)  Vili Rakovec (13. mesto Svetovni pokal Carezza, (1994) 2. mesto Interkontinentalni pokal Jesenice (1998)  Gašper Megušar (10. mesto mladinsko SP Aosta (1997) 8. mesto Mladinsko EP Szczyrk (1996), 19. mesto Svetovno prvenstvo Oberperfuss 1996),  Gašper Benedik (7. mesto mladinsko SP Aosta (1997), 8. mesto Svetovni pokal Dolenja vas (2000), 11. mesto Svetovno prvenstvo Olang (2000)  Borut Fejfar (8. mesto Svetovni pokal Obdach, 11. mesto skupno Svetovni pokal, 12. mesto Svetovno prvenstvo Olang (2000)  Jure Potočnik (1. mesto sankanje na koleščkih Velika nagrada Evrope 2007) Izdelovalci tekmovalnih sank s katerimi sanmi so tekmovali na uradnih tekmah: Franc Pohleven Trenerji reprezentance Slovenije v sankanju na naravnih progah iz našega društva: Jože Rakovec, Franc Pohleven, Gregor Habjan Sankanje na naravnih progah je tekmovalna disciplina, kjer tekmovalci uporabljajo posebne tekmovalne sani, izdelane po mednarodnih predpisih, proge pa so posebej utrjene, s trdo ledeno površino, na naravnih terenih. Sankanje je potekalo na ledenih progah, ki so varovane z lesenimi ogradami, ki preprečujejo oz. varujejo tekmovalca v primeru preslabe izvedbe zavoja, ter tekmovalca ob udarcu v ogrado največkrat obdržijo na progi, da lahko nadaljuje svojo vožnjo. Tekmovalec za vožnjo uporablja nizke tekmovalne sani na katerih leži in jih s pomočjo nagibanja telesa, pritiskanjem prednjih krivin in vlečenja krivin preko jermena tudi krmari. Tekmovalec ima zaradi svoje varnosti in boljše aerodinamike oblečen tekmovalni dres, rokavice, čelado z očali in obutev z zavorami. Organizacijski odbor in vsi sodelavci Svetovni pokal v sankanju 2000 TVD PARTIZAN SELCA – selška smučarija – Branko Bertoncelj Sankaška proga Zakraj Dolenja vas Sankaška proga Drauh Soriška planina Sankaška proga sankanje na koleščkih Lajše Vir: Zbornik smučanje na Selškem nekoč in danes (2005) Smučarski klub Domel Tekmovalno smučanje na Selškem se je pričelo leta 1955. Začetnika, pravzaprav korenini Selške »smučarije«, sta bila TVD Partizan Selca in TVD Partizan Železniki. Obe društvi sta bili po vojni nosilki telesne kulture in redne vadbe. Delovali sta v sklopu Partizana Slovenije, Zveze za telesno kulturo. Pod svoje okrilje sta vzeli tudi smučarje. Teptanje terena za trening je prvim resnim smučarjem vezlo več časa kot sama vadba. Toda zagnanost, veselje do smučanja, trma in seveda konkurenca, vse je počasi kazalo rezultate, da so se iz skupine smučarjev že izluščili tekmovalci. Začetek nekega resnega tekmovalnega smučanja, bi lahko postavili v leto 1954. V tem času so se v društvih že organizirale smučarske sekcije, samostojno oz. v sklopu s sekcijami skokov, tekov in sankanja. TVD PARTIZAN SELCA – Ni točnega podatka, kdaj so se selški smučarji udeležili prve tekem. Odhodi tekmovalcev na tekmovanja so bili bolj izjeme kot pravilo. Na tekmovanja so posamezniki odhajali na lastne stroške. Na tista tekmovanja, ki so bila v bližini, so večinoma odhajali peš, sicer pa tudi z javnim prevozom. Od leta 1957 je nekaj smučarjev in smučarskih delavcev pod vodstvom Jožeta Benedičiča delovalo s polno idealizma, zagnanosti in majhnimi materialnimi sredstvi. Tako so že leta 1964 imeli v društvu oz. smučarski sekciji za alpske discipline skupaj 107 članov. Od tega je bilo 13 članov, 3 mladinke, 7 mladincev, 9 pionirk in 75 pionirjev. Strokovnega kadra je povsod primanjkovalo, na ta problem je opozoril Filip Gartner, ki je bil vodja smučarske sekcije v TVD Partizan Selca, smučarski učitelj in strokovna gonilna sila društva. Člani TVD Partizan Selca Jože Benedičič in Ivan Mohorič Delo v smučarski sekciji društva je potekalo po vnaprej pripravljenem načrtu treningov za posamezno sekcijo. Matično smučišče so bili PANOVNIKI pod MIKLAVŠKO GORO. Mnogo udarniških ur so člani društva v letnem času opravili za čiščenje in vzdrževanje, v zimskem pa za teptanje proge. Poleg smučarjev so bili v TVD Partizan Selca zelo aktivni tudi skakalci, sankači in rokometaši. Bil je to čas, ko bi lahko rekli, da so sledili geslu, ki ga je v zaključnem poročilu za svojo sekcijo napisal predsednik sankačev Viko Drol. »Športniki, vse sile za čim večji razmah športa v naši dolini« Nekaj ljudi, ki se je voluntersko spopadalo z organizacijsko, materialno in finančno osnovo za delovanje društva, ni imelo malo dela. Gradnje športnih terenov so presegle zmožnosti tudi tistih, ki so hoteli pomagati. Da sta bili želja in zagnanost veliki, dokazujejo posojila, ki so jih člani dajali društvu za plačevanje računov, kot so zapisali. TVD PARTIZAN SELCA in TVD PARTIZAN ŽELEZNIKI – Bila sta večna konkurenta. Tega večnega rivalstva se nekateri spominjajo bolj ognjevito, drugi pa manj. Če je bilo treba, so sodelovali zelo dobro in bili tudi veliki prijatelji. Včasih pa so se grdo gledali, da je bilo kaj. Pravzaprav so bili na tekmah tudi zaresna konkurenca. Kdo so bili ljudje, ki so urezali smučino tekmovalnemu smučanju na Selškem in se prebili skozi vse začetniške težave? Prav ti ljudje so za sabo potegnili vrsto mladih, ki so šli po njihovi poti. Vsi ti, ki so tvorili to začetniško obdobje, so dali vse od sebe, kar so takrat mogli in znali. VODSTVO DUŠTVA IN SODELAVCI: Jože Benedičič, Viko Drol, Mirko Polajnar, Tone Podlipnik, Darinka Habjan, Ludvik Leben, Vinko Leben. TEKMOVALEC, UČITELJ SMUČANJA – največji poznavalec in organizator; Filip Gartner SMUČARJI – Filip Gartner, Miha Gartner, Tone Gartner, Aleš Gartner, Nejko Gartner, Lipe Gartner, Janče Šmid, Ivan Mohorič, Franc Benedičič, Rajko Žitnik, Anton Žitnik, Jože Žitnik, Peter Veber, Tone Nastran, Tone Pintar, Franc Trojar, Filip Kemperle, Stane Kemperle, Tadej Zaman, Dušan Hafner, Viko Košir, Stane Košir, Franc Fajfar, Zdravko Rejc, Janez Gartner, Marko Čufar, Vinko Rant, Jože Benedičič, Marjan Rakovec, Marjan Tolar, Filip Šolar, Marko Črnivec, Lado Hafner, Franc Bernik, Janez Markelj, Miha Habjan, Miran Gartner, Darko Gartner, Tone Čufer, Rok Čufer, Drago Hafner, Peter Krek, Dolenec Franc. SMUČARKE – Minka Gartner, Damjana Košir, Marjetka Veber, Danica Demšar, Zvonka Veber Lojze Žumer, Franc Kalan, Tone Kejžar, Jože Benedičič, Tone Tavčar, Niko Žumer, Jernej Gortnar, Jože Kalan, Tine Jelenc, leto 1954 Veliko delo, za katero pa niso imeli možnosti dobiti nobene kolajne in priznanja, so opravljali smučarski delavci po društvih. Največkrat je bil omenjen Jože Benedičič. Smučarji sicer pravijo, da so se včasih malce jezili, obenem vedo, da brez vztrajnosti in trdne volje smučarskih delavcev, ne bi dosegli tega, kar so. Spominjajo se, kako so cel teden v Panovnikih teptali snega za nedeljsko tekmo. Jože je v soboto postavil progo tam, kjer ni bilo poteptano. Teptali so še celo soboto, tako da so v nedeljo na tekmo prišli kot cunje. Kaj pa pravijo smučarji o sebi? Marsikdo, ko brska po spominih, kar ne more verjeti, kako zelo je živel za to smučarijo. Za današnje razmere slabo oblečeni in obuti, so bili po cele dneve zunaj. Na slabo poteptanih progah je velikokrat o uspehu odločala oprema. Vezalke na čevljih je bilo težko zategniti toliko, da je bila noga stabilna. Pogosto jim je odpenjalo vezi. Na kakšni tekmi se v cilju niso pogovarjali o tem, kakšen čas ima kdo, temveč kolikokrat je padel. Za vse discipline so imeli ene smučke. Vezi so bile v začetnem obdobju problem. Denarja za nakup boljših ni bilo. Filip je poznal svoje fante in si je za par dni sposodil vezi Marker. Tone in Rajko sta si vezi ogledala. Tone je pripravil nekaj skic, Rajko pa orodje in sta vezi izdelala. Njuni izdelki so bili namenjeni za smučarje selškega Partizana. A glej, vzporedno je na sosednjem stroju Tone Lotrič izdeloval marker za konkurenčno ekipo iz Železnikov. Na prvo tekmo z novimi vezmi so se odpravili v Kranjsko goro in nemalo so se jim čudili, ko so bili tekmovalci iz Selške doline tako enotno opremljeni z markerjem. Tudi maže so bile povod za različne študije. Masa iz stopljenih žogic za namizni tenis je zapolnila poškodbe in odrgnine na smučeh. Navadni vosek z različnimi dodatki, kot sta bila katran in smola, pa je naredil smuči hitrejše. FILIP GARTNER (sam ocenjuje svoje trenersko učno obdobje) - Prve trenerske izkušnje sem pridobival v domačem društvu Selca pri Železnikih. Za treniranje alpskega smučanja takrat seveda ni bilo dobrih pogojev, obstajala pa je izjemna volj za delo, vadbo, trening in ustvarjanje. Ni bilo kriznih obdobij, saj je vse šlo vedno na boljše. To je mene in druge gnalo v iskanje novih znanj, informacij, o drugačnih rešitvah. Kljub temu sem se leta 1964, ko se mi je ponudila možnost nadaljevati šolanje, poslovil od svoje doline in društvenih tovarišev. Moje delo doma pa je prevzel brat Aleš.ALEŠ GARTNER – je bil član TVD Selca že od leta 1959, iz društva pa je odšel po sezoni 1977/78. To je bil čas, ko se je delalo pod vodstvom glavnega trenerja načrtno in strokovno, kar so pokazali tudi dobri rezultati. S Filipovim odhodom 1964, so mu bile prepuščene vse organizacijske in strokovne naloge v zvezi s treningi. Oba trenerja, sta po odhodu iz društva naredila bleščečo trenersko kariero. Aleš Gartner, Filip Gartner ŠPORTNO DRUŠTVO ALPLES – Tovarna Alples se je z ustanovitvijo Športnega društva Alples namenila vključiti v razvoj športa v Selški dolini. V letu 1970 so se tako tudi sankači in smučarji TVD Selca priključili Športnemu društvu Alples in nadaljevali z delom v novem društvu. Nekaj starejših članov TVD Partizana je ob prehodu končalo s tekmovanji, drugi pa so vstopili v novo društvo kot vaditelji. Ob prehodu so vključili v smučarske vrste tudi več novih mladih članov. Društvu je predsedoval Tone Kemperle. V letu 1973 se je tudi tovarna Iskra priključila v razvoj športa v Selški dolini. Odločili so se prevzeti smučarski in sankaški šport. Tako je bilo ustanovljeno Športno društvo Železniki. Predsednik društva je bil Mirko Polajnar, člani pa Matevž Šmid, Jože Prezelj, Jože Benedičič, Viko Drol, Tone Mohorič, Lado Nastran in Janče Šmid. 1981 se sprejme sklep o spremembi imena društva. Novo ime je Športno društvo Iskra Železniki, leta 1992 pa spet novo ime društva Športno društvo Domel. ŠPORTNO DRUŠTVO SELCA – Branko Bertoncelj Vir: Bilten društva in arhiv ŠD Selca: Brane Bertoncelj Po ukinitvi Partizana Selca je nekaj časa v Selcih trajalo zatišje v organizacijskem smislu. Ob podpori Zveze telesnokulturnih organizacij občine Škofja Loka in Krajevne skupnosti Selca je padla odločitev za ustanovitev športnega društva kot ga poznamo danes. ŠPORTNO DRUŠTVO SELCA, društvo za šport in rekreacijo je bilo ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru v Selcih, dne 15. 12. 1985 Ustanovni člani: Bojan Berce, Primož Bernik, Brane Bertoncelj, Brane Lavtar, Štefan Lotrič, Rudi Markelj, Vinko Prevc, Franc Potočnik, Franc Rant in Tomo Vrhunc. Upravni odbor aktualni: Brane Bertoncelj, Aljoša Habjan, Marko Lotrič, Gašper Benedik, Mitja Lotrič, Tomaž Habjan, Borut fejfar, Boštjan Bernik, Tadej Bernik, Staš Habjan, Nejc Čenčič, Miha Marenk, Stanko Rovtar, Nejc Jagodic, Boris Nastran, Florjan Šturm, Andrej Habjan. V preteklosti so v upravnem odboru sodelovali poleg naštetih še: Vili Berce, Lojze Jelenc, Aleš Hajnrihar, Janez Potočnik, Brane Čenčič, Franc Rakovec, France Tušek, Janez Thaler, Janko Zadravec, Franci Dolenec, Marko Čenčič, France Pohleven, Jure Rakovec, Boris Nastran, Aleš Leben, Robi Ozanič, Matej Podlipnik, Gregor Habjan, Uroš Podlipnik, Zdravko Markelj, Lado Hašič, Gregor Lavtar, Andraž vrhunc, Miha Thaler, Sandi Volf, Stane Šolar. Svoje prostore je društvo na začetku imelo v Krekovem domu v Selcih, kjer so se, v bivši mladinski sobi, odvijali sestanki in družabna srečanja. Po letu 1993, ko je bil na športnem parku Rovn vsaj delno urejen prostor za takšne namene, pa je sedež preselilo na to lokacijo. Travnato igrišče Rovn pred letom 1980 Že v letu 1985 in 1986 je ŠD Selca s finančno pomočjo Krajevne skupnosti Selca obnovilo most na Rovn ter samo igrišče (ureditev ograje, mreže zaščitne, nasutje igrišča). Konec leta 1988 je KS Selca dala soglasje za ureditev začasnega bifeja v mladinski sobi Kulturnega doma in ŠD Selca je z delovnimi akcijami prostor preuredil in odprl bife, ki je bil odprt do uradnega odprtja gostinskega lokala (picerije) v Kulturnem domu. Petek, sobota in nedelja je bife obratoval, člani društva so s prostovoljnim dežurstvom opravili ogromno delo. Z izkupičkom od bifeja in z organizacijo veselic je društvo pridobivalo del sredstev za delovanje. Da bi Rovn naredili še bolj zanimiv in pester za vse generacije, smo se leta 1988 odločili za postavitev otroškega igrišča ob travnatem igrišču (peskovnik, tobogan, gugalnici). Pogled na Rovn z mostu – v prejšnjih časih Že nekaj časa so člani izvršnega odbora resno razmišljali o izgradnji tenis igrišča. Formirali so tudi gradbeni odbor v sestavi: Marko Lotrič, Brane Lavtar, Brane Bertoncelj, France Rant in Mario Thaler, kasneje pa so v odbor vključili še Franca Rakovca. Dela na tenis igrišču so se pričela 18. 9. 1989 s pričetkom zemeljskih del. Odstranjeno je bilo 5000 m3 zemlje, nato se je postavil betonski oporni zid ter delno izravnalo nasipe. V letu 1989 je 51 članov ŠD Selca opravilo skupno 1.073 prostovoljnih delovnih ur, da smo se sploh lahko lotili dela, pa smo bili uspešni pri pridobitvi sponzorskih sredstev predvsem iz strani Iskra elektromotorji. V letu 1989 smo s Krajevno skupnostjo Selca uredili vse potrebno, da smo postali upravitelji igrišča Rovn. Izkop zemlje za tenis igrišče 1989 Akcija: izdelava betonskega opornega zidu 1989 01. 11. 1990 so Rovn opustošile poplave in napravile ogromno škode. Odplavljen je bil most, potrgana in poškodovana električna (dva drogova in napeljava čez vodo) in vodovodna napeljava (potrgan dovod tekoče vode čez Soro), kanalizacija, spodkopane in poškodovane dovozne poti in parkirni prostor, odtrgano obrežje Sore vzdolž kompleksa, porušeni zaščitni mreži na rokometnem in nogometnem igrišču, uničena dva rokometna gola, cel kompleks naplavljen z blatom, skalami in vejevjem. V letu 1991 smo posledice poplav sanirali. V letu 1993 smo dokončali tenis igrišči do te mere, da je bilo možno igranje tenisa. Tako smo uredili plato pri vhodu na igrišče, postavili smo kontejner ter ga pokrili s streho, uredili notranjost kontejnerja in uredili okolico s tlakovci. V naslednjem letu smo zgradili WC in tuše. V letu 1995 smo uredili razsvetljavo tenis igrišč. V letu 1997 je bilo asfaltirano rokometno igrišče, izdelana ograja. Leta 1998 so poplave, ki so prizadele Občino Železniki, spet prizadejale ogromno škodo tudi na kompleksu Rovn v Selcih. Oporni zid pri tenis igriščih dolžine 36 m in višine 5 m, je popolnoma izpodkopalo in ga zrušilo, novi asfalt na rokometnem igrišču je bil na več mestih dvignjen, uničeno je bilo nogometno igrišče, ceste na kompleksu izpodkopane, na njih nanosi blata, nasipi proti Sori pa izpodkopani in krepko poškodovani. V letu 1999 smo celoten športni park obnovili. V letu 2000 je bila urejena razsvetljava rokometnega igrišča ter prenovljena garderobno skladiščna stavba. Pričeli smo z oddajanjem piknik prostorov, uredili mini kamp. Leta 2006 je bilo izdelano novo igrišče za odbojko na mivki. Pogled iz zraka na Športni park Rovn Selca leta 2005 Postopek denacionalizacije: Občina Železniki je pooblastila društvo, da urejanje lastništva prevzame Športno društvo Selca. Zato smo v zadnjem trenutku ustavili vrnitev nepremičnin v naravi denacionalizacijskim upravičencem. Na podlagi parcelacije, je v letu 2005 Upravna enota 2. 6. 2005, izdala Sklep o ustavitvi postopka denacionalizacije za parcele Športnega parka Rovn v Selcih in ta sklep je postal pravnomočen dne, 23. 6. 2005. S tem sklepom je bil ustavljen postopek denacionalizacije in izpolnjen pogoj za prenos lastništva iz Sklada kmetijskih zemljišč na Občino Železniki in Športno društvo Selca. Naročena je bila cenitev Športnega parka Rovn Selca in na podlagi le te je bilo dogovorjeno razmerje solastništva med ŠD Selca in Občino Železniki, Športno društvo Selca 3/5 in Občina Železniki 2/5. Ureditev potrebnih dovoljenj: V letu 2007 smo pridobili uporabna dovoljenja za gostinski objekt in za vsa igrišča za šport, s tem je bilo legalizirano gostinstvo. Prav tako smo pridobili status društva v javnem interesu. Poplave 18.09.2007: Katastrofalne poplave, ki so 18.09.2007 prizadele Železnike, so praktično uničile celoten športni park Rovn. Ljudje iz cele Slovenije so ob teh katastrofalnih poplavah dokazali, da je solidarnost še živa, da so pripravljeni pomagati po svojih močeh, nekateri s prostovoljnim delom, drugi finančno, tretji s pozitivno promocijo. Brez vsega tega bi bila sanacija nemogoča. Poplave 2007 Sanacija poplav 2008: Izdelan je bil temeljit sanacijski program in sprejeta odločitev za kompletno prenovo Športnega parka Rovn, ki bo tudi ob morebitnih prihodnjih poplavah povečalo poplavno varnost. Prestavljeno je bilo visokonapetostno elektro omrežje v tla, kompletno nova napeljava vodovodnega in elektro omrežja, kanalizacije, meteornih voda. Izdelano je bilo eno tenis igrišče z umetno travo, asfaltna večnamenska ploščad je bila dvignjena za meter, zgrajeno igrišče za odbojko na mivki in otroško igrišče, popolnoma obnovljeno travnato igrišče, asfaltirane so bile dovozne poti, Občina Železniki je zgradila nov most in 14.06.2008 je bila otvoritev. Upravljanje ali najem Športnega parka Rovn 1993 Tomo Vrhunc 1994-1995 Rudi Basaj 1996-1999 Srečko Rehberger 2000-2009 Marjan Krajnik 2010 - Igor Marin Finančni podatki sanacije po poplavah Revizija-pregled vloženih sredstev na Športni park Rovn v Selcih je izvedel izvedenec in cenilec ocene investicij in finančne presoje na področju gradbeništva Franc Nahtigal. Iz revizijskega poročila je razvidno, da so bila sredstva v gradnjo Športnega parka Rovn upravičeno porabljena. Viri financiranja sanacije po poplavah po financerjih Zavarovalnica Adriatic odškodnina 10.660 eur Humanitarne pomoči preko ŠD Selca 35.000 eur Ministrstvo za šolstvo in šport 84.340 eur Fundacija za šport 155.798 eur Ministrstvo za okolje in prostor 47.040 eur Najemnina za športni park za pet let vnaprej 55.000 eur Donacije 25.345 eur Marin Igor 59.745 eur Občina Železniki občinski proračun 93.925 eur Humanitarne pomoči preko Občine Železniki 68.146 eur Dolgoročni kredit ŠD (ob najetju 200.000 eur) 132.677 eur S K U P A J 765.676 eur Športni park Rovn po poplavah 2009 Investicije 2009-2022: Zgradili smo večnamensko ploščad, dvignjeno za 50 cm (zaradi poplavne nevarnosti). Prostor v brunarici smo povečali, pridobili gradbeno dovoljenje in postavili leseno strešno konstrukcijo. Urejena je bila brežina Sore (ki so jo morali sofinancirati). Izvedla se je temeljita prenova gostinskega lokala. Ker smo se za izvedbo sanacije zadolžili, smo se skupaj z najemnikom odločili, da del lastniškega deleža lokala prenesemo na najemnika, on je poravnal obveznosti, hkrati pa izgradil novo kuhinjo in gostinski prostor. V naslednjih letih smo uredili čistilno napravo, uredili elektro priključek, opremili otroško igrišče, izdelali streho nad sanitarnim kontejnerjem. V letu 2022 je Občina Železniki zgradila nov leseni del mostu, 2023 in 2024 pa nove reflektorje na asfaltni ploščadi in igrišču za odbojko. Pregled opravljenih prostovoljnih delovnih ur glede na zapise v arhivu Vsa dela predvsem na Športnem parku Rovn so se izvajala predvsem s prostovoljnimi urami, v času največjih investicij čez 1.000 ur letno, sicer pa od 500 do 700 ur letno. Tako članom Športnega društva Selca, kot tudi tistim, ki niso bili člani, pa so opravili ogromno prostovoljnega dela, se moramo zahvaliti, da je Športni park Rovn takšen kot je in da so se v preteklih 35 letih izvajale številne športne dejavnosti. Prostovoljnega dela v organizaciji Športnega društva Selca je bilo 23.800 ur v 40 letih. 1985 / 500 ur (46 članov) uredilo se je travnato igrišče, uredila ograja okoli igrišča. 1986 / 530 ur (52 članov) zaščitna mreža pri travnatem igrišču, ureditev sobe v garderobni stavbi. 1987 / 550 ur (47 članov) temeljita obnova travnatega igrišča, kandelabri za razsvetljavo 1988 / 650 ur (56 članov) klubska soba v Krekovem domu 242 ur, nogometno in otroško igrišče 1989 / 1.351ur (51 članov) 1.073 ur na teniškem igrišču - škarpa, na nog. igrišču 278 ur 1990 / 820 ur (39 članov) 589 ur na teniškem igrišču, nasip proti Sori, posledice poplav odstranjevanje 1991 / 1.530 ur (57 članov) 1.353 ur na teniškem igrišču, nog. igr. sanacija poplave. 1992 / 830 ur (42 članov) 605 ur samo na teniškem igrišču, nog. igr., kontejner (gostinski) in inštalacije Pri izgradnji tenis igrišča od vključno leta 1989 do konca leta 1992 je bilo opravljenih 3620 prostovoljnih delovnih ur, na katerih je sodelovalo 86 članov ŠD, sankačev, gasilcev in ostalih. -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 1993 / 1.600 ur (57 članov) 1.353 ur na teniškem igrišču, ureditev platoja za gostinstvo 1994 / 540 ur (38 članov) WC in tuši, otroško igrišče nova igrala, travnato igrišče 1995 / 380 ur (35 članov) tenis igrišče, table, razsvetljava, sanacija poplave 1996 / 390 ur (34 članov) prenova garderob, zaščitne mreže, otroško igrišče 1997 / 320 ur (41 članov) ograja asfaltno igrišče, povečanje brunarice, otroško igrišče 1998 / 490 ur (47 članov) barvanje, zaščitne mreže, sanacija poplave 1999 / 440 ur (52 članov) ureditev brežine nad tenisom, drenaža travnatega igrišča, sanacija poplave 2000 / 330 ur (38 članov) lesena ograja asfaltno igrišče, prenovitev garderobne stavbe s šankom 2001 / 310 ur (29 članov) travnato igrišče, tlakovci pred gostinskim lokalom, ureditev cest in poti 2002 / 330 ur (37 članov) ureditev cest, zaledenitev, travnato igrišče 2003 / 380 ur (29 članov) obnova miz, klopi, ureditev piknik placa 2004 / 290 ur (32 članov) travnato igrišče, redna vzdrževalna dela 2005 / 390 ur (35 članov) piknik plac, kamp prostori, inštalacije 2006 / 766 ur (45 članov) igrišče za odbojko, prestavitev travnatega igrišča, drenaža, zaščitne mreže -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 2007 / 890 ur (42 članov) gostinski lokal, po poplavah septembra-oktobra 390 ur (50 - 60 člani ŠD, SD Domel, PGD Selca, RD Alples in člani ostalih društev iz občine) 2008 / 1.280 ur (105 članov) sanacija poplav 915 ur (105 oseb - člani ŠD, SD Domel, PGD Selca, RD Alples, KMN Ratitovec, člani ostalih društev iz občine, prostovoljci..) 2009 / 770 ur (38 članov) prireditvena ploščad, travnato igrišče, celoten športni park Sanacija poplav 2007-2009 / opravili 2896 ur – zapis v našem poročilu ( člani ŠD, ŠD Domel, PGD Selca, RD Alples, KMN Ratitovec, člani ostalih društev iz občine, prostovoljci). -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 2010 / 480 ur (41 članov) obnova gostinskega lokala, dodatna dela na vseh igriščih 2011 / 510 ur (29 članov) vzdrževalno investicijska dela, pomladna in jesenska ureditev parka 2012 / 530 ur (32 članov) vzdrževalno investicijska dela, pomladna in jesenska ureditev parka 2013 / 640 ur (37 članov) vzdrževalno investicijska dela, pomladna in jesenska ureditev parka 2014 / 690 ur (41 članov) travnato igrišče drenaža, nova ograja kovinska Od 2015 naprej LETNO 400 ur vzdrževalno investicijska dela, pomladna in jesenska ureditev park NOGOMET Brane Lavtar 1984 do 1987 France Potočnik 1988 Brane Bertoncelj 1988 Brane Bertoncelj, Brane Lavtar 1989 Marko Čenčič 1990 - 1994 Aleš Leben 1995 - 1999 Gašper Benedik 2000 - 2011 Zdravko Markelj 2004 - 2006 Gašper Benedik, Tadej in Boštjan Bernik 2011 - 2016 Tadej Bernik, Boštjan Bernik 2015 - 2023 Aljoša Habjan, Nejc Jagodic 2024 - PRAZNIK SLOFUTSALA S strani uredništva spletne strani ww.slofutsal.com, (Marko Berginc) smo dobili pobudo, da organiziramo 1.Praznik slofutsala oziroma malega nogometa. Organizacijo smo seveda z veseljem sprejeli in 18. in 19. avgusta 2006 prvo prireditev tudi uspešno izpeljali. Rdeča nit celotnega konca tedna je bil seveda malo nogometni turnir na asfaltu. V petek so se med seboj pomerile prijavljene ekipe in se najboljše uvrstile na glavni sobotni turnir, kjer so nanje že čakali največji mojstri malega nogometa pri nas, ki smo jih na turnir povabili. Poleg tekmovanj v tenisu, street ballu, pikadu, hokeju in rokometu so se izvedli še turnirji v odbojki na mivki in namizni nogomet, moč udarca pa je merila naprava za merjenje hitrosti žoge. Nekatere ekipe so prespale v zagotovljenem brezplačnem kampingu, reportaže iz turnirjev so bile na TV Primorka, kasneje tudi na Šport TV, Radio Sora in Radio Alpski val, športni tednik Ekipa, turnirji.com in slofutsal.com. Jagermeister party. Ob brežini proti Sori klopi in tribune, da so si številni gledalci lahko ogledali turnirje. 2006 (34 ekip) 1. Praznik slofutsala nagradni sklad: 251.000 sit (1.100 eur) Rezultati: 1.Eko les Tolmin 2.KMN KIX Ajdovščina 3.Kdo je naslednji Škofja Loka 4.As bau Ljubljana Naj peterka: igralec Saša Leban, strelec Tomi Pišot, vratar Robert Kovač, člana naj peterke: Siniša Brkić in Nenad Kurtić. V ekshibicijski tekmi so se v petek med seboj pomerili občinski politiki, v soboto pa ekipa malo nogometnih trenerjev in selektorjev proti športnemu častniku Ekipa. 2007 (30 ekip) 2. Praznik slofutsala nagradni sklad: 1.700 eur Rezultati: 1.KMN Mico Extrem Ribnica 2.As bau Nova gorica 3.Eko les Tolmin 4.Kdo je naslednji Naj peterka: igralec Rok Grželj, vratar Robert Turkovič, strelec Tomi Horvat, člana peterke: Miha Čampa in Saša Leban Sodniki: Nadarević Sead , Kovačič Gregor, Pratljačić Ante, napovedovalec Damiš Stanko Prireditev je začinila tudi ekshibicijska tekma. V soboto so se med seboj pomerili slovenski malo nogometni trenerji proti ekipi All stars, ki so jo sestavljali nekdanji virtuozi malega nogometa pri nas. 2008 (31 ekip) 3. Praznik slofutsala nagradni sklad: 2.000 eur Rezultati: 1.Casino Rubin Žalec 2.Kdo je naslednji Šk.Loka 3.Goll bar Ribnica 3.KMN Ratitovec Naj peterka: igralec Milan Adrinjek, golman Goran Mikanović, strelec Matej Bombač, D. Kantarević, Miha Čampa, Anže Česen, sobota zvečer koncert Unimogs. 2009 (23 ekip) 4. Praznik slofutsala nagradni sklad: 2.200 eur Rezultati: 1.Taverna Carraro Žalec 2.GP Škoro Litija 3.Kdo je naslednji Šk.Loka 4. Špica steklarstvo Lj Naj peterka: igralec Mile Simeunović, strelec Rade Rusmir, golman Asmir Alić, člana: Milan Kojadinović, Goran Jolić. Presenetljivo v finalu ekipa Taverna Carraro (Asmir Alič, Mirnes Mujkič, Slavči Brečko, Željko Mitrakovič, Goran Jolič, Rade Rusmir, Andrej Struna) premagala praktično slovensko reprezentanco GP Škoro (Darko Tokič, Milivoje Simeunovič, Igor Osredkar, Tomi Horvat, Dejan Simič, Miha Osojnik) 2010 (30 ekip) 5. Praznik slofutsala nagradni sklad: 2.200 eur Rezultati: 1. Flamengo Tolmin 2. GP Škoro, Litija 3.Kamp Nadiža 4.Taverna Carraro Žalec Naj peterka: igralec Kristijan Čujec, strelec Denis Mlekuš, golman Aljoša Mohorič, člana: Gorazd Drobnič, Domen Fratina. 2011 (31 ekip) 6. Praznik slofutsala nagradni sklad: 2.200 eur Rezultati: 1.GP Škoro Litija 2.Gradbeništvo Tričić Lj 3.Klančar žerjavi Ilir.bistrica 4.Kdo je naslednji Naj peterka: igralec Igor Osredkar, strelec Marko Bubnjić, golman Marko Novak, člana: Dejan Simić, Đoša Lazarević 2012 (33 ekip) 7. Praznik slofutsala nagradni sklad: 2.200 eur Rezultati: 1.Škoro Litija 2.Jasko trade Ljubljana 3.Kontesso 4.Klančar žerjavi Il.Bistrica Naj peterka: igralec Rok Mordej, strelec Gorazd Drobnič, golman Damir Puškar, člana: Amir Dervišević, Slaven Radišković. 2013 (42 ekip) 8. Praznik slofutsala nagradni sklad: 3.100 eur Rezultati: 1. Škoro Mujkič Litija 2.Jasko trade Ljubljana 3.April Slovenj gradec 4.Insem Atmos Maribor Naj peterka: igralec Alen Fetić, strelec Rastoka Aleksander, vratar Damir Puškar, člana: Ševzet Mehić, Damir Pertić. Spiker: Makovec Bojan, Ambasador Praznika: Mile Simeunović 2014 (42 ekip) 9. Praznik slofutsala nagradni sklad 4.100 eur Rezultati: 1.Jasko trade Ljubljana 2.Gradbeništvo Mujkič 3.Kozel pivo Ptuj 4.Flamengo Poljubinj Naj peterka: igralec Aleksander Ilić, strelec Damir Pertić, golman Igor Bratič, člana: Goran Jolič, Kristjan Čujec. Spiker: Bojan Makovec, program Peter Prevc in Matjaž Debelak (dva olimpionika), ambasador Praznika: Kristijan Čujec ter aktualna miss Slovenije Maja Cotič. Na Šport TV je bil objavljen večkrat enourni posnetek turnirja. Zavarovalnica Vzajemna – program z Vzajemkom in Viki indijančkom, brezplačne pokušine Viki. Turnirja so se udeležile tudi ekipe iz Hrvaške in Češke. V okviru praznika se je odvijala tudi dobrodelna akcija. Zbrana sredstva letošnjega dobrotnika Praznika slofutsala Petra Prevca so šla v Dobrodelni sklad Praznika slofutsala in so se namenila za gospoda, ki je po lanski hudi nesreči ostal hrom in potrebuj hišno dvigalo za večjo mobilnost ter žrtve poplav v Bosni in Hercegovini. Potekala je licitacija originalne športne opreme Petra Prevca: tekmovalna čelada iz svetovnega pokala, štartna številka iz SP v Predazzu, kjer je osvojil srebrno in bronasto medaljo s podpisi celotne reprezentance, štartna številka iz Sočija, kjer je osvojil dve medalji s podpisi celotne reprezentance, tekmovalni skakalni dres iz svetovnega pokala s podpisom. 2015 (30 ekip) 10. Praznik slofutsala nagradni sklad 4.100 eur Rezultati: 1.A1 Avtohiša Ljubljana 2.Okrepčevalnica Tmin 3.Gata 1Ideal bau Bihać 4.Picerija Špajza Ptuj Naj peterka: igralec Dragan Petrovič, strelec Denis Totošković, golman Florijan Fras, člana: Mile Simeunović, Nejc Hozjan. Spiker: petek, sobota Šport TV, nedelja Makovec Bojan. Snemanje: Šport TV Fundacija Rdeča žoga – Slovenian business club. Aktualna Miss Slovenije Julija Bizjak. 2016 (33) 11. Praznik slofutsala nagradni sklad 4.100 eur Rezultati 1. Avto Krka, N.mesto 2. A1 Avtohiša Lj 3.Korektbau Velenje 4.Kamp Lebanč Podbela Naj peterka: igralec Goran Jolič, strelec Alen Fetič, golman Igor Bratič, člana: Matej Fideršek, Anže Širok Vzajemna: akcija brezplačno enoletno zavarovanje, Miss Slovenije: Mateja Kulchavy (Kociper) 2017 odločitev o zaključku organizacije turnirjev Ekipa, ki je izvedla turnirje: Marko Berginc, Brane Bertoncelj, Gašper Benedik, Zdravko Markelj, Tadej Bernik, Boštjan Bernik, Marko Lotrič, Tomaž Ušeničnik, Stane Šolar, Darko Trivunovič, Matic Česen, Simon Rihtaršič, Boris Nastran, Brane Lavtar, Mitja Lotrič, Tomaž Demšar, Brane Cimbaljevič, Klemen Bernik, Franci Dolenec, Igor Marin z ekipo, France Rakovec, Gregor Bernik, Česen Neža, Pogačnik Karmen, Kemperle Ana, Benedičič Aleksandra (zdravstvena služba) Koblar Peter, Benedik Danilo, Denis Dolinar, Jure Kemperle, Robi Ozanič, člani Squadre, Graffiti, KMN Ratitovec, Marjan Krajnik z ekipo, Robert Kokošin (foto), Maja Lotrič (foto) EURO SELCA – TURNIR FUTSAL 2004 - Odločili smo se za organizacijo velikega malo nogometnega turnirja z nagradnim skladom 1.100 eur. Ime Euro smo dali, ker je tega leta Slovenija vstopila v Evropsko unijo in je bila osrednja občinska slovesnost na Športnem parku Rovn. Kasneje smo to ime obdržali. Povezali smo se s skupino turnirjev, ki so skupno šteli v serijo turnirjev v Xice88.net in organizirali enega boljših in bolje zasedenih turnirjev v letu 2004. V seštevek serije je štelo deset turnirjev. Prvorganizacija leta 2004, zadnji leta 2011 zaradi organizacije Praznika slofutsala. PRVOMAJSKI MALONOGOMETNI TURNIR: Prvomajski malo nogometni turnirji na asfaltu na Športnem parku Rovn. Prvi turnir leta 1984. Zaradi slabega asfaltnega igrišča smo bili dvakrat prisiljeni preseliti lokacijo turnirja v Dašnico, tako da se je organizacija leta 1994 tudi zaradi omenjenih razlogov končala. To so bili poleg nočnega turnirja v Železnikih največji turnirji tistega časa na dolini. SELCA OPEN – NOGOMETNI TURNIR NA TRAVI Z otvoritvijo teniških igrišče smo se odločili organizirati en vikend v letu prireditve Selca open in med njimi tudi nogometni turnir na travnatem igrišču. Pričetek leta 1993. Ker smo od leta 2004 organizirali velike turnirje v malem nogometu na asfaltu, je bil ta turnir organiziran zadnjič leta 2005. DIVJA LIGA Divja liga v nogometu na travnatem igrišču poteka že od leta 1972 in je rekreativno tekmovanje z najdaljšo tradicijo v Selški dolini. Divja liga v nogometu na travi že vrsto let povezuje vse ljubitelje nogometa na Selškem. Prva omemba same Divje lige sega že v leto 1972, tako da ima tekmovanje že dolgoletno tradicijo. Takrat so posamezni zaselki v Selški dolini formirali posamezne nogometne ekipe. Do leta 1976 je ligo vodil Matjaž Dolenc, leta 1977 je ligo vodil Lotrič Janez, v letih 1978 in 1979 Rudi Rejc. Leta 1983 je vodenje prevzela ekipa Mački (Športno društvo Selca) in od leta 1985 naprej, ko se je ustanovilo Športno društvo Selca, je društvo prevzelo organizacijo v celoti. V prvih letih so sodelovale ekipe: Vrtičkarji iz Selc, Argonavti (Železniki študentje), Bodičarji iz Trnja in Racovnika, Sokoli iz Danj in Sorice, Bombaši iz Zalega logu, Žeja iz Plavža, Bife Boysi iz Češnjice, Maž Železniki (NK Železniki) Buldožerji iz Rudna, Sapa iz Dražgoš, Lubadarji iz Bukovice, Ševelj in Luše, 10 Jugovičev (Samci), Apostoli iz Dolenje vasi, Veterani, Mafija, Beli vragi, Cebri… In tako se je sama Divja liga obdržala vse do danes. Od začetka Divje lige pa do leta 1988 je sodelovalo v ligi največ po osem ekip, po letu 1989 pa se je število ekip povečevalo. Do tega leta organizator ni sprejemal večjega števila prijav zaradi obremenitve travnatega igrišča. Od 1989 je sodelovalo od 10 do 14 ekip. Ker se je travnato igrišče večkrat temeljito popravilo in se je vzdrževanje izboljšalo, se je od leta 1997 naprej število ekip še povečalo in od takrat naprej se je Divja liga organizirala v obliki dveh lig in sicer je večinoma druga liga igrala ob sobotah popoldne, prva liga pa v nedeljah dopoldne. Zmagovalec druge lige je napredoval v prvo, zadnjeuvrščeni prve lige je izpadel v drugo ligo, predzadnji in drugi pa sta igrala kvalifikacije. Tako je bila Divja liga organizirana do leta 2015, od takrat naprej pa je udeleženih 11 ekip, kolikor jih je bilo tudi v jubilejni 50 sezoni Divje lige v letu 2021. Takratni zdravnik dr. Možgan je točno vedel, kdaj se je pričela Divja liga, saj sta bili, vsako prvo nedeljo organizirane lige, vsaj dve poškodbi. V tistih časih igranje nogometa ni bilo tako množično, tako da so igrali tudi taki, ki so z »borbenostjo« pretiravali in je prihajalo kar do hudih prekrškov in tudi do poškodb. To se je seveda dogajalo na začetkih lige, sedaj pa teh večjih problemov že vrsto let ni več. V prvih letih travnato igrišče ni bilo pripravljeno optimalno (tudi kosilo se je z ročno koso), ni bilo drenaže, ni bilo niti denarja za osnovno vzdrževanje. Tako je v primeru padavin pred obema goloma nastal bazen vode, tako da je vratar praktično stal v vodi. Škoda, da ni bilo kamer, ker bi bili ti posnetki danes prava atrakcija. To je tekmovanje in druženje, ki ima v Selški dolini na področju rekreacije najdaljšo tradicijo. Posebna zahvala gre članom Športnega društva Selca, ki so v teh letih vodili Divjo ligo: Branko Lavtar, Brane Bertoncelj, Marko Čenčič, Aleš Leben, Gašper Benedik, Zdravko Markelj ter od leta 2011 dalje Boštjan Bernik in Tadej Bernik, od leta 2024 pa Aljoša Habjan in Nejc Jagodic. 1975 zmaga ekipe Žeja Železniki 1976 zmaga ekipe Bife Boys Češnjica 1977 zmaga ekipe Žeja Železniki, pokalni zmagovalec Argonavti (KŠSD) 1978 zmaga ekipe Argonavti (KŠSD), pokalni zmagovalec Argonavti (KŠSD) 1979 zmaga ekipe Žeja, drugi Argonavti (KŠSD), pokalni zmagovalec Argonavti (KŠSD), POKAL V TRAJNO LAST 1980 zmaga ekipe Argonavti (KŠSD) 1981 zmaga ekipe Buldožerji 1982 zmaga ekipa Selca - takrat sistem, da je bil zmagovalec prejšnjega leta organizator lige naslednje leto 1983 prvič v organizaciji ekipe Mački Selca 1984 organizator Mački Selca 1985 organizator Mački Selca 1986 od tega leta organizator Divje lige ŠD Selca 1986 (8 ) ŠD Selca 3.mesto, dve ligi Selca – vse ostale ekipe, Železniki- ekipe iz Železnikov) 1988 (10) dve ligi Selca in Železniki 1989 (13) 1.Mafija 2.Beli vragi 3.Cebri pokal Beli vragi sodelovale ekipe: Mafija, Mački, Graffiti, Azurna obala, Lubadarji, Štrumfi, Buldožerji, Pumpe, Veterani, Beli vragi, Cebri, Demoni, Sloga. 1990 (15) 1.Beli vragi pokal Beli vragi 1991 ni bilo lige zaradi poškodovanega igrišča 1992 (10) ni podatka v arhivu o rezultatih, samo poročilo da je bila liga izvedena 1993 (10) ni podatka v arhivu o rezultatih, samo poročilo da je bila liga izvedena 1994 (10) 1.Kamikaze pokal Pik klub 1995 (12) samo liga, pokal odpadel zaradi poplav 1996 (14) 1.Vikingi 2.Beli vragi 3.Valentino pokal Leteči angeli 1997 (16) 1.Beli vragi 2.Vikingi 3.Cebri pokal Lubadarji 1998 (15) 1.Beli vragi 2.Vikingi 3.Cebri 1999 (15) 1.Vikingi 2.Beli vragi 3.Pik klub 4.Graffiti pokal Valentino 2000 (17) 1.Beli vragi 2.Gostišče Kveder 3.Vikingi 4.Valentino pokal Lubadarji 2001 (19) 1.NK Luša 2.Beli vragi 3.Vikingi 4.Cebri pokal Beli vragi 2002 (17) 1.Pekarna 2.Graffiti 3.Beli vragi 4.Lubadarji pokal Graffiti 2003 (19) 1.Pr pujsu 2.Grafiti 3. KŠSD 4.Lubadarji pokal KŠSD 2004 (18) 1.KŠSD 2.Talenti 3.NK Luša 4.AS pokal Beli balet 2005 (16) 1.Vikingi 2.AS 3.Lubadarji 4.Talenti pokal Graffiti 2006 (18) 1.Talenti 2.Vikingi 3.KŠSD 4.AS pokal AS 2007 (20) 1.AS 2.Vikingi 3.KŠSD 4.Squadra pokal Graffiti 2008 (21) 1.AS 2.Vikingi 3.Talenti 4.FC Hollywood pokal Lubadarji 2009 (20) 1.AS 2.Ševlje 3.Squadra 4.Graffiti pokal Ševlje 2010 (21) 1.BB team 2.AS 3.Squadra 4.Ševlje pokal (odpadel) 2011 (21) 1.BB team 2.Ševlje 3.Graffiti 4.AS pokal BB team 2012 (20) 1.BB team 2.Squadra 3.Ševlje 4.AS pokal BB team 2013 (20) 1.Avto Jolly 2.Squadra 3.Graffiti 4.Ševlje pokal odpadel 2014 (16) 1.Ševlje 2.Squadra 3.Avto Jolly 4.Graffiti pokal Ševlje 2015 (14) 1.Ševlje 2. Avto Jolly 3.Squadra 4.Graffiti pokal Ševlje 2016 (11) 1.Squadra 2.Ševlje 3.Vikingi 4.ČE pokal: Ševlje 2017 (10) 1.Squadra 2.Ševlje 3.ČE 4.Graffiti pokal Graffiti 2018 (11) 1.Squadra 2.Vikingi 3.ČE 4.Graffiti pokal Squadra 2019 (11) 1.Vikingi 2.Ševlje 3.CotedAzur 4.Graffiti pokal Ševlje 2020 (10) 1.Ševlje 2.Graffiti 3.CotedAzur 4.Vikingi pokal Ševlje 2021 (11) 1.Ševlje 2.CoteD Azur 3.Squadra 4.Graffiti pokal ševlje 2022 (13) 1. Ševlje 2. Squadra 3. Graffiti 4. ČE pokal odpadel deževje 2023 (11) 1. Ševlje 2. ČE 3. Graffiti 4. Vikingi pokal Lenart-Luša 2024 (10) 1. Ševlje 2. Graffiti 3.Vikingi 4. CoteD Azur pokal Ševlje SELŠKE EKIPE NA DIVJI LIGI Ob pričetku organizacije Divje lige na Športnem parku Rovn v Selcih v letu 1972 je sodelovala ekipa, v kateri je bila večina vaščanov Selc, pod imenom VRTIČKARJI. V njej so igrali Rudi Habjan, Toni Habjan, Tone Bašelj, France Bašelj, Franci Megušar, Niko Čenčič, Dušan Hafner, Lado Hafner, Miro Podrekar, Janez Podrekar, France Rakovec, Ciril Markelj. Vrtičkarji 1972 Spredaj: Lado Hafner, Janez Podrekar, France Podrekar, Stojijo: Toni Habjan, Ciril Markelj, Rudi Habjan in Jože Veber V letu 1977 se je tekmovanju pridružila druga selška ekipa MAFIJA, to je bila takrat mlajša generacija. MAFIJA je prvič zmagala na Divji ligi leta 1982 in od takrat naprej je ta ekipa in v nadaljevanju Športno društvo Selca, ki praktično izhaja iz te ekipe, organizirala Divjo ligo vsa nadaljnja leta. Ta ekipa je potem vrsto let nastopala na zimski ligi v Škofji Loki, nogometnih turnirjih v Škofji Loki in Selški dolini ter seveda na Divji ligi na Rovnu. Prav tako je ekipa skrbela za vzdrževanje in številne sanacije po poplavah na nogometnem igrišču Rovn. Izvor imena Mafija: OO ZSMS Selca je imelo v Krekovem domu mladinski klub, ki ga je v celoti uredilo z udarniškim delom (takrat se je tako reklo). Ker je prišlo do manjšega incidenta in ker vodstvo mladine ni bilo pripravljeno izdati povzročiteljev, je bilo odstavljeno in takrat so tedanji funkcionarji nadeli mladincem naziv Selška Mafija. In to ime se je obdržalo. Kot kaže sedaj, so bili med prvimi, ki so se uprli staremu sistemu. Ekipo MAFIJA so sestavljali: Janko Anžič, Primož Bernik, Brane Čenčič, Brane Lavtar, Štefan Lotrič, Rudi Markelj, Stane Pogačnik, Franc Pohleven, Vinko Prevc, France Tušek, Tomaž Marenk, Brane Bertoncelj, Ivan Krmelj, Jože Benedičič, Bojan Berce, Tone Luznar, Viljem Berce. Ekipa je na Divji ligi zmagala leta 1982 in 1987. Leta 1988 sta iz ekipe MAFIJA nastali dve ekipi, ker se je število igralcev povečalo in je prišlo do nezadovoljstva med prevelikim številom igralcev zaradi ne igranja vseh igralcev. Ekipa MAFIJA: France Potočnik, Tomo Vrhunc, Brane Lavtar, Janez Lotrič, Igor Nastran, Boris Nastran, Groga Čenčič, Brane Čenčič, Janez Prelec, Tomaž Prelec, Janko Anžič, Marjan Potočnik, Janez Potočnik, Florjan Šturm, Marko Kociper. Ekipa je zmagala na Divji ligi leta 1989, vrsto let pa so bili pri vrhu. Ekipa MAČKI: Rudi Markelj, Franc Pohleven, Primož Bernik, Brane Bertoncelj, Oton Hafner, Tomaž Marenk, Bojan Berce, Vinko Prevc, Štefan Lotrič, Marko Lotrič, Stane Pogačnik, Dominik Ferlan, France Tušek, Jože Tušek, Janko Zadravec, Bojan Žagar. Mafija: Marko Kociper, Brane Lavtar, Feri Šturm, Brane Čenčič , Tomaž Prelec, Janez Potočnik, France Potočnik, Tomo Vrhunc, Boris Nastran, Igor Nastran V letu 1986 se je formirala še ena selška ekipa, in sicer GRAFFITI, ki še danes nastopajo na Divji ligi. Ustanovni člani ekipe so bili: Tomaž Habjan, Gregor Habjan, Marko Čenčič, Andrej Habjan, Boris Nastran, Florjan Šturm, Matjaž Šturm, Aleš Leben. Preblisk za ime Graffiti je dobil Boris Nastran na uvodnem sestanku ekip Divje lige v letu 1986. Mački: (del ekipe) Stane Pogačnik, Rudi Markelj, Tone Luznar, Tomaž Marenk, Brane Bertoncelj, Brane Čenčič, Brane Lavtar, Vili Berc Prijave ekip na Divjo ligo 1989: MAFIJA, MAČKI Graffiti 1986: Habjan Tomaž, Habjan Gregor, Čenčič Marko, Habjan Andrej, Nastran Boris, Šturm Feri, Šturm Matko Ekipi Graffitov se je skozi 35-letno zgodovino za krajši čas pridružilo še nekaj igralcev, in sicer: Matej Podlipnik, Uroš Podlipnik, Franci Pfajfar, Jure Pfajfar, Tomaž Pohleven, Domen Gartner, David Gartner, Aleš Uranjek, Blaž Marenk, Robert Vrhunec, Marko Demšar, Damijan Leben, Robi Primožič, Matej Koblar, Primož Habjan, Branko Ceferin, Groga Čenčič, Brane Lavtar, Ivan Fajfar, Mohor Habjan, Robert Ozanič, Gašper Benedik, Borut Fejfar, Jure Fejfar, Gregor Lavtar, Matija Božič, Tomaž Lavtar, Matija Šturm, Klemen Kavčič, Aljoša Habjan. Na Divji ligi ekipa sicer ni zmagala, je pa med uspešnejšimi. Petkrat so dosegli drugo mesto, petkrat tretje in osemkrat četrto mesto. Osvojili pa so pokalno tekmovanje, in sicer štirikrat. Graffiti leta 2021: Borut Fejfar, Jure Fejfar, Rudi Krek, Andrej Rovtar, Matej Bevk, Nejc Jagodic, Robert Ozanič, Stanko Rovtar, Luka Krek, Nejc Čenčič, Staš Habjan, manjka Gašper Benedik Graffiti na Divji ligi 2024: Rudi Krek, Andrej Rovtar, Aleks Marič, Matija Rihtaršič, Borut Fejfar (na fotki) Ostali še: Luka Krek, Stanko Rovtar, Nace Čenčič, Rok Frelih, Urban Vrhunec, Matej Bevk, Vall Habjan, Jakob Lorber, Gašper Benedik in Jure Fejfar. Ekipa FARAONI je bila ustanovljena leta 1990 v Piceriji Krekov hram. Za mizo so sedeli: Matko Šturm, Boris Nastran, Rudi Basaj, Simon Rihtaršič, Matjaž Kokalj, Ivan Fajfar, Klemen Lotrič, Bojan Vlašič, Jaka Debevec, Tomaž Koblar, Milan Katrašnik, Robi Bernik, Rašid Muminovič. Šturm Feri je bil žal v vojski. Ime si je ekipa nadela ob njenem ustanavljanju v Krekovem hramu. Tam so bile po stenah slike faraonov in ostalih egiptovskih simbolov in legendarni lastnik picerije Oto Bizovičar je prispeval idejo. Ekipa FARAONI je z igranjem na Divji ligi nadaljevala leta 1996 v naslednji sestavi: Boris Nastran, Florjan Šturm, Klemen Bernik, Frane Pfajfar, Rudi Basaj, Brane Bertoncelj, Marko Lotrič, Miha Okorn, Robi Primožič, Mitja Lotrič, Miha Thaler, Jure Pohleven, Aleš Pfajfar, Andraž Vrhunc, Edi Rant, Anže Kavčič. Z igranjem na Divji ligi je prenehala leta 2008. Faraoni 2002: Marko Lotrič, Miha Okorn, Brane Bertoncelj, Boris Nastran, Feri Šturm, Andraž Vrhunc, Aleš Pfajfar, Robi primožič, Mitja Lotrič, Matko Šturm, Jure Pohleven, Edi Rant LETEČI ANGELI: V prvih letih so ekipo zastopali Mohor Habjan, Jure Fejfar, Gašper Benedik, Matej Habjan, Ermin Rizvanović, Jure Pfajfar, Miha Okorn, Dejan Mohorič, Mitja Marenk, Rok Debeljak, Jernej Goljevšček, Matej Megušar, Tomaž Vrhunc in Robi Primožič. Po nekaj letih se je ekipa precej spremenila, saj je veliko Selčanov zaključilo z igranjem, ekipi pa se je priključilo nekaj igralcev iz Železnikov, in sicer Bojan Bekš, Aleš Šolar, Gregor Demšar. ŠD SELCA JR, kasneje SQUADRA 02, je pričela igrati na Divji ligi leta 2003. Prva tri leta so igrali v drugi ligi pod imenom ŠD Selca JR, leta 2006 pa so se uvrstili v prvo ligo in od takrat nastopajo pod imenom Squadra 02. Ekipo so sestavljali: Miha Thaler, Andraž Vrhunc, Mitja Lotrič, Aleš Nastran, Matija Nastran, Denis Soklič, Andrej Demšar, Aleš Pfajfar. V sezonah, ko so zmagali na Divji ligi (2016–2018), pa so poleg naštetih igrali še: Thaler Miha (Selca), Miha Mohorič, Tine Šturm, Gregor Lavtar, Matic Potočnik in Luka Tušek. V letih od 2012 do 2014 so osvajali drugo mesto, v ligi pa so zmagali v letih 2016, 2017 in 2018. Squadra 02: Mitja Lotrič, Luka Kanc, Andraž Vrhunc, Miha Thaler, Denis Soklič, Bine Bernik, Matic Potočnik, Gašper Potočnik, Miha Thaler, Aleš Pfajfar, Jan Nastran, manjkata: Andrej Demšar in Matej Pohleven. Leta 2024: stojijo: Marko Rovtar, Luka Kanc, Andraž Vrhunc, Aleš Pfajfar, Andrej Demšar, čepijo: Miha Thaler, (Bukovica), Miha Thaler (Selca), Denis Soklič. Na fotki manjkajo Matej Pohleven, Andraž Prelec in Jan Nastran. LIGA V MALEM NOGOMETU - FUTSAL Liga v malem nogometu se igra na asfaltnem igrišču Rovn, glede na število prijavljenih ekip enokrožno, dvokrožno ali najprej po skupinah in potem odigravanje najboljših do zmagovalca. Prvo leto 1999 je bila liga dve nedelji v Selcih in dve v Dražgošah, kasneje vse na športnem parku Rovn. 1999 (14) 1.Prevc saloni 2.Pik klub 3.Beli vragi 4.Graffiti 2000 (14) 1.Prevc saloni 2.Dream team 3.Cebri 4.Valentino 2001 (17) 1.Valentino 2.Pik klub 3.Azurna obala 4.Dream team 2002 (14) 1.Lubadarji 2.Graffiti 3.Prevc saloni 4.Azurna obala 2003 (11) 1.Prevc saloni 2.Graffiti 3.Vikingi 4.Asterix 2004 (11) 1.Talenti 2.AS 3.Lubadarji 4.Valentino 2005 (17)1.Azurna obala 2.KŠSD 3.AS 4.Bar kavarna Cerkno 2006 (19) 1.Squadra 2.P.P. Stari dvor 3.Bar kavarna Cerkno 4.Vikingi 2007 (12) zaradi poplav ni bila izvedena do konca 2008 zaradi sanacije po poplavah ni bila organizirana 2009 (12) 1.Ševlje 2.Polycom 3.Azurna obala 4.Slikoplesk.Ferlan 2010 (12) 1.Ševlje 2.Azurna obala 3.Poljane 4.KMN Ratitovec 2011 (12) 1.Ševlje 2.Azurna obala 3.Poljane 4.KMN Ratitovec 2012 (11) 1.Ševlje 2.Squadra 3.AS 4.Taverna Rovn 2013 (12) 1.KUD Komušina 2.Hirka 3.Taverna Rovn 4.Squadra 2014 ( 9) 1.Hirka 2.Taverna Marin 3.Macher team 4.Vikingi 2015 ( 7) 1.Hirka 2.Grapa Mebor 3.Taverna Rovn 4.Lubadarji 2016 ( 6) 1.Graffiti 2.Sirena bar 3.Panna 4.Picerija Grapa 2017 ni bila organizirana liga 2018 (10) 1.Stripy 2.CSS 3.Soršk 4.Graffiti 2019 ( 8) 1.Ekoslik 2.Soršk 3.Graffiti 4.Vikingi 2020 v planu organizacija, pa odpadlo zaradi korona 2022 (6) 1.Graffiti 2.Ševlje 3.Soršk 4.Lenart-Luša 2023 (7) 1.Lenart-Luša 2.Soršk 3.Graffiti 4.Aston birra 2024 (9) 1.Mikos team 2.Fenomeni 3.Graffiti 4.Lubadarji KOŠARKA France Potočnik 1984 - 1987 Janez Potočnik 1988 - 1994 Boris Nastran 1995 - 2005 Mitja Lotrič 2004 – 2012 Organizacija prvomajskih košarkarskih turnirjev pred OŠ Selca od leta 1984 do 2005. Organizacija street ball turnirjev na Športnem parku Rovn od 1999 do 2018. Sodelovanje ekipe v ligah in na turnirjih. ŠPORTNO SREČANJE PODJETIJ SELŠKE DOLINE Gašper Benedik in Brane Bertoncelj 2000 – 2019 Športno sodelovanje med podjetji v selški dolini se je pričelo leta 2000 in sicer so se ekipe posmaeznih podjetij pomerile v različnih disciplinah in sicer: nogomet na travi, street ball, tenis, odbojka na mivki moški in ženske, pikado, streljanje z zračno puško, balinčkanje. Sodelovale so ekipe: Domel, Alples, Niko, Indramat, KŠSD, podjetniki pod okriljem Obrtne zbornice in Občine Železniki ter zunanji. TENIS Vinko Prevc 1986 igranje na asfaltu Bojan Berce 1987 - 1992 igranje na asfaltu Marko Lotrič 1993 - 1996 dve tenis igrišči Robi Ozanič 1997 – 2004 Robi Ozanič in Marko Čenčič 2000 Lado Hašič 2005 – 2012 Liga selške doline za posameznike. Na začetku so bile formirane štiri enakovredne predskupine, potem pa so se formirale tri jakostne skupine. Prva dva iz nižjih lig napredujeta za naslednje leto v višjo ligo, zadnja dva pa izpadeta. V letu 1995 smo ligo razširili izven društva na celo Selško dolino zaradi zanimanja ostalih igralcev, kar je pomenilo kar bistveno povečanje števila igralcev. Od leta 1996 dalje so bili vsako leto odigrani trije krogi, napredovali ligo višje pa so zmagovalci (osem lig) V letu 1999 smo uvedli sistem izzivanja višje uvrščenih na lestvici. V vsakem krogu je moral vsakdo odigrati najmanj dva dvoboja, izzival pa si lahko igralca, ki je bil največ pet mest pred tabo. V primeru zmage zasedeš njegovo mesto, poraženec pa nazaduje za eno mesto. Potek lige 1994 -2013, največ 51 tenisačev. Organizirala se je tudi ekipna liga Selške doline v tenisu. Potek lige 1999 -2005 osem ekip. Selca open - Od leta 1993 na Športnem parku Rovn organiziramo športne prireditve Selca open. Pričetek je temeljil na vrhunskem teniškem turnirju, kjer so v začetkih sodelovali najboljši slovenski igralci tenisa, odkar imamo samo eno tenis igrišče, pa je turnir na nižjem kvalitetnem nivoju. Cel teden se v okviru prireditve dogajajo turnirji v različnih disciplinah. (nogometni turnir na travi, rokomet, Hura posti čas- mladinci in osnovnošolci nogomet, street ball, odbojka na mivki, hokej na rolerjih, rolanje…) Selca open 1994 - nagradni sklad 1.000 dem + 2.000 dem v blagovnih nagradah, zveneča imena slovenskega tenisa in odlični dvoboji so privabljali številne gledalce, Selca open 1995 - nagradni sklad 2.000 dem + 1.500 dem v blagovnih nagradah. Skuter Selca open 2003 - štirje turnirji, glede na uvrstitev na turnirju je vsak prejel določeno število žetonov in na koncu se je na podlagi tega izžrebala glavna nagrada skuter. Organizirano 1994 do 2011. (49 tenisačev) Občinska prvenstva, zaključni turnirji, turnirji – vsako leto še pet drugih turnirjev v tenisu. Ekipa ŠD selca je sodelovala v Gorenjski teniški ligi. ODBOJKA NA MIVKI Gašper Benedik 2006 – 2018 Organizacija turnirjev člani, članice, mladinci, mladinke. Organizacija lige v odbojki na mivki. 2006 otvoritev odbojka – občinski svetniki – društvo Prvo igrišče za odbojko na mivki SMUČANJE Štefan Lotrič 1980 - 1985 Bojan Berce 1986 - 1989 Štefan Lotrič 1990 - 2004 ŠD Selca je bilo organizator tekem na ledini in skupaj z Dolenjo vasjo vaške tekme. Tečaji za otroke. Postavili smo vlečnico na Ledini. Leta 1991 se je tekmovanje razširilo na Pokal Ratitovec in preselilo na Soriško planino. (Selca, Dolenja vas, Zali log, Sorica, Rudno, Dražgoše, Železniki, na koncu tudi ŠD Poljane. Tekmovanja so bila organizirana do leta 2007. Smučarski teki – nekaj let organizacija tekem ter izdelava tekaške proge po selških poljih. NAMIZNI TENIS Vinko Prevc 1984 - 1987 Tomo Vrhunc 1988 - 1994 Marko Čenčič 1995 - 2012 Rekreativno igranje namiznega tenisa v Osnovni šoli Selca ali v Krekovem domu. Organizacija krajevnih turnirjev, občinskih prvenstev. Ekipa sodelovala v občinski rekreastivni ligi Škofja Loka. KEGLJANJE Vinko Prevc 1999 - 2007 Florjan Šturm 2008 – Organizacija enega ali dveh tekem za prvenstvo Selc na kegljišču Pri Meru. ROKOMET Marko Lotrič Že pred ustanovitvijo društva sodelovanje ekipe na rekreativni rokometni ligi v Škofji Loki. Organizacija občinskih prvenstev v rokometu, turnirjev Selca open. Od leta 1997 do 2009. HURA PROSTI ČAS Organizacija množičnih športno rekreativnih prireditev ter še več posameznih tekmovanj za otroke, mladino in odrasle s ciljem čimbolj razširiti rekreacijo med prebivalce predvsem občine Železniki in cele Selške doline, seveda pa so vsa tekmovanja odprta tudi za ostale. Vsako leto se organizirajo različni turnirji za osnovnošolce in mladino v naslednjih disciplinah: hokej na rolerjih, street ball, tenis, odbojka na mivki, mali nogomet ter različni tečaji: smučarski, nogometni, teniški. Prav tako se v teh disciplinah organizirajo občinska prvenstva. PIKADO Organizacija turnirjev in sodelovanje ekipe v prvi slovenski ligi. TAROK PO SELŠKO V Selcih ima tarok kar dolgo zgodovino. V razgovorih raznih tarok omizij je večkrat padla ideja o tarok turnirju. V Športnem društvu Selca smo se ideje oprijeli in leta 1997 organizirali prvi turnir s pravili igranja taroka, ki smo jih poimenovali po kraju, »Tarok po Selško«. Pri nas se največ igra tarok v »tri«, s tem da so pri mizi štirje igralci, vendar mešalec počiva. Določili smo, da se v enem krogu igra 16 partij, kar traja približno eno uro. Štetje je ostalo enako kot pri klasičnem igranju. Po šestnajstih igrah sta boljša dva igralca napredovala, slabša pa odpadla. Z izpadanjem smo nadaljevali do zadnjih štirih igralcev, med katerimi si je eden priigral zmago turnirja. Po temu načinu odpadanja je že v prvem krogu odpadlo polovico igralcev, med njimi tudi dobri, ki pa so imeli smolo s »slabimi kartami«. Ker smo pri taki igri videli pomanjkljivost, smo se odločili, da naj igrajo vsi prijavljeni vse tri kroge. Izdelali smo računalniški programa, v katerega vnašamo točke vseh štirih igralcev. Rezultati treh krogov se seštevajo in prvi štirje igrajo veliki finale za zmagovalca turnirja. Taka pravila so bila dobro sprejeta in od leta 1998 v taki organiziranosti potekajo vsakoletni turnirji. Igralci so iz celotne Selške doline, občasno pridejo posamezniki tudi iz bolj oddaljenih krajev; Bleda, Logatca, Ljubljane. Posameznega turnirja se udeleži od 38 do 48 igralcev (povprečje 11 miz, to je 44 igralcev). Največja udeležba je bila na »Odprtem prvenstvu Selške doline« na Športnem parku Rovn, ko je bilo 60 tekmovalcev. Najstarejši aktivni udeleženec je gospod, rojen 1931. leta. Veliko pa je mladih, tako da lahko rečemo, da je starost udeležencev od 18. do 89. leta. Pa si zamislite, koliko je aktivnih druženj take starostne razlike – tarok je povezovalnik vseh generacij! Občasno je med udeleženci tudi kakšna ženska, vendar so v manjšini. V sezoni 2023-2024 je bilo organiziranih 6 turnirjev. Taverna Rovn (43), Gostilna Trnje (42), Restavracija Lušina (45), Gostilna zalogar (40) Pr Meru (31), Taverna Rovn (41). Od leta 1997 do 2024 je sodelovalo na turnirjih 196 tarokistov. SPONZORJI IN DONATORJI ki so omogočili izdajo biltena in nam pomagajo pri delovanju društva