glasilo slovenske m podporne jednote bubftcrtptlon $«.00 Tssrlr STEV.—NUMBER 262 Chicag* 111., pondeljek, 9. novembra (Nov. 9), 1951 for ln —ctlon 1108, Act of Oct. ». 1917. sathorlssd on Volilci v Neu) Yorku odobrili graft Demokratski kandidati zmagali Število .aoclallatlčnlh glaaov v Manhattanu ao povečalo Poslanec, kl Je bil obtoAen ko-rupcije, i/kljulen it. /iNtrnirc. — Klerikalci navalit! na trle. Ženeva pripravlja drastične akcije proti Japonski, da prepreči vojno na Daljnem vzhodu. — Stališče ameriške vlade glede japeoeko-kitajokega konflikta nespremenjeno^- ~ Državni Ujnlk Stimeon Je včeraj naznanil, da je sUližče ameriške vlade vslic poostritvi situacije v Mandžuriji, kjer so Japonake čete pričele prodirati v kitajske teritorije, nespremenjeno. Ameriška vlada bo akušala Izravnati spor potom diplomatlčnih razgovorov in neodvisno, da se napravi konec kitajako-jeponskemu konfliktu v Mandžuriji. (turških «>JA. 7 nov. _ Krištof Dra-r *'W*jnik komunistične in vr>diinn osebnost v je včeraj obeail v Jet-| ■*|H On je bil eden od 44, • pred par dnevi aretira- 1 i»!iclja navalila na ko- 'anovanja. Drakiew *** umorom napisal pi-pravi, "da e ve- 2 žrtvuje svoje življenje za Chicago, 9. nov. — Včerajšnji dan Je bil najtopiešjl f. ao-vember v igodovini čikaškege vremenskega urada. Toplomer Je ob treh popoldne kazal 78 sto- P Toplo vreme Je prevladovalo tudi aa napadu. V Omahi, Neb., je toplomer keael 80 stopinj, v 8t. Looltu, Mo.. in Plsrrsje, B. D., pa 92 stopinj. Cherrjr, III. — Prebivalstvo tega mesta bo prihodnji petek po-'asiilo spomin 288 rudarjev, kl so 18. novembre I. 1909 postali žrtev požara v tukajšnjem premogovniku. Družine Žrtev, k I so se tssellle It tega kraja, ae bodo vrnile na ta dan v Cherrjr In prisostvovale svečanostim na pokopališču. novembu THE ENLIGHTUTMBNT H. H. Broech, predsednik oni-je dektričarjev, ki vodi boj z drugo stavbno unijo v Ameriški delavski federaciji. Kadar ee hočejo zagovorniki ameriškega kapitalizma dobro pobshstl, pravijo, ds v nor-malnem letu (zadnje njihovo normalno leto je bilo 1929) znašajo aploAni dohodki v Združenih državah okoli sto milijard dolarjev. Šestdeset milljsrd dolarjev vzamejo dslsvcl v mezdah, ostaljh štirideset milijard ps vzamejo farmarji, trgovci, razni profesionalci, jsvni ursdnlki ln Ustniki industrij v vseh mogočih formah dohodkov. . Recimo, ds je to res. Nstančne vsakoletne statistike o tem ni. Pa recimo, da je tako. Delavsko in fsrmsrsko prebivalstvo Amerike šteje nad sto milijonov, koliko pa vsi ostali skupaj? Približna razlika bo 90 ln 10 odstotkov. Leto 1927, ki je bilo na višku "prosperi-tete", Je znašala povprečna letna mezda ame-riškegs delavca $1800. Vsota 40 milijard dolarjev je ogronvia, ampak razdeljena med veliko maso delavcev, koliko pride na vsakega? Prej omenjena vsotlca! Taka je ekonomska demokracija Združenih držav, Štirideset milijard dolarjev letnih dohodkov vzamejo večinoma lastniki Industrij,> bank in veletrgovin. Zdo majhna manJŽina poseduje ogromno večino amerižkega bogastva. To js Usts manjšina, ki poseduje sredstvs produkcije. V današnji dobi se producirajo dobrine — vae, kar Človek potrebuje sa svoj obstanek — a stroji. Človeška bitja eo vedno manj važen faktor v sistemu proizvajanja dobrin. Avto-matična mašinerija, Id ima več sposobnosti ln alle kot vsak posamezni človek, producira da^ nas ves forme bogsstvs. To je pribito. Pro-dukcije Je danes ultramodema ln znanstvena. Talke in grdo delo je odpravljeno. Napredek Je velikanski. V enem dnevu se producira več dobrin kot se je moglo prej z rokami v enem letu. In napredek avtomatičnih strojev gre. dalje. Vedno več strojev je in vedno boljši so. Vea industrijski razvoj gre za tem, da se Človeški faktor — maaa delavcev — popolnoma odpravi Iz avtomatične tovarne. Tak je napredek na strani produkcije. Logično in pravično bi bilo, da gre sporedno tudi napredek dietribuclje ali razkropitve bogastva, ki ga producirajo moderne mašlne na znanstveni način. Clm več Je strojev, tem manj bi moralo biti delovnih ur za posameznega delavca; čim več Jc blaga ln bogaetva, tem večji bi moral biti zazlužek delavca. Vsak novi atroj, ki poveča produkcijo, bi moral cfcenem znižati delavcu deiovnik in zvišati njegovo mcede. Na to način bi se bogastvo v obliki dobrin ln komforta razširilo na vso IJudako maso in nikomur, ki Je adrav In hoče delati, bi ne amclo ničesar manjkati, j To bi moralo le davno biti, ša bi napredek distribucije korakal paralelno a napredkom produkcije. Ali pa Je tako? Ne. DiatribuotJe Je še vedno v svojem primitivnem stanju kot je blr la pred strojno dobo. Deiovnik se silno pošeei krči ln mezda silno počasi raste nekaj čaaa, nato pa pade pod ekalatenčnl minimum. Povprečni deiovnik sa Ameriko Jc ša vedno 89 ur v tednu, dočlm je dela komaj sa 80 ur, če bi hoteli stolno upoallt! vae delavce v deželi — in to le za kratko dobo, ker stroji se m noše. Dplavake roke ne morajo konkurirati z maši-nemi in nekege dne ae bodo znašli val zunaj tovarne; izrinjeni bodo Iz Industrij kakor Je bU konj a ceete, ko Je prišel avtomobil. Vsak delavec, ki količkaj raamišlja. ve vzroke. Stroj, Id je privatna lastnina, j<< pro-kletet vo se delavce, medtem ko Ja sodetofaea sžro/ njegovo nejvečje blsgostonje. Distribucija dobrin in bogsatva Je krivična radi tegs, ker Je stroj prlvstns lastnins. Stroj je pode-seteril sit poetoteril togsatvo ln 80 do 90 odstotkov tegs bogsstvs obdrži Ustnik strojs, drugo — komsj drobtinica — gre ps delsv-oem, ki obratujejo stroje. To Jc največje socialna krivica. Edina odpomoč je. de ae deiovnik stalno snlžujc, mezda pe stalno svtšuje. To odpravi brezposelnost ln rssširi bogastvo med maso. To mora trajati toliko čaaa, da ae Isetnllfcvo malinerije ne bo več izplačalo privetnlm last-nlkom ln prisiljeni bodo prepuetiti ga družbi. Za to prehodni proces pa mora biti delavski razred dobro organiziran Is končno aa mora organizirati družba na čisto nov način. Stroj ne ame biti sov ratalk. pač pe do-brotaik človeštva. To pa more biti le tedaj, ko bo koriaUI v aem ljudem, Id opravljajo koristno delo. Človek mora kontrolirsti stroj — ne atroj človeka! Sladkorja je preveč Vzrok, da se v gospodinjstvu še veda di }ladkor, eo skoraj v vseh držsvsh pre\ davki ln trošarine. V resnici je pa sladki ko poceni, njega proizvodnja in zaloge ps velike, da si mora sladkorna industrija n moč prizadevati, ako hoče vsega sproti viti ita trg. Zaradi tega si ps karteli sls nih tovarn v najnovejšem času prizad najti novih oddajnih možnosti za svoj pn ni proizvod, -ker so živilska tržišča t nj nasičena. Prav to čas ee vrže poskusi, ks ae sladkor uporabljal za lmpregniranje za apreturo tkanin ter za izdelovanje k Po nekem drugem, novem postopku pa nai vajo pretvarjati sladkor v neko posebno stično maso, iz katere naj bi se izdelovali niki, gumbi, različni električni izolacijsk terial in slični predmeti. V najnovejšem ds je bila patentirana še neka bolj zanimivi toda. Iz sladkorja naj bi se izdelovsls vrste umetna tkanina podobna umetni sv bi se potlej lahko predelovala v vsakov blagove ln celo v umetno usnje. Ce se t stopek obnese, potem je čisto mogoče, ds v doglednem času nosili sladkorno oblek čevlje iz sladkornega usnja. Dsme ps imele torbice is sladkorja ln v njih vsako no drobnarijo iz istega materiala. Popolne imtke ni Vodja medicinskega aavoda za življenje v New Torku Je izjavil, da stenca popolne ženske med hej*« » zdo neverjetna. V zadnjih 12 tajil govem zavodu edrevnlško prv^k« 100.000 zastopnic lepegs spola, t -1" ni bilo niti ene,.......* ~ Popravek HheUon. — V št. 286 Prosveto s dne 2. novembra v dopisu od tukaj se Je vrinila pomote. Glasiti bi se moralo, da Je bU tukaj rojak Prank Novak Is Mfllatona. Wla.. ne Iz Mlhrsukec-ja, Wls.—T. L. DeraovAek. stališča prod*"1 LpgUBK, 9. NO PK08TIT* (Iiviraa poročila ia Jaaoalavije.) U*J v IJjjNMgl Ljubljana 10. Okt. 1981. "nedeljo »večer, »e "v Šiški pri mitnici u- Ijanske zapore. Kalan je dejanje priznal. Sadnega prerekanja pi C u prišlo do usodnih udar- Kje fantje so se v Weis-Utilni nekoliko napili, na-Kroti pol 8. uri zvečer od-i mestu. Pri mitnici »o se g štirimi hrvatsko govo-ljudmi, ki so bili prav tajni Eden teh deUvtev je J^ki steklenico vina. Pa je Leopold Podobnik od pr-| uslužben pri apedfcl-PTurka, v šali pobaral ninsnca s steklenico, naj ^ piti. Neznanec pa ni razume, marveč je brž potegnil ur v pijani objestnosti grobim. Podobnikov tovariš (jarba.s usluŽben za hlap-spediterju Pečarju, pa je u dejal, naj ne bo Uko in naj skrije nož. Nezna-^ je brž zamahnil a nožem IGarbaau, ptu ranil vrat in ril žilo, da je Garbas takoj na tla ter onemogel. I« ta mu je brizgala kri. Nezna-pi je zabodel še Podobnika (tet in v roko ter nato s to-|i vred izginil v temo. Ga.-\ in Podobnika je reševalni ) prepeljal Ukoj v bolnico, r pg je Garbas kmalu po pre-podlegel poškodbi — izkr-i je. Podobnik pa bo lahko tu zapustil bolnico. Kdo ao Ualci, se ne ve. Stražniku ao fd izginili v temo in jih al pel več zaslediti. Iščejo jih. kdem viničarij pogorele fCakovskem vrhu pri Sv. mu v Slovenskih goricah je ifanil požar v neki viničailji a nato razširil še na sosed-kit, ki so stale tesno druga |Bfi. Poleg tega so vse krl-nkmo in veter je nosil ogor-Istrehe na streho. Gasilci od Lenarta so prihiteli, a jim rimanjkovalo vode. Vodnja-aradi suše usahli, potoka, pa nega v bližini. Tako je idarij zgorelo popolnoma, pa je zgorel le hlev. Rešl-le nekaj pohištva. Zgoreli Idi vsi poljski pridelki leto-litteni. Prizadeti ao poaest-ICeh, Ljube, Žižek, Sever Ig ■en. Položaj družin je obu-i nj jim je zgorelo vse, kar ■eli. Tovarno zaprli torna lesnih izdelkov v Jur- toi je dne 16. okt. zaprla ■ delavnice ter odpustila dfe- i Za vzrok navaja tovarna Nkanje gotovine. Ko bo U I na razpolago, začne tovar-•et z obratovanjem. Za pla-[*>bo od 1. do ld. oktobra » tovarna odbila delavstvu f Pr' Plačah. Tajco bpdo do-•Ipušt-eni delavci za brezpo-®*lie znižano mezdo zadnjih htih dni. Hčeri *ažgal hišo {■"•»to 17. okt. je izbruhnil IPoiar v Slapah pri Devici " v Polju, nedaleč od Lju-Požar se je pojavil v ve-JlonMarskem poelopjii po-Ivana Dovča. V velikem poslopja je. bila rfna vsa letošnja letina, M«o, krma, slama itd. V Pi" J" bil tudi hlev ln v F10 glav živine. .Umevno, P* |H>žar naglo razširil na ki je gorelo kot ba-[V *nr«4o prav do Ljub-f-*t|lo so j.rihiUli na po-i/, okoliških vaai in "» Ljubljane. K sreči Je bli-P J»nica in so dokaj uape-f' mnoge mrve in ■ m hilo mogoče miall- in rešiUv poelo-Pranili so le ogrodja, kar ^kov, je pogorelo ► lahki cela več. LJu- Pea odgriznil otroku noo Štiriletni hčerki posestnika Radeščka iz Dolnega Grčevja pri St. Petru v novomeški okolici je HraaUrjev pes odgriznil naa. Hudega psa pa je vzel konj ederec in ga ubil. Rake ai je zlomil 15-letni Jože Straki iz Bunčan v Prekmurju je obiral jabolka. Splezal je v vrh jablane ter trgal plodove. Vrh se je nenadoma zlomil, fant je padel na tla ter obležal pobit. Ugotovili ao, da ai je zlomil obe roke. Prepeljali so ga v murskosobško bolnico. Tudi mrtvi ao dobri za volilno a-glUcijo V nedeljo je bil odkrit pri Sv. JCriŽu nagrobni spomenik demokratskemu voditelju dr. Gregorju Žerjavu. Slavnostni glavni go* vorntk je bil dr. Albert Kramer. Ko so bili vaj govori končani, je izpregovuril dr. Kramer še te-Je besede: "Predno se razstanemo, dragi Gregor, te moram še nekaj ^ prositi Živimo v velikih časih inl^ob^gaVi'na" nimjo pa'denarja" posebna čakalnica aa starša in poseben prizidan objekt aa otroški vrtec. Kandidat aa Ljubljano Ljubljansko sodišča je potrdilo kandidatno listo sa Ljubljano. Na tej okrajni kandidatni listi, zvezani z Zivkovlčevo državno listo, kandidira minister dr. Kramer, njegov namestnik pa je I-van Tavčar, komisar Okrožnega urada za zavarovanje deUvcev. Oba sU dempkraU. , V zaporu se je obeoll V celjskih zaporih se je obesil 65-letni bivši delavec in posestnik Anton Bobnar iz Trbovelj. S posestva in iz fabrike je prišel Bobnar na cesto in beračil. Radi beračenja je sedel v zaporu. Obeail se je na vrvico, ki jo je imel v čevljih. Našli so ga že mrtvega, obešenega na okno. Metlika ponuja močno vino Vinska letina je v Bell Krajini na mnogih krajih zelo bogaU. Pravijo, da ie dolgo ni bilo Uko velikega in dobrega pridelka vina, Ičakor letos. Kdor nl preveč hitel z obiranjem Ur je pustil, da je še solnce teh dni storilo svoje* tisti je napolnil svoje zidanice z dobrim in močnim vinom, kakršnega ni vaako leto. Tako i-majo mnogi kraji Bele Krajine, zlaati metliška okolica, mnogo Obisk pri VoroRom Življenje je kram* . . . pravi alavni porolajevaleč, ki jo baje tudi aortam proti rak« tvoja duša ni poznaU nobenih nasprotsUv, -kadar jo šlo za, veliko narodno stvar. Glej, tu imaš soseda, ki ni imel sreče, da umre v svobodni Jugoslaviji, a bil je kakor ti glasnik velike naše narodne misli. Tam leži Janez E-vangellst Krek, mož, ki je tudi dejal: Od Maribora do Soluna en narod, ena država, en kralj t Dragi Gregor, vem, da daješ svoj prisUnek, da vzamem U venec s Tvojega groba in ga ponesem tja na njeg^.grob, s tvojim pozdravom." In demokrat Kramer je vzel venee z groba Žerjava, najhujšega nasprotnika živega ln mrtvega Kreka, Ur ga ponesel na grob Kreka. Take volilne agitacije na pokopališču še ni bilo. Odlikuje ae po originalnosti, predrznosti in naivnosti. Za volilno agitacijo so tudi mrtvi dobri. U-govarjati ne morejo. In Ukih mrtvecev potrebujejo dandanes. Smrtna nesreča na progi . ' Včeraj okt. so našli progov-nega delavca Ivana Plahuto od St.Jurija pod Kumom nezavestnega na progi pri Zidanem mostu. Tamkaj je bil zaposlen s popravljanjem proge, pa ga je najbrž zadala lokomotiva kakega vlaka* Našli ao ga nezaveatnega z majhno rano na tilniku. Prepeljali so ga brž v celjsko bplnico, kjer pa je umrl, ,ne da bi se bil poprej zave ije razvili v lene, tope, ae* blčne indlvidue. Val poeUnemo nekega dne evnuhi, me Je preži* itllo ln sem aačel eksperimentirati. Kdo ae ne boji ataroatne *k u (M) vati človeške šleae, bi moral biti mnogokratnl milijonar ln to ne bi blU tudi nobena pomoč, Če bi enega človeka oslabil, da drugega okrepim. Zato aem ae boril za to, da bi ae v velikih me-stih, kjer ee agodi mnogo nearaš, osnovale posebne bolnišnice aa amrtno ranjene osebe. V teh bolnišnicah bi bil vedno na razpolago U ali oni organ, kl bi ga presadili na ljudi, katerim bi bil potreben. Smrt ne nastopa trenutno sa vae organe. 2leae živijo n. pr. Še šeat do oaem ur po nastopu smrti k* bi bilo dovolj čaaa, da se lavršl operacija na tropin. Toda sakonodajatvo, ki vedno, o-ataja za znanostjo, jih ne dovoljuje. Napredek in čut dolžnorti do družbe boata, upam, zasedla tudi v tem pogledu utaato pretirane sentimentalnosti. Ali bi ne bilo mnogo bolje, da ae del kakšnega bitja pusti živeti dalje, nego da bi ae uničil v grobu? Lažje bi doeeg^l, da bi ae sa transplantacijo uporabili čeni zločinci. A tega ae b apet val kandidati aa poml Končno aem pričel ekaperl rati a višjimi vratand opic. Uanp-hi a opičjimi ik zami ao bili dobri. V sedmih letih aem a njimi cepil preko tisoč oaeb ln maaj nego v 10% primerov ae mi je poekua Izjalovil. Za enega človeka zadostuje samo del ene Šleae. Uapah ae pokaže po 8 madeclh. im' traja običajala 6 let, teoretično pa nl nobene aa» preko, da bi aa operacija ae pa* novila. Oplee postajajo za ljudi čedalje vašnejše ln pri franooakl vladi aem Ša doaegel. da se se; branl ubijanje šimpanzov v coaklh kolonijah. Pa ajih aama hI dovolj, oanovatl je opičje farme, da ae oplee poi Že. Zame aamega je opičja ma seveda velika gospoda! ŽrUv, za druge bodo sijajna člja." "Ali smatrate, da je žlvljenib res tako lepo," aem ga vprašali končno, "da ga je vredno podalj-šatt?" "Da," je odgovoril, "življenje J« kraano. Vredno Je> da mu vzdržimo maksimum alie ln da ohrtnlsift šlm RAZNE ZANIMIVOSTI NADARJKNCt IZUMIRAJO lanimlve uir»lo\ it ve Učenjaka I Nemci so v. velikih skrbeh, ker ŽUvllo rojstev v njihovi deželi a talno pada. še bolj jih pa skrbi drug problem, kl je v aveai a Um pojavom: naaureč problem, da pada tudi procent nadarjenih otrok, dočim, ee veča odstotek nenadarjenih. To dejatvo je dokaaal neoporečno znani berlinski proučevaUlj dednoatne teorije, prof. Mucker-mann. Tako Je prelakal stanje stvari v 6000 družinah nemških unlverzlUtnjh profesorjev in je ugotovil, da nimajo niti toliko otro);, da bi ae mogle U družine trajno ohraniti. ZaaUj poro-ddv v taj kasti traja Že pol a to-letja, torej veliko delj nego aplo-žna tendenca nazadovanja poro* dov. V Monakovem ja proučil SOS družin laučenlh ln nelaučenlh delaveev ter primerjal šolake uspehe njih otrok. Drušlne laučenlh Izumirajo, .drušine nelaučenlh pa ao množijo. In baš otroci Uh ne kažejo dobrega napredovanja v šoli, dočim Je# pri prvih narobe. Tudi tukaj torej Izumira boUU dedščlna, slabša pa ae o- Ima 7000 družin, poaačajo tišja šo> o 2 otroka — prema-ae mogle ohraniti; spada razkužitev sobe a strupenimi plini, kl pa je ne moraš izvršiti sama, ampak moraš atvar javiti oblaatl, kl uredi vse potrebno. Koliko paje človek v 70 latlh? I Množino jodi, kar Jo poje povprečen Človek v določenem številu let, ao že mnogokrat poskusili iaračunatl ln so jo tudi Izračunali, ampak nikdar ne tako natančno, da bi ae ŽUvllke ujemale. To pa ni nič čudnega, če »omislimo, da ae Japonci in Kitajci preživljajo akoro aamo z rišem, mi pa amo v primeri atomi skromnimi ljudmi pravcati ■Najnovejša statistika, kl pa ae ozira le na Svropejce, pravi, da poje adrav moški v 70 letih avo-ega življenja S5 ton ali SftO me-erskih oentov hrana, 70 let pa , e 25,000 dni. Evropejec poje torej na dan priblltnoa funU hrane. Nekateri trdijo, da Je to že premalo; to pa ni ree, ampak Je za mnotfe ljudi preveč. • Otroci Jedo precej manj, ravno tako tudi atari ljudje. Največ Hjjedo ljudje od 90. do 40. leU; ;1 pojedo tudi po štiri funte na dan (1 funt ja prlbllšno pol kilo* grama)» £1 fc7ajveč pojedo ljudje maaa— akoraj po 1 funt na dan; v 70 letih ga paje človek.TOOO funtov a-U h težkih valov aii pa S5 pltanih pa so ju našli mrtva v gozdu nad Bornovo graščino v Tržiču. Izvr-šila «U samomor: Pant je uatre- kUbo.U n zmanJšanja .voje du-tli uRinr^i deklet notem na še *vne sile? V nas vaek je neu- lil najprej dekleU, poUm pa še sebe a streli iz lovnke puške. Hčerka je bila še mrtva... jj Nesreča motocikliaU V nedeljo kB. okt, se je 2S4et-nl trgovski pomočnik Franc Lednik v Celju peljal z motocU klom po Ljubljanoki cesti Ur trčil a nekim kolesarjem, ki ae~nl znal ogniti. Motociklist jo padel tako nesrečno, da ae je t*Ško pobil po gUvl Ur oblgžal nezavesten. Prepeljali ao ga v bolnico, kjer ga skušajo rešiti smrti..! tešno hrepenenje po mladosti. Temu hrepenenju hočem zadostiti, ljudem hočem daroyatl dolgo življenje ln mladeniško moč." Voronov je nadaljeval po dolgem premoru: fToda pot je dolga. LeU ln leU aem deUl poskuse z ovni, voli in konji. Ko sem Svojo teorijo preizkusil do p*umlli, da Je rr! IK,cestnika Joetp r/V' "Vojo hčer omožll v rv daje vseh pravic ln , . in . prepiral ž i* U akušal zaneti-r I* so ga zazačill presedal Zdaj pa , - '»•mero uraaaM Zaž- r /V *r,ke poslopje In KJJ^-ri In zetu veliko «0 SMrtnega rirfUratt * oddali v la sploh nl bilo no-"komaj zado* ."red), o-a aloja pa komaj leuMaJi™ kujojo nemške-bodočnoat, Nl za avojo uao- kHa T PfrtindeJpkiJl, zaviti « Maavarjeva km I Med vao golaanljo ao aUnloe one, ki jih je i*JUšje pregnati. V stanovanju ao nadloga, ki ae Je človek najbolj boji. Poeebno zato, ker akrivajo avoje aalego v najbolj skriU razpoke v zidu ln pohištvu ki ker ja U zalega zelo odporna proti vsem uničevalnim aredstvom, Jih Je težko uničiti. 1 v Da prežanež stenice lz pohištva, si napravi poeebno tinkturo po Umle receptu: Vzemi deaet delov naftalina ln sto delov terpentlnovega olja. To zmea nameai na pohištvo ln zajij z njo vaa razpoke. Oatana-Jo ti slcšr pralni madeži od uaf-UHna, kl pa jih a krtačo ali cunji j o odstraniš. Tudi oetova kialina z amonl-Jakom Ja zalo razširjeno U uspešno sredstvo proti sUnlzam. Vlomi sto delov kisa, deset delov monljaka lo deaet delov etra al kloroforma. * Suh prašak, aa preganjaoje stenic dobil,takale: Vsemi deaet delov aafUIlna v prahu, drajffpl' ga prahu, Ce pa hofeš sredstvo, ki je brez duha, p* vsemi dvajset delov borove beline, deset delov galunovega prahu. Vaa U sredstva pa moraš uporabljati temeljito, sicer nič ne pomagajo, tako moraš na primer raaložiti postcU« ln. la gre, tudi omare, vzeti allke la okvirjev, poiskati alebemo razpoko v aJdu U v pohištvu. Pomlell, da zzredl na stenica na loto »000 novih. Ce po prvem anašenju opaziš, da nisi stenk pregnala, poakuei še drugič In ša drugič ne, tretji. Videle baš, da ae ti napoaledjA sreči pregnati U nadlogo. , ■ Ce eo ee aUnlee zaredlle za tapetami, Jfb boš lo tako pregnala, da boš sUre UpeU odtrgala« zid sa njlmj temelJiU očcdfla U namazala z apnom, kl ei mu dodala nekaj nafUIlna v prahu. Ce ae pa stenic takoj nabiti, ie treba poseči po do farfj radikalnih aurdatvUklM Zelenjave poje povprečni človek do «0 oentov, jajc pa 18,000; na dan torej niti eno jajee. Sladkarij pojemo po SftOO funtov; tu pa nl računan sladkor, kl ga pojemo čUtega. Soli gre 86 oentov; ker pa dela sol človeka žejnega, mora človek piti U rea popije človek v 70. letih 86,000 litrov vode, ša nima dovolj denarja aa vino ln pivo. Nekaj drobnejžega lan V električnih, šprnlcah aa nočne omarloa M uporablja šaril-na nitka, ki je debeU komaj ato-tinko milimetra. Na oentlmeter aa lahko aavlje 600 ovojev U kovinsko pajčevlno. ne da bi aa po-aamesni ovoji dotikali. Volfram, la katerega je vlečena t* žična nit, ja aioer precej Užka kovl- /endar pa tehU trov U žarllna alti funt. Pri Izdelovanju n vlača i 860 kllorae-alti komaj vellkaaako preciznostjo livrtatl luknjice primerae odprtine. tanatvia r avUtlkl Roteč ia Amerike v Evropo po araku, ja letalka Buth Nichola— poroča Chlcago Tribune^-malona izgubila življenje. Kadur al zaceli c&e zlomljeni rebri In ko bo letalo apat popravljeno, mlall nadaljevati evoj polet. AU čiankar jI odavetuje, češ, šenake niao za Uk napor. Ce Je Helena Wllla-Moody najlioljša Igralka Unlaa na avetu, je dva tlaoč ali še vaš moških, kl bi Jo mogli za gotovo posekati. Isto sa lahko reče o vseh šenskih stlstlh v sleherni panopi športa. Dobre so, toda z aal nasprotnega spola se ne morejo kosati V ozračju ao veliki čini prihranjeni Isrednim mo-Šem. Za nje ja treba Uleane mo-šl Ur odpornosU proti živčni trudaoeti, kakršne ne smorejo naJJačje in najtrdnsjše Bvlno MHta? ^Mk^š&M ■ išznmn SUvkarjl aa zahvaljujejo Hoa-nivi admUletmcIJI mhraukee, Wia, — John Ba-aaakoivlca, predsednik krajevne uaije pleUninarJev, kl ao bili na aUvkl pri PhoenU Hoelery kom-panlji, ee Je v Imenu atavkarjev sahvalil lloanovi admlniatrariii aa polU ijall» proUkeljo "aUv-karjev la podjetnikov" tekom boja. Od 1600 sUvkarJev nl bil niti aden aretiran, "med tem ko ja bilo v Philadeiphiji v alični stavki J600 atavkarjev aretiranih t enem tednu," pravi Bana-ehonrica. Članom atranke in "Mil-vaa koe Loederju" ae tudi zahvaljuje aa sodelovanje ln podporo. "Lajala!" delavci dobili brc« Unrrenee, Masa. — Ko ao tiskarji pri Pacific Print Mills aa-sUvksJi, Je 86 delaveev ostalo dražbi "lojalnih," za kar jim je družba obljubila polovično plačo, dasi niso delali. Sedaj pa ao daM-i H brco, ker Ja družba redi izgube Bftrp