Glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko ^T0 XII., ST. 96 — CENA 10 DIN KRANJ, 11. DECEMBRA 1959 Še za večjo aktivnost Minulo nedeljo, kakor smo že hrofali, so bile v našem okraju tolike v vodstva osnovnih orga-**acij SZDL. Volitve so bile to-listki. Uspeh volitev je bil izredno *sPešen še posebej, če govorimo o ftvilu udeležencev na samih vo-W$h. Tokrat ne mislimo govoriti ^njkljivostih, ki so se pokazale .Pripravah na volitve in ob sa-volitvah. Predvolilna dejav-*°st je pokazala nekatere organi-friiske slabosti, ki so ponekod *pj/ey hromile večji uspeh osnov-organizacij. Precejšnja zavira l" Še boljše delo je bil marsikje fyk krog aktivistov, ki so že več ^ delali v vodstvih in so vse Jemalo skrbeli, da bi se 'v ta *?dstva vključevale žene in ritld* *"»«. Drugod se je kazala slabost J 'fm, da osnovne organizacije 'ZpL dostikrat niso znale delati "firoma niso našle poti do osta- " družbenih organizacij in se Jiv zaradi tega niso mo^le uve-wMti kot vodilna politična sila J svojem kraju. Bila je še vrsta *r*gih slabosti, vse te pa smo v fodvolilni dejavnosti odkrivali in ** seveda tudi sproti odpravljali. Pomemben uspeh smo letos do-^tU na področju vključevanja 1?vih članov v rste SZDL, saj se W je vključilo "približno 10.000. nove odbore je bilo izvoljenih v?liko število novih članov, med \''*ni zlasti mladina in žene. Po-jbne spremembe so bile zabele tudi "*-* JvtjniU •hnAvr.r ti l Javnosti *zdl. Ti umehi, ki so bili doseženi v fadvolilni dejavnosti, pa nam J°rajo biti samo nadaljnja pobu-a za še večjo aktivnost naših ^lovnih organizacij. Ta aktivist š gospodarski razvoj že omogoča znatnejša investicijska sredstva tudi za hitrejši napredek kmetijstva, saj je bilo samo na območju Slovenije v zadnjih treh letih investirano na socialističnih kmetijskih posestvih in v zadrugah standardu, kakršnega naša sociali- konij bo tudi kmečko prebival- dinacijami. Odstotek kmečkega imamo tudi, da začnemo znova stična skupnost nudi delavcu v in- gtvo zavarovano. Zdravstvena prebivalstva ni posebno velik, z rednimi zdravstvenimi pre- dustr.ji. Naše subjektivne »sile mo- glužba bQ morala zajeti> ge v saj je večina ljudi zaposlena y gledi v vseh koiektivih, kjer je rajo torej budno spremljati razvoj večji med m do gedaj( kmežko industriji. Zdaj imamo samo več kakor 50 delavcev. Pregle- ekonomskih pogojev, jih razumeti prebivaistvo. Ali bodo zmoglji- kakih 2 do 3 odstotke uslug iz- de smo že opravili v Tiskaninl, in v skladu z njima razvijati svojo yosti zdravstvene siuzbe kos tej ven zavarovancev, to je samo- Iskri in Standardu, socialistično akcijo na vasi. nalogi? plačnikov, ki bodo po novih za- Vprašanje: Kako je z zdrav- našega konih, seveda, zavarovani. Če- kuje strokovnega osebja? Ali zajema prav lahko računamo, da se bo strokah vam najbolj primanj- število obiskov v našem domu stvenim kadrom? V katerih po novih zakonih povečalo, imate štipendiste? smatram, da naša zdravstvena Odgovor: Trenutno štipendi- služba ne bo imela večjih težav, ramo 35 bodočih zdravstvenih Na drugi strani pa je prav, da delavcev. Seveda predstavlja ne bodo dosedanji samoplačni- za vse te že sedaj pomembno ki prihajali samo v najnujnej- vprašanje — preskrba stanova- ših primerih, ampak da se bodo nja. Zanimivo je poudariti, da tudi drugače, ko je potrebna na razpise težko najdemo kan- zdravstvena pomoč, obračali na didate. 'Večina, ki jih sedaj šti- V nadaljevanju svojega referata Odgovor: Področje skoraj 19 milijard dinarjev. Prvi je tov. Ingolič poudaril, da smo v Zdravstvenega doma Po nedeljskih volitvah SZDL olovico žena in mladine v novih vodstvih organizacij SZDL - Največja volilna udeležba v Železnikih -Nad lo.ooo novih članov - Povprečno voKlo 91,6 odstotkov članstva našo zdravstveno službo. Vprašanje: V zadnjem času je bilo precej govora o velikem številu obratnih nezgod in o Odgovor: Nedeljske volitve v vodstva Pomemben uspeh je bil do- niti, da je bilo do sedanjih vo osnovnih organizacij Sociali- sežen z vključevanjem novih litev v škofjeloški občini samo potrebi izboljšanja preventivne stične zveze delovnega ljudstva članov. V predvolilni dejavno- okrog 40 odstotkov volivcev službe. Kako boste uspeli iz- v našem okraju so spričevalo sti je pristopila v vrste SZDL včlanjenih v SZDL in da je se- boljšati trenutno stanje? večmesečne živahne dejavnosti, nad 10.000 novih članov. — Po- danje povečanje za dobrih 14 a hkrati dokaz politične enot- vprečno je sedaj v okraju 82,2 odstotkov relativno zelo dober nosti prebivalstva. odstotka volivcev včlanjenih v uspeh, čeprav je tudi to še zme- Največjo udeležbo na volit- organizacije SZDL. Najboljši v raj malo. vah so dosegla volišča v občini tem so v občini Kranj, kjer je Nedvomno je največji uspeh Železniki, in sicer 97,3 odstotka. 92,6 odstotka volivcev vključe- nedeljskih volitev prav v veli Sledijo: Ziri z 96,6 odstotka; Ra- no v SZDL. Na drugem mestu ki pomiad}tvi vodstev organi dovljica z 96,5 odstotka; Bled je občina Tržič z 92 odstotki; pendiramo ,se jih bo zaposlila v našem domu v prihodnjih treh letih. Toda tudi takrat ne bomo v celoti izpopolnili vseh vrzeli v potrebah po zdravstvenem kadru v našem domu. Poudarjam, da nam najbolj primanjkuje kadra prav v zobo-Res je. Nezgod je zdravstveni službi. K. M. Plenum SZDL na Bledu 94,4 odstotka; Tržič 93,1 odstot- zatem Bled s 85 odstotki; Ra- zacij SZDL. — Čeprav še niso zbrani skupni podatki, je ven- Za prihodnje dni napovedujejo zultatih volilne akcije; sprejeli pri Občinskem odboru Sociali- pa bodo tudi sklepe o nadalj- Occ da se ne bo .--t se uspešneje m PiČalo samo s poročili o oprav- kih volitvah. K. M. ka; Skofja Loka 92,2 odstotka; dovljica s 83,5 odstotka; Ziri z darl(? razvidno> da bo'približno stične zvezc ter Zveze komuni- njem delu novo izvoljenih od Jesenice 90 odstotkov in Kranj 80,3 odstotka; Jesenice 79,5 od- D0jov z 89,8 odstotka udeležbe na vo- stotka; Železniki s 75,6 odstot- litvah. Okrajno povprečje je ka ter Skofja Loka s 54,9 od- 91,6 odstotka. stotka. Pri tem je treba pripom- novih odborov iz vrst žena in mladine. Tako je bilo na področju mesta Kranj izvoljeno v nove odbore 27 odstotkov žena, na podeželju te ob-č ine pa 21,5 odstotka. Prav tako je v nove odbore v okolici prišlo 24,4 odstotka mladine, v mestu pa 19,6 odstotka. Podoben uspeh je dosežen v škofjeloški občini, kjer je med 250 novimi odborniki 52 žena in 48 mladine pod 25. leti. Se pravi, iz vrst žena in mladine okroglo 40 odstotkov. V blejski občini je med 109 odborniki 48 žena in mladine, kar je tudi lep uspeh. Podobni izidi volitev so tudi v Radovljici, Tržiču, na Jesenicah in v drugih občinah. Napravljen je temeljit premik naprej. Ob sedanjih volitvah so se odbori zelo pomladili, osvežili z stov na Bledu vrsto važnejših borov posameznih osnovnih or-posvetovanj, med njimi tudi ple- ganizacij. Občinski komite ZKS num Občinskega odbora SZDL, na Bledu je za prihodnji torek, ki bo prihodnji teden, 17. de- 15. decembra sklical tudi posve-cembra. Na omenjenem plenumu tovanje s sekretarji vseh osnov-bodo največ razpravljali o re- nih organizacij ZK v občini. Na ' tem sastanku se bodo pogovorili o preds-toječem študiju, ki se bo pričel 22. decembra v vseh enajstih osnovnih organizacijah. Za začetek se predvidena tri predavanja, za katere je ideološka komisija že pripravila teze. Opravili jih bodo domači predavatelji, in sicer v decembru in januarju. Nanje bodo povabljeni mladinci in člani SZDL. VI. MLADINSKI FESTIVAL BRATSTVO — ENOTNOST NA REKI V soboto, 5. decembra, je bil na Reki sestanek predstavnikov mest udeležencev mladinskega festivala »Brat-stvo—enotnost-«. Govorili so o pripravah na VI.festival, ki bo od 23. do 25. maja 1960 na Reki. PREDSEDNIK TITO TOVARIŠU LESKOSKU DVODNEVNO ZVEZNO POSVETOVANJE O HIGIENSKO-VARNOSTNI ZAŠČITI Kranj, 10. decembra. — V dvorani OLO Kranj se je pričelo danes dvodnevno posvetovanje o ni-Mensko-varnostni zaščiti pri delu, ki se ga udeležuje 400 delegatov iz vse naše domovine. Posvetovanje je otvoril predsednik Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije ing. Boris Gostiša; za-tem pa je udeležence pozdravil še pomočnik sekretarja za delo LR Slovenije dr. Marjan Dular; pod-, ^edsednik OLO Kranj Ivan Bertoncelj in pomočnik zveznega inšpektorata za delo tovariš Ražnjato-K. Ob tej priliki so v avli OLO odprli tudi razstavo o vzrokih nezgod. V soboto po posvetovanju ^°do delegati obiskali nekatere tovarne in turistične kraje Gorenjske. Beograd, 9. decembra Predsednik republike Tito je ROMUNSKA PROSVETNA čestital podpredsedniku Zvezne novimi močmi, predvsem iz vrst DELEGACIJA NA JESENICAH ljudske skupščine Francu Le- mladine in žena. To pa daje za- y torek je prispela na Jese- skošku k 62. rojstnemu dnevu z gotovilo, da se bodo v te orga- nice romunska prosvetna dele- naslednjo brzojavko: ne laže in hitreje vnašale nove gacija, ki sta jo spremljala na- »Dragi tovariš Franc, ob Tvo- oblike dela; da bodo te orga- čelnik za šolstvo LRS tovariš jem 62. rojstnem dne*vu prejmi nizacije gibljivejše; da bodo Vidmar in okraj, inšpektor šol- moje in Jovankine prisrčne če- pri uresničevanju splošnih ci- stva tov. Kus. Delegacija si je stitke ter najboljše želje za ljev naše socialistične družbe ogledala Železarno, metalurško skorajšnje ozdravljenje, dolgo uspešneje ukrepale na svojem industrijsko šolo, prostore teh- življenje in plodno delo v na- področju, prav na osnovi tam- niške srednje šole in novo do- ših naporih za popolno uresni- kajšnjih razmer, prilik in po- grajeno stavbo osemletk Tone čenje idej, ki si jim posvetil treb. K. M. Cufar in Prežihov Voranc. vse svoje življenje.« « 061951 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Priprave za Novoletno jelko Sprevod Dedka Mraza bo Sel od Rateč do Žirovnice. V njem bo 5 kamionov, kjer bo na prvem Dedek Mraz, na drugem bodo medvedi, na tretjem pingvini, n« četrtem snežinke in na zadnjem Novoletna jelka. Na Jesenicah se bosta sprevodu priključil* še dva snežena moža, ki bosta s fanfarami naznanila pričetek zabavne osrednja prireditve, ki bo tokrat pred železniško poslajo na Jesenicah. Društvo prijateljev mladine bo skupno s Cufarjevim gledališčem na Jesenicah pripravilo kratek program. Pionirske odrede bodo na Jesenicah obdarili kolektivno, predšolske otroke pa bodo pogostili. . Za obdaritev otrok so prispevala sredstva jeseniška podjetja, in sicer »Rožcat, hotel Pošta, Občinski sindikalni svet, 2elezarna, Mestna pekarna in Avtoservis. V šolah v jeseniški občini bodo za Novo leto povsod pripravili novoletne jelke in zabavne programe s pogostitvijo. Blejske volitve so močno okrepile organizacije SZDL j Nedeljske volitve članov Socialistične zveze delovnega ljudstva v nove krajevne odbore osnovnih organizacij so ponovno potrdile enotnost našega delovnega ljudstva in skupnih prizadevanj za izgradnjo naše socialistične domovine. Nedvomno so se z minulo politično akcijo, tako s predvolilno dejavnostjo in s samimi volitvami, naše osnovne organizacije SZDL močno okrepile, pa naj bo to v politični enotnosti in v skupnih hotenjih Kronika teh dur) Danes popoldan ob 15. url bo •Pri Jelenu« na Jesenicah 28. seja občinskega zbora in 30. seja zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Jesenice. — Dnevni red je zelo obširen. Poročilu o 9-mesečni izvršitvi družbenega plana za leto 1959 z oceno celoletne izvršitve bo sledilo še 12 točk dnevnega reda. Med drugim bodo razpravljali tudi o vzdrževanju Športnih objektov, o spremembi pravilnika, o plačah Zdravstvenega doma Jesenice itd.... V počastitev 40-letnlce KPJ je Društvo slepih Doma iz Škofje Loke 9. decembra pripravilo v Prešernovem gledališča ▼ Kranju svečano akademijo. — Kulturni program — vokalni in instrumentalni — je bil skrbno pripravljen in kvaliteten, za kar so bili nastopajoči nagrajeni z aplavzom navdušenih gledalcev, ki pa so bili, žal, maloštevilni. Kdo ve, zakaj kranjsko (N«dslj»Ta»j« • 1. «tr«ad) la v glavnem vsem v spotiko, že razvila v pretežno močne in napredne gospodarske organizacije z razmeroma visoko produkcijo in produktivnostjo dela. Danes lahko ugotavljamo izredno pozitivno dejstvo, da celo industrijska podjetja s svojimi skladi podpirajo graditev določenih modernih objektov, ki bodo omogočili boljšo preskrbo njihovih kolektivov. Zatem je tovariš Ingolič poudaril, da se moderna kmetijska proizvodnja čedalje bolj uveljavlja tudi v razvijanju najrazličnejših oblik kooperacije. Tudi na tem področju smo priča učinkovitemu prizadevanju za večje količine tržnih presežkov, hkrati pa se utrjuje vodilna vloga kmetijskih zadrug in naraščajo družbena proizvodna sredstva. Čeprav so se zadruge okrepile, pa še zmeraj močno zaostajajo za nalogami, ki jim jih omogoča in nalaga naš buien gospodarski razvoj. Tovariš Ingolič se je v nadaljevanju dotaknil tudi velikosti kmetijskih zadrug in njihovih sposobnosti za organiziranje sodobne kmetijske proizvodnje. Vzlic nekaterim slabostim pa smo vendarle tudi v kmetijskem zadružništvu dosegli prvi resnejši napredek v kmetijski proizvodnji. Z nadaljnjo modernizacijo socialističnih kmetijskih posestev in proizvodnih procesov v kooperaciji, kakor tudi z ustanavljanjem novih specializiranih farm, se ob večji in kvalitetni proizvodnji med drugim razmeroma hitro rešujejo tudi problemi preskrbe. Vidimo, da pomenijo naši napora v kmetijstvu dokaj hitro spreminjanje razmer na trgu kmetijskih pridelkov. S tem pa prav gotovo raste zanimanje drobno lastniških proizvajalcev za kooperacijo in modernizacijo kmetijstva. Zato je naloga naših subjektivnih sil zlasti v tem, da ob vsem napredku kažejo pravilno perspektivo našim drobno kmetijskim proizvajalcem In pomagajo usposabljati naše kmetijske zadruge in družbejia posestva, da bodo kos takemu razvoju, ki mora biti tudi vnaprej samo sestavni del izvajanja naše ekonomske politike. V svojem referatu je tov. Simo-nič v začetku poudaril, d« sta osnova in cilj naše politike na vasi rekonstrukcija kmetijstva z velikimi socialističnimi proizvajalnimi enotami, ki so sposobne organizirati družbeni proces dela s pomočjo sodobne tehnike in znanstvenih izsledkov ob postopnem podružbljenju zemlje. Zato dajemo že ves čas tako močan poudarek politični, strokovni, vzgojni, socialni in kulturno-prosvetni akciji komune in vseh drugih družbenih organizacij, ki imajo kakorkoli svoj napredni vpliv na vajsi. Uspehi pa nam med drugim tudi dokazujejo, da hodimo po pravilni poti pri rekonstrukciji na vasi. Zadruge morajo urejati probleme moderne proizvodnje, pomagati pri procesu industrializacije kmetijstva in razvoju gospodarstva na vasi ter v zvezi z vsem tem, a predvsem v zvezi s proizvodnjo, najuspešneje vplivati na nove odnose, ki se ustvarjajo na vasi. V nadaljevanju svojega referata je tov. Simonič dejal, da se bodo morale občine mnogo bolj kot doslej angažirati v zvezi s šolanjem in vzgojo strokovnih kadrov. Doslej je bilo glede tega bore malo storjenega. Veliki dosežki kmetijstva povzročajo tudi premike v načinu življenja. Vsi ti premiki na vasi pa porajajo nove materialne sile za napredek na vasi in so izcedno važni za nadaljnje usmerja- nje mladine, pa tudi žena na rasi, ki so bile vse doslej največja žrtev in utesnjevane z vsemi silami drobno lastniške zaostalosti in patriarhalnega načina življenja. Nato je tov. Simonič med drugim dejal, da morata SZDL in ZKJ svojo dejavnost usmeriti v razvoj kooperacije, toda ne v obliki politične agitacije pri posameznih kmetih, kar se lahko včasih v praksi spremeni v neposreden političen pritisk, marveč s pomočjo, da se zadruge usposobijo za kooperacijo. Predvsem morajo stremeti organizacije ZKJ in SZDL za tem, da bo vsestransko delovanje v gospodarskih organizacijah, v komuni in vseh političnih organizacijah tako, da bo politična situacija čimbolj stabilna, da bo utrjevala socialistične odnose in omogočala izvajanje nalog, ki jih v kmetij-stvun imamo, omogočala uspešnejšo kooperacijo in napredek v proizvodnji. Dosežki zadnjih let na področju gospodarstva v Jugoslaviji v celoti so taki, da hkrati omogočajo na osnovi več in boljšega dela tudi boljše življenje, odpirajo tudi večini kmečkih ljudi jasnejše perspektive. V zadnjih dveh letih so organizacije SZDL in ZK vsekakor ogromno storile za napredek vasi, za vsestransko vzgojo in prosvetljevanje ljudi, za utrditev zadrug ter za napredno kmetijsko proizvodnjo. Na ta način se je položaj organizacij SZDL močno okrepil. To se vidi tudi pri porastu članstva in zato moramo politične organizacije na vasi idejno iin številčno krepiti. Tovariš Simonič se je ob koncu svojega referata dotaknil tudi kulturno-pro-svetnega dela. Dejal je, da kljub temu, da se zavedamo, da sprememb in materialnih odnosov na vasi ne bomo mogli izvesti brez stalnega in vsestranskega kulturno-prosvetnega vzgojnega dela, temu področju organiazcije SZDL posvečajo izredno malo skrbi. Zato je to delo še često tako, kot je bilo pred 30 leti, splošno prosvetno in izobraževalno brez večjih rezultatov in brez večje privlačnosti. Ekonomske in družbene politične spremembe, ki so vse močnejše na vasi, vedno bolj vplivajo in predvsem terjajo novi karakter in novo vsebino kulturno-prosvetnega dela. Za zaključek je poudaril, da modernizacija kmetijstva in razvijanje novih odnosov dajejo pogoje za hitrejši razvoj sodobnih oblik družbenega življenja na vasi, pri čemer je potrebno seveda čim iirše angažiranje komune in vseh družbenih činiteljev v njej. Posvetovanje so zaključili v četrtek z razpravo, ki je opozorila na velik pomen socialističnega raz-voia kmetijstva za naše gospodarstvo. KAM V NEDELJO? KRANJ: na kegljišču Triglava bo nadaljevanje prvenstva Kranja -posameznikov v kegljanju. Ob 8. uri bo v prostorih OLO Kraij občinska konferenca LMS Kranj. V soboto zvečer bo v Domu JLA večer narodnih pesmi in plesov Jugoslavije. V soboto ob 20. uri bo v no-v isindikalni dvorani ekskluzivno študentsko brucovanje. SKOFJA LOKA: Ob 19. uri v soboto v TVD Partizan otvoritev kino dvorane »Sora« s predstavo jugoslovan-skeg afilma »SAM«. BLED: Ob 19.30 uri v soboto bo Planinsko društvo Bled praznovalo 10. obletnico svojega obstoja. ali pa tudi v organizacijskem pogledu. Ze predvolilna dejavnost in zbori članov SZDL pred volitvami so močno razgibali naše članstvo. Na predvolilnih sestankih so bile v večini krajev izražene različne dobre misli in pobude, ki so vznikle v vrstah naših volivcev. Takšne iniciative, ki so pravzaprav izraz demokratičnih in socialističnih odnosov v vsakdanji praksi, so vredne vse pozornosti in razumevanja. Le s takšnim pozornim odnosom do vsakih pozitivnih in koristnih pobud in mnenj, ki so skladna z našimi skupnimi interesi ter hotenji, bomo krepili vlogo in moč političnih samoupravnih organov, v tem primeru odborov osnovnih organizacij SZDL. V času volitev in tudi že pred volitvami se je v nekaterih krajih močno zvišalo tudi članstvo SZDL. Samo v blejski občini so v tednu pred volitvami in na dan volitev zabeležili porast članstva za 627 ali 11 odstotkov od skupnega števila. Od vseh 6175 volilnih upravičencev v občini so imeli do volitev vključenih v članstvo SZDL 4631 državljanov ali 74 odstotkov, v času volitev pa je članstvo poraslo za 11 odstotkov in zajelo torej 85 odstotkov vseh državljanov z volivno pravico. Ze to dejstev kaže lep uspeh volilne akcije. — Na Bledu ter po okoliških vaseh občine je minulo nedeljo volilo 4982 članov SZDL ali 94 odstotkov. Ce pa prištejemo še 3,9 odstotka volivcev, ki iz opravičenih vzrokov niso mogli voliti, pa se število skupne udeležbe na nedeljskih volitvah zviša na 98,7 odstotka. — Naj povemo še to, da je od skupnega števila kandidatov, to je 174, kandidiralo za odbornike novih odborov 34 m ladincev do 25 let ter 42 žensk. -jb Včeraj, 10. decembra, je polnila 70 let Valvazorjeva P*1* tizanska mama. Tiho in skromU* je slavila tudi ta jubilej. Poznajo jo vsi prvoborci škoj" jeloškega in jeseniškega okoli' ša. K nam na Gorenjsko jo Jf zanesel krivični plebiscit na K0* roškem, kjer je po prvi svetov" VOLITVE V OBRATNE DELAVSKE SVETE ŽELEZARNE JESENICE BODO 23. TEGA MESECA V sredo je zasedal Delavski svet Železarne Jesenice in med drugim potrdil razpis volitev v obratne delavske svete, ki bodo 23. t. m. Pri pregledu sklepov zadnjega zasedanja je ugotovil, da so bili v glavnem realizirani. Potrdil je tudi poročilo Upravnega odbora in se strinjal s stališčem UO do pritožb, ki so jih dala obratovod-stva k reorganizaciji podjetja. Na zasedanju je bilo predvsem zanimivo poročilo posameznih komisij: o sprejemanju delovne sile, o osnovnih sredstvih, o razdeljevanju fonda za kulturo in šport ter fonda za vzgojo kadrov. občinstvo še vedno tako nerado poseča take in podobne kvalitetne kulturne prireditve? Jutri, to je v soboto 12. decembra bo v Prešernovem gledališču v Kranju Literarni večer pod pokroviteljstvom Občinskega komiteja LMS. Predstavili se bodo literati Tone Seliškar, Ivan Minatti, Ferdo Godina in Smiljan Rozman. — Vmesne glasbene točke bodo izvajali učenci Glasbene šole iz Kranja. V Bohinju so sklicali plenum Občinskega odbora SZDL, ki bo danes ob 17. uri. Razpravljali bodo o problemih gostinstva in turizma, kar predstavlja v tem javnost. ZADNJI ŠPORTNI REZULTATI 9 Na umetnem drsališču na Jesenicah je v sredo zvečer pred 4000 gledalci domače moštvo izgubilo proti stockholm-skem klubu »GOTA« z rezultatom 7:4. % Za nogometni pokal sejemskih mest je v sredo zvečer Barcelona premagala Beograd s 3:1. 9 Svetovni boksarski prvak welterske kategorije Don Jordan je v prijateljskem dvoboju premagal brizaljskega šampiona Barretona. 0 Atletski dvoboj moških reprezentanc Jugoslavije in Ita-lile bo 9. in 10. julija 1960 v Florenci. 0 Prvo pomembnejše tekmovanje sezone v alpskem smučanju — veleslalom na Zugspitze — se je končalo z zmago Nemca Obermullerja. V naši državi se že dlje mudi indijska vladna delegacija, v kateri je g. Mente, generalni s( kretar vlade države Radžastan in načelnik v ministrstvu za rrzvoj v osrednji vladi Indije g. Mankodi. Pred dnevi je obiskala tudi Gorenjsko. Sprejemu pri predsedniku ObLO Kranj Francu Puharju je prisostoval tudi podpredsednik okraja Kranj Ivan Bertoncelj. Gosta sta se živo zanimala za razvoj našega komunalnega sistema. Zatem sta obiskala nekatere turistične kraje Gorenjske in tovarno »Planiko«. — Na sliki med razgovorom na Občinskem ljudskem ouboru vojni glasovala za Jugoslavu0' Ob okupaciji, leta 1911, je bH* oskrbnica planinskega doma fj Lubniku nad Škofjo Loko. M so bili tudi prvi sestanki upor* Kaj kmalu pa je morala zaPu' stiti Lubnik, kajti sovražnik Jf zvedel za njeno dejavnost. VC' dar ji je uspelo, da je dobila i oskrbništvo Valvazorjev dom P°" Stolom. Tako je kar hilro P0* stala tudi ta planinska post"* janka pravo zatočišče partizan«^' Valvazorjeva mama s hčerkam' je skrbela za živež, za zbiranJ' in skrivanje orožja, za potfO* ranjenim borcem. Vzdrževala Je zveze med partizani in terefl' skimi delavci ter imela na skrb' še vrsto drugih reči. V Valvazorjev dom so stal«1" prihajali prvoborci: Malija Verd' nik, Jože Gregorčič, Polde Str«' žišar in drugi. Spomladi 1913 S" jo aretirali. Njena predanost neustrašenost se je kalila v b<* gunjsklh zaporih, za bodeči!"' žicami v Auschvvitzu in BucheO' \valdu. Po osvoboditvi sc je vrnila domovino. Zasluženo je sprej Spomenico 1941, Medaljo hrabrost In Red zasluge za "* rod III. stopnje. Toda, kot pr»v' vedno ji je težko ob spominu -njene fante« iz planin, ki se niso več vrnili. Zlasti jo je tjl prizadela smrt Verdnika na K0' roškem. Vedno je nadvse sreč"9' kadar se sreča in pogovori ! 0 ,ret preživelimi »fanti« — prvobo Ob njenem jubileju, ki je *u naš, ji toplo in iskreno čest'*^ mo in ji kličemo: še na m" let! Tem čestitkam in željam pridružuje tudi uredništvo »Gl«' su Gorenjske«. P"e di r o*0 LJUDJE IN DOGODKI PRIJATELJSKI OBISK r ZVEDELI SMO . £ Medzadružni lesni kombinat v Cešnjici je sklenil z ZDA pogodbo za izdelavo več tisoč vratnic polknic. 0 V industrijskih podjetjih občine Železniki je zaposlenih 932 delavcev in uslužbencev. f) V Selški dolini so letos napeljali nov daljnovod od Sk. Loke do Davče. © Jeseniški hokejisti so odigrali že 14 tekem, 8 so jih dobili, 4 pa so izgubili. © V škofjeloški mestni knjižnici imajo 7500 knjig. Q V trgovskem podjetju »Moda« v Kranju so v zadnjih dneh dobili nove električne brivske aparate znamke *Re-mington« in »AEG«. 0 V tovarni »Iskra« je zaposlenih 1150 mladink in mladincev. f) V občinskem meriiu deluje v raznih organizacijah kranjske občine 17G0 mladine. »J> V 51 osnovnih organizacijah LMS kranjske občine je skupaj vključenih 6579 mladink in mladincev. © Na Bledu so v sredo zaključili razstavo 40 let KPJ in SKOJ na Gorenjskem. j V naši državi se je 14 dni mudila delegacija kraljevine Kambodže na čelu s predsednikom Sihanukom. V tem času je obiskala številne kraje naše države, se seznanila z našo industrijo, kmetijstvom, našimi delovnimi ljudmi in imela vrsto razgovorov i našimi najvidnejšimi političnimi in državnimi voditelji. Razgovori med kamboško delegacijo in našo državo na najvišjem nivoju so v celoti potrdili široko istovetnost gledišč naših dveh neodvisnih in miroljubnih držav v oceni sedanjih prilik v svetu in tendenc v mednarodnih odnosih. Kambo-ška in naša država se zavzemata za aktivno koeksistenco med narodi. Pri tem je bilo še posebej poudarjeno ,da so se izvenblokovske države od vedno trudile za popuščanje in za zbližanjevanje med vsemi državami. Prav s tem svojim stališčem so izvenblokovske države v veliki meri pripomoirle. da je prišlo do sedanjega zboljšanja v odnosih med Vzhodom in Zahodom, kar se odraža tudi v splošnem Izboljšanju mednarodne politične situacije. Naša država smatra, še posebej pa je o tem nedavno govoril predsednik Tito, da ne more priti do miru in koeksistence samo med dvema nasprotujočima si blokoma, ampak do miru in aktivne koeksistence med vsemi narodi na svetu. Mir med blokoma bi pomenil samo tre- nutno premirje in nič več. —■ Prav zaradi tega je vloga neodvisnih dežel v tem času prav tako, če ne še bolj važna, kakor poprej. Jugoslavija je trdno prepričana, da se mir lahko ohrani in očuva samo na osnovi aktivne miroljubne koeksistence med vsemi narodi, ne glede na njihovo zemljepisno velikost; na njihov družbeni sistem in na njihovo zunanjepolitično orientacijo. V skupem jugoslovansko-kamboškem sporočilu se posebej poudarja, da je neobhodno za vse države, še posebej pa za tiste, ki ne pripadajo nobenemu bloku, da pojačajo svojo aktivnost za zbliževanje in splošno sodelovanje, predvsem v okviru Organizacije Združenih narodov. Naša in kamboška delegacija sta v svojih razgovorih prav tako razpravljali o problemu nasprotij med industrijsko visoko razvitimi državami in gospodarsko zaostalimi področji. To dejstvo danes predstavlja nedvomno enega izmed največjih vzrokov nestabilnosti r svetu. Prav zaradi tetra je še posebno važna vsestranska pomoč premalo razvitim državam in to v prvi vrsti preko Organizacije Združenih narodov. — Seveda mora prihajati ta pomoč brez slehernih političnih pogojev. Nedvomno je, da bo obisk kam^oške deleeracHe pomenil nadaljnji kerak k Se tesnejše- lnib mu vzpostavljanju bilatera' odnosov med našo državo V* Kambodžo. To sodelovanje j bilo že sedaj posebno uspe*1* na gospodarskem, tehničnem1 kulturnem področju. Sprejeti bili sklepi, da se to sodelovanj v vsakem oziru še poveča, k bo nedvomno koristilo n*^*,^ njemu gospodarskemu razv<" Kambodže, kakor tudi nada"] njemu razvoju našega SoS^ -kal"' darstva. Temelji jugoslovansko boškega prijateljstva slonU0 istovetni borbi za mir v ***-{3 Ta obisk kamboške deleg»c" jih bo še utrdil, kakor tud1", daljnji obiski naših državnik" Se posebno potrdilo tega Pr'jsn teljstva pa bo pomenil ,*i predsednika Tita v Kamboj^ kamor je bil pozvan na °" ko mu bo to mogoče. vj. Na splošno pa lahko vLBot°t(. mo, da je ta obisk še bolj * dil prijateljstvo naših dveh 0 rodov. bdaja CP »Gorenjski — Urejuje uredniški odM« — Direktor S. Beznlk Odgovorni urednik Novak — Tel. uredništva — Uprava 397 — Teko» račun pri Komunalni b«**j v Kranju 607-70-125 — l*' haja ob ponedeljkih ki P*I klh — Letna naročnina dinarjev, mesečna *0 ™ 8^AV Kranj, i i. decembra 1959 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO »glas gorenjske« 3 Priprave za zvezni družbeni plan za leto 1960 ii v vseh dejal Značilnost letošnjega leta je ve- odstotek, medtem^ ko obseg pro- lika gospodarska aktivnost, ki pa izvadnje v družbenem sektorju se bo nadaljevala tudi v prihod- kmetijstva še nadalje napreduje njem letu. Rečemo lahko celo, da z 21 odstotki, se bo intenzivnost naraščanja pro- Najpomembnejša naloga, ki jo izvodnje v posameznih dejavno- je treba realizirati v prihodnjem stih in pri storitvah celo stopnje- letu na področju kmetijstva, je Vala. občutno povečanje števila živine. Industrijska proizvodnja se bo Treba je zagotoviti organizirano v letu 1960 v primerjavi z letos- pitanje za okoli 800.000 govedi njim letom povečala za okoli 14 (letos le 200.000), dalje pitanje odstotkov (nasproti povečanju za 2,5 milijona svinj in druge drob- 13 odstotkov letos). Tako pomem- ne živine, dvigniti živinorejo na ben porast proizvodnje bo posle- višjo raven itd. Če upoštevamo dica obratovanja novih zmoglii- znatno večje naložbe v živinorejo vosti, ki bodo začele obratovati in druge ukrepe, lahko pričakuje- letos, in tistih, ki bodo končane mo, da se bo prihodnje leto po- prihodnje leto, nadalje boljše pre- večala proizvodnja mesa od okoli skrbljenosti s surovinami in re- 540.000 ton na okoli 700.000 ton, produkcijskim materialom iz do- kar bo omogočilo ne samo popolno niačib virov in iz uvoza, visoke kritje potreb notranjega trga, potrošnje in investicij, ki bodo temveč tudi občutno razširitev narekovale nemoteni plasman in- izvoza. dustrijskih izdelkov ob normalnih Pomembne naloge čakajo pri- Zalogah. Nedvomno bo deloval v hodnje leto tudi gospodarske or- smeri povečanja industrijske pro- ganizacije v prometu. Večji obseg izvodnje tudi sistem gospodarje- industrijske proizvodnje, zunanje nja, večje izkoriščanje notranjih trgovine, gradbeništva, turizma, rezerv v podjetjih in večja delov- pa tudi večja proizvodnja v kme- na storilnost. tijstvu, vse to bo zahtevalo znatno S 14-odstotnim porastom indu- povečanje prometnih storitev. — strijske proizvodnje prihodnje leto Predvidevajo, da se bo povečal bo doseženo 96 odstotkov tredvi- tudi obseg storitev v trgovini in denega povečanja proizvodnje po gostinstvu (za okoli 10 odstotkov), petletnem planu gospodarskega Prav tako je predvideno poveča- razvoja. S tem bo proizvodnja v nje obsega proizvodnje v obrti, industriji prihodnje leto za 67 od- predvsem v družbenem sektorju stotkov večja kot leta 1956, ozi- (za 18 odstotkov), roma povprečna letna stopnja bi Glede na vse to pričakujejo, da Znašala v razdobju 1957 do 1690 se bo prihodnje leto celotni druž- 13,7 odstotka, namesto planiranih beni bruto proizvod v vseh de- 11,2 odstotka. javnostih povečal skupno za 12 Na področju kmetijstva predvi- odstotkov, pri čemer bo poveča-devajo, da bo fizični obseg pro- nje v družbenem sektorju znašalo izvodnje prihodnje leto za 1,3 % 16 odstotkov. Enaka stopnja porečji kot v letošnjem rekordnem rasta celotne proizvodnje v dr uzletu. Ta obseg proizvodnje naj bi benem sektorju bo dosežena tudi bil za 28 odstotkov večji od pro- letos. To pomeni, da se bo go-izvodnje lani in za 13 odstotkov spodarstvo kot celota prihodnje Večji od obsega, ki je predviden leto razvijalo z nezmanjšanim v kmetijski proizvodnji za leto tempom, ki zagotavlja popolno 1961. Pri tem je treba poudariti, izpolnitev temeljnih nalog petlet-da narašča celotna kmetijska pro- nega programa gospodarskega raz-izvodnja le za nekaj več kot en voja v štirih letih. Kal se je spremenilo v Planiki? Boljša organizacija dela - Razvojni oddelek - Nov način nagrajevanja -Osposabljanje delavcev... Končni uspeh: boljša kvaliteta, več čevljev, večji dohodki Delovni kolektiv Planika v Kranju ima letos izredne uspe- vo izdelavo, za preizkus trpežno- Zdaj so to količino zmanjšali na he. Že lani so znatno dvignili proizvodnjo in izdelali 931.000 sti in podobno. Prejšnja leta, kot parov čevljev. Z letošnjim družbenim načrtom so dvignili to pravijo, je vsak nov model čevlja številko na milijon iin 100 tisoč parov, kar pomeni 169.000 parov več. Ta povečani načrt pa so še znatno prekoračili. Pred kratkim so praznovali milijonti par čevljev, izdelan v letošnjem letu. Tudi dohodek je bil za 265 milijonov din večji že v prvem polletju, kot lani v istem obdobju. Do konica leta, kot predvidevajo, bodo postavljeni načrt še prekoračili povzročil padec proizvodnje pod 10 parov. Tako je veliko manj zastojev. Ce se kje »zatakne«, ostane samo po 10 parov v čaka- plan za tri ali štiri dni. Mojstri so nju. To je bolj ekspeditivno, bili stalno pri modelarjih, se prito- Nič manj važna ni pri vseh teh zevali češ, da ne gre, da so po- uspehih tudi strokovna sposobnost trebne spremembe modela, ker se v delavcev. V podjetju že deluj*1 praksi ne da izdelati in podobno, trenažni center dobre štiri leta. za približno 30.000 parov čevljev. Ta korak, za okrog 22% po- Danes mojstri nimajo več teh skr- Veliko delavcev, zlasti pa vsi, ki večano proizvodnjo, je toliko pomembnejši, ker je dosežen s enakim številom delavcev in z is I i m i stroji. O uspehih tega kolektiva so govorili letos na raznih republiških organih in celo na plenumu CK KPJ, kjer so omenili re čevljev na strojih, določijo fa Planiko v Kranju med kolektivi, ki uspešno uveljavlja nov plačni sistem za povečanje proizvodnosti dela. bi. Modelarji vsak model dobro so v teh letih prišli v podjetje, so prouče in se posvetujejo z moj- šli skozi ta center in se, dasi v stri. Potem sami izdelajo prve pa- kratkem, seznanili z glavnimi teoretičnimi in praktičnimi stvarmi in Ljudje, ljudje, iljflidjel Delavci različno ocenjujejo novi V samem podjetju je vendarle naćin •!**«• nagrajevanja. Neka- težko najti otipljiv dokaz o tem., kaj je povzročilo tolikšno spremembo. Morda zato, ker je teh vzrokov veliko. Organizacija dela spremenjen način nagrajevanja, usposabljanje delavcev in drugp teri pravijo, da zdaj bolje vedo, koliko bodo prejeli, da se bolj »splača« pljuniti v roke, drugi pravijo, dio je zdaj bolje plačan tisti, ki v resnici dela in podobno. Pri vseh teh besedah samih deiav- ukrepe so v podjetju navajali kot cev Pa J« Jnorda najbolj značilna izhodišča za tak uspeh. Toda nai lepše je to povedal tehnični direk- ocena enega od preddelavcev. »Se lani smo zmeraj govorili o nedi- tor Ignac Krivec: »Mi v tehničnem Uplini delavcev. Ugotavljali smo, oddelku ne bi kljub vsej organizaciji in usposabljanju nič dos*» gli, če ne bi imeli za seboj »vojske« — delavcev. Naj važnejši 60 ljudje, ljudje in zopet ljudje.« Tako nam je povedal. A kako so ljudi pridobiLi, zainteresirali? Bre? dvoma, da je pri tem ■najvažnejše opominjati, ga siliti k delu da v delovnem času postopajo okrog, da se ne držijo vestno svojega delovnega mesta in podobno.« Letos, z novim sistemom o nagrajevanju, pa je to neopazno izginilo. Disciplinska komisija nima več problemov. Nikogar od treba Na- nagrajevanje. V tem je ena od pomembnih sprememb. Pri tem n; splošnem bistvenih razi i k od sprotno — večkrat morajo posredovati, ker nekateri delavci ne zapuščajo strojev niti ob času mali- drugih podjetij. In vendar vsebuje ce' hodeJ° Podaljšati delo opoldne v Planiki neko pomembnost — dve in podobno. Med zaposlenimi v Planiki je nad 50 odstotkov žena tretjini: 75 odstotkov pokazateljev za sedanje prejemke izvira iz kva> litete dela. Samo tretjina je šo ostala pri kvantiteti. Se pravi, glavni poudarek je v dobri izdelavi čevljev in ne v številu. Z obiska v obratni ambulanti .Tiskanine" Kranj Preventiva v ospredju V kranjskem okraju je vse več primerov še slabo opremljene ali dnevi obiskali z našim fotorepor- Podjetij, v katerih imajo člani de- pa jih morda sploh ni. Vsekakor terjem. V sliki in besedi bomo vsaj lovnih kolektivov tudi svoje obrat- pa med te ne sodijo ambulante Ze- bežno prikazali delo in življenje ne ambulante. Zal so le-te v večini lezarne na Jesenicah, BPT iz Tržiča, ambulante, za katero lahko trdimo, Gorenjske predilnice v Skofji Lo- da je med vsemi v kranjskem ki, Iskre iz Kranja in pred kratkim okraju, zaradi svoje estetske ure- obnovljena obratna ambulanta Ti- jenosti, najbolj topla in domača, ska-.iine iz Kranja. Le-to smo pred Čitalnica? Ne, čakalnica v obratni ambulanti »Tiskanline« »Neproduktivnost«, ki se obnese Vendar uspeha ne gre pripisovati zgolj novemu plačnemu sistemu. To je morda res glavni magnet, ki privlači delavce k stroju, jih zainteresira. Toda brž za tem io govorili o organizaciji dela v Iz malega raste veliko ze dela, norme. ... V proizvodnih se priučili za določeno delo. Vse oddelkih je zato skorajda odpadel vodilno in tehnično osebje in tu-vsak zastoj zaradi uvajanja novih di mnogi delavci so bili preiskani modelov. pri industrijskem psihologu. Mno- gi delavci, ki so se jih prej mojstri otepali, so po psihološkem pregledu in nasvetih šli na druga Hkrati pa so tudi druge spre- delovna mesta in postali dobri membe v organizaciji dela, ki so, delavci. Take in podobne primere, prepričanju, da od tod izvira še kot pravijo, veliko pomagale k ki kažejo, kako so tam povečali važnejši faktor za dosežene uspe- večji produktivnosti. Tako so, na produktivnost, je pripovedoval he. O tem so pripovedovali v primer, naclmojstri zadolženi za predsednik delavskega sveta Franc upravi podjetja, delavci in mojstri, vse faze proizvodnje iste vrste Naglic. O tem je govorii Jože Zu-V glavnem gre za razvojni odde- obutve. Prej se je vsakdo zanimal pan iz sekalnice. Včasih je on v lek oziroma modelarno. Se pred le za eno fazo v svojem oddelku, osmih urah izrezal 500 parov to-leti so posamezniki podcenjevali ta Zdaj pa mora skrbeti za nemoten plancev. Dandanes jih izreže po oddelek in poudarjali to kot »ne- petek od prvih prirezovalcev do 800, pa celo tisoč parov. Najvaž-produktivno« delo. Tudi na delav- končnega vskladiščenja. Tudi s nej<ša pa je v sekakiici štednja, tkem svetu je prišla včasih ta mi- tem so zelo zmanjšali zastoje. Tako so pripovedovali tudi drugi, sel na dan, dasi ni imela osnove. Hkrati »o spremenila količino pa- Težko je torej reči, kaj se je Dane« je v tem oddelku 26 mo- tov čevljev, ki jih oddajajo iz fa- spremenilo, kje je glavni ključ dolarjev in ostali potrebni kader, ze do faze dela. Prej je bilo udo- njihovega kolektiva za tak uspeh, ki so ga dlje časa usposabljali, mačeno 20 parov. Se pravi, dela- Veliko drobnih, na videz neznat-Toliko ljudi .samo v tem oddelku ver, ki na stroju pribija pete, je nih sprememb je zbrano v konč-(v kolektivu je 680 delavcev) se moral končati vseh 20 parov, šele nih -številkah čevljev in milijonih zdi na prvi pogled dokaj veliko, potem jih je smel predati delavcu povečanega dohodka. Toda v praksi je še zmeraj pre- naprej za nadaljnjo obdelavo. K. Makuc malo. Tako pravijo danes ne le v pisarnah, marveč tudi delavci po oddelkih. Modelarji so v prvem začetku, dokler ta oddelek še ni bil razvit, so v glavnem pripravljali samo skice novih modelov za razne vrste čevljev. Kako bodo potem tak model revija izdelali, prodajali, kako bo všeč polrošnikom, o tem modelarji niso niti razmišljali. Zdaj, vzporedno z razvojem tega oddelka, se je na modelarje prenesla tudi večja odgovornost. Modelar je po stimulaciji zainteresiran ne le za lep model čevlja, marveč tudi za izdelavo, za pro- S seje predsedstva ObSS Radovljica Povečan obseg proizvodnje in storilnosti Opekarna Dvorska vas je povečala celotni dohodek celo na 202,2 odstotka, osebni dohodki so se dvignili na 170% ali na 15.100din noto na enega zaposlenega, medtem ko so sklade povečali na 236 odstotkov. V tovarni Almira v Ra- V prevtjalnicl je dnevno 30 pacien- ,van dr Hribernlk že osem let vodi tov. Čeprav to delo v Tiskanini že obratno ambulanto v Tiskamini. V »i let opravlja bolničarka Hilda razgovoru nam )e poVedal, da ima Srnid, pravi, da njeno delo Še ni- zdravslveno osebJe preVeč dela in *dar nI bilo tako uspešno, kot je . _ .. . , , «i ,f ' 1 , da je pomanjkanje kadra preveč °d novembra sem, odkar e v novi . . . . . . . .. . , i občutno, da bi s sedanpm kadrom ambulanti v podjet)u ,ahko preventivno zdravstveno službo tako razširili, kot je želeti. V ambulanto prihaja povprečno vsak dan okoli 70 pacientov, kar spričo 2000 članskega kolektiva ni previsoko število. Kadar pa razsajajo ephlemične bolezni, pa obišče ambulanto tudi do 120 pacientov. Kljub temu, da primanjkuje kadra za preventivno službo, pa so tudi na tem področju doseženi dokajšnji uspehi. Čeprav je statistika zabeležila v okraju nenehen rahel porast bolniških izostankov z dela, je odstotek staleža v Tiskanini vedno manjši. »Ker bo tudi v bodoče naša osrednja skrb za preventivno zdravstveno službo, sem prepričan, da se bo sedanji odstotek staleža (4,2 %) še zmanjšal. To pa je seveda prvenstvena Analizo o kvarnem vplivu nočnega dela žena na njihovo zdiavje (že-*ob, Ima sedaj tudi dentističnega. naloga obratnih ambulant v pod- ne so v Tiskanini v večini) je pred kratkim zaključila. Sedaj pa se Je To delo opravlja Mihaela jetjih,« je zaključil naš razgovor dlje ukvarja z vzroki, zakaj je ena petina vseh bolezenskih izostankov i Križnarjeva dr. Hribernlk na račun prehladnih obolenj V torek, 24. novembra ji; bil v Radovljici plenum ObSS Radovljica. Razpravljali so o analizi nagrajevanja v gospodarskih organizacijah za razdobje prvih 9 mesecev. Sistematično zasledovanje na- jajo, za trpožnost . . . Se pravi grajevanja je pokazalo, da so neodgovornost od prve skice pa vse katere gospodarske organizacije dovljicl se je povprečni osebni do-dokler potrošnik nosi to obutev. prav zaradi pravilnega sistema na- hodak na enega zaposlenega po-Za to so v razvojnem oddelku ne grajevanja v prvih 9 mesecih po- večal na 148% ali 15.500 din. Cisti samo mize za risanje osnutkov večale obseg proizvodnje, porast dohodek podjetja se je povečal na modelov, ampak tudi stroji za pr- storilnosti, dohodkov in čistih do- 144% in skladi na 151%, vendar hodikov, skladov in tudi osebnih je v podjetju vsled občutnega po- dohodkov. večanja osebnih prejemkov, ki ni- V iovarnl Veriga Lesce se je ce- so v skladu z ustvarjenim čistim lotni dohodek v razdobju januar— dohodkom, poslaibšalo odnos skla-september napram istemu obdobju dov in čistega dohodka v škodo lani povečal na 107,9 %, osebni skladov za 2,8 %, kar ni v skladu dohodek na enega zaposlenega na s pravilnikom podjetja, in gre to 112% ali 15.700 din, kar kolektiv povečanje plač v škodo sredstev opravičuje z dvigom skladov na za družbeni standard. Medtem ko je imeia nekdaj auibu-'anta samo oddelek za popravilo Matilda dr. Košir — Praprotnik Ima največ dela s preventivnu „lužbo. 133 %. V tovarni Plamen v Kropi so zvišali celotni dohodek na 141,7 odstotkov, osebni dohodek na enega zaposlenega na 114% ali 17.334