za{~ita interesov z IZDAJATELJ Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI[TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si ^ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Jana Babi~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop{e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Peter @ebre GRAFI^NA PRIPRAVA MAXILINE d.o.o. Ljubljana je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 7.500 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 29. marca 2002. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 19. marca 2002. foto: Peter @ebre NASLOVNICA www.eles.si adnje ~ase so znova postale popularne razprave na temo za{~ite nacionalnega interesa, ki so jih v prvi vrsti spro`ile na~rtovane prodaje te ali one banke in katerega od us-pe{nih doma~ih podjetij, pri ~emer je bilo potem vsaj po govorih posameznih razpravljalcev mogo~e znova ugotoviti, da v resnici ni v ospredju nacionalni interes, temve~ bolj interes posamezne gospodarske, politi~ne ali kak{ne druge interesne skupine. Pa bi se o za{~iti nacionalnega interesa dejansko morali odkrito pogovoriti, {e zlasti zato, ker se v procesu mno`i~ne globalizacije tisto specifi~no vse bolj izgublja, namesto nacionalnih pa v ospredje prihajajo interesi pe{~ice velikih. Resnici na ljubo, so mo`nosti majhnih dr`av, kot je denimo Slovenija, da bi se tem procesom lahko u~inkovito uprle, ni~ne, razen v primeru, ~e bi postali zaplankana vasica nekje na obrobju Evrope in svetovnih dogajanj in se prepustili postopnemu propadanju. Pa vendarle kljub hudim globalizacijskim pritiskom ni prav nikakr{nih razlogov, da svojih interesov na klju~nih podro~jih, med katere zagotovo sodi tudi energetika, ne bi mogli u~inkoviteje za{~ititi. Ne nazadnje se tega lahko u~imo tudi pri severnih sosedih, ki so doslej `e nekajkrat v praksi pokazali, kako je mogo~e s posameznimi podukrepi z nasmehom na ustnicah plesati dunajski val~ek v ritmu evropskih interesov in hkrati dr`ati figo v `epu. Prvi pogoj za to pa je seveda ta, da lastne interese sploh dobro poznamo in vemo, kaj ho~emo. Prav na tej prvi stopni~ki pa se nam tudi najbolj zapleta. Tako, ~e se omejimo zgolj na podro~je, ki nam je blizu, po vseh teh letih denimo {e vedno nimamo veljavnega in dolgoro~no naravnanega nacionalnega energetskega programa, posledi~no pa tudi ne pravih smernic, katerim interesom naj bi s podjetni{ko, investicijsko in privatizacijsko politiko na energetskem po-dro~ju sploh sledili. Skratka, proces je postavljen na glavo in namesto, da bi ob~udovali ostro sliko, se {e vedno ukvarjamo bolj z iskanjem in sestavljanjem njenih del~kov. Zagotovila, da bomo na koncu dobili tudi tisto `eleno podobo, pa v tem primeru ni. / tema meseca Nalo@benih TUDI ZA LETOS vTOeSliko Naprave, name{~ene v slovenskem elektroenergetskem sistemu, niso le izjemno dragocene v smislu zagotavljanja kakovostne in zanesljive oskrbe z elektri~no energijo, temve~ ve~idel tudi izjemno drage. Zato ne presene~a, da elektroenergetska podjetja za vzdr`evanje in obnovo vitalnih delov sistema vsako leto namenijo nekaj milijard tolarjev, pri ~emer bi jih za izpolnitev vseh `elja zagotovo potrebovala {e kak{no milijardo ve~. Z ato da nam ob vsakokratnem pritisku na stikalo zagori lu~ ali se za`ene kak{na naprava, morajo veliko truda vlo`iti tudi vzdr`evalci po posameznih elektroenergetskih podjetjih, ki nenehno skrbijo za nemoteno delovanje, obnavljanje in posodabljanje naprav in omre`ja. Poleg njih pa so v ta proces vpleteni tudi pripravljalci gospodarskih na~rtov, razvojniki in ne nazadnje finan~niki, ki morajo za uresni~itev zastavljenih na~rtov priskrbeti tudi denar. Skratka, gre za ob-se`en proces, v katerem pa vsi zasledujejo isti cilj – slovenskim porabnikom v vsakem trenutku zagotoviti dovolj kakovostne elektri~ne energije. Katere nalo`be so podjetja zapisala v leto{nje gospodarske na~rte, kako jih nameravajo financirati in do kdaj izpeljati, so bile izto~nice, s katerimi smo sku{ali izvedeti, kako se bodo te naloge posamezna elektroenergetska podjetja lotila letos. ZA POTREBE PRENOSNEGA OMRE@JA PET MILIJARD TOLARJEV Med poglavitnimi leto{njimi Elesovimi investicijami gre vsekakor poudariti la- ni za~eto gradnjo nove 400/110 kV RTP Kr{ko. To je ne samo tehni~no, pravi direktor Elesa mag.Vekoslav Koro{ec, temve~ tudi glede same vi{ine potrebnih sredstev zelo zahteven projekt, ki pa za zdaj poteka povsem po na~rtih in naj bi ga do konca leta tudi uspe{no kon~ali. Druga~e pa je Eles med leto{nje investicijske na~rte vpisal tudi vrsto rekonstrukcij-skih del, ki naj bi pobrali pribli`no polovico od predvidenih petih milijard nalo`benih tolarjev. Gre za nujna dela, ki jih je treba izpeljati zaradi dotrajanosti, nezanesljivosti in tehno-lo{ke zastarelosti dolo~enih prenosnih naprav in predvsem z namenom pove~anja zanesljivosti napajanja, re{evanja morebitnih izpadov in pre-pre~evanja redukcij ob izpadih ter posodobitve sekundarnih naprav. Tako naj bi letos izpeljali vrsto zamenjav dotrajanih za{~itnih naprav v skoraj vseh Elesovih razdelilno transformatorskih postajah ter se lotili zamenjave dotrajanega 110 kV daljnovoda Fala–Pekre ter Gorica–Diva~a. V prvem primeru gre za odsek daljnovoda, ki je bil zgrajen leta 1922, in katerega jeklena konstrukcija je stara `e ve~ kot 80 let, vodniki in izolacijski material pa ve~ kot 40 let. V dru- gem pa le za malo mlaj{i daljnovod iz davnega leta 1939, ki je bil zgrajen {e pod tedanjo Italijo in je bil namenjen prenosu energije iz So{kega bazena na obmo~je Reke. Ta naj bi se zamenjaval etapno, pri ~emer je za letos predvidena izvedba vseh pripravljalnih del, geolo{kih raziskav, ureditev slu`nostnih pravic in od{kodninskih zahtevkov, s konkretnimi deli na terenu pa naj bi za~eli prihodnje leto. Sicer pa je v okviru prenosnega omre`ja v pripravi tudi nekaj drugih projektov, med katerimi gre {e posebej poudariti gradnjo 110 kV daljnovoda To-plarna-Polje–Beri~evo, ki je izrednega pomena za nemoteno napajanje centra Ljubljane in pomeni bistveno bolj{o in zanesljivej{o oskrbo slovenske prestolnice. Kot je znano, je ta projekt `e nekaj ~asa na papirju, pri ~emer Eles letos nadaljuje intenzivno zbiranje potrebne investicijske in projektne dokumentacije, tako da bi se lahko takoj po prejetju gradbenega dovoljenja - predvidoma {e letos - lotili konkretnih del na terenu. V fazi priprave projektne dokumentacije je tudi eden najpomembnej{ih Elesovih projektov v naslednjih letih, to je gradnja 400/110 kV RTP Diva~a, ki bo bistveno izbolj{al napajanje Primorske. Podobnega pomena pa je tudi postavitev 400 kV daljnovoda Be-ri~evo–Kr{ko, s ~imer bi v Sloveniji uspeli skleniti 400 kV zanko. V zvezi s tem daljnovodom potekajo intenzivna dela pri zbiranju potrebne lokacijske dokumentacije v dogovoru z lokalnimi skupnostmi, pri ~emer Eles ra~una, da bi letos uspeli izdelati tudi projektno dokumentacijo. Posebnega pomena so tudi leto{nji projekti, povezani z opravljanjem gospodarske javne slu`be upravljanja prenosnega omre`ja, pri ~emer naj bi pripravili vse potrebno za gradnjo novega ob-mo~nega centra vodenja v Be-ri~evem. Cilj tega projekta je reorganizacija operativnega vodenja slovenskega elektroenergetskega sistema, centralizacija nadzora, optimizacija sistema in uporaba novih standardiziranih protokolov pri izmenjavi obratovalnih in poslovnih podatkov znotraj slovenskega elektroenergetskega sistema in s tujino. Sam projekt je sestavljen iz ve~ podprojektov, ki jih bo Eles nadaljeval tudi v prihodnjih letih, pri ~emer gre predvsem za nadgradnjo obstoje~ega tehni~nega sistema vodenja in podporo upravljalcu prenosnega omre`ja za opravljanje z 2 4146 wez varovalke zakonom predvidenih nalog. V zvezi s tem je predvidena tudi določena posodobitev in dograditev obstoječega sistema telekomunikacij, predvsem na tistih področjih, ki pomenijo določena ozka grla glede na sedanji pretok informacij. Sicer pa si Eles, poudarja mag. Vekoslav Korošec, prizadeva, da bi vse predvidene investicije izpeljal z lastnimi sredstvi, kar mu je lani tudi v celoti uspelo. Del načrtovanih naložb naj bi pokrili tudi z deležem kupnin, dobljenih s prodajo lastniškega deleža v Talumu, TDR Ruše in Slovenskih železarnah, pri čemer pa bo treba za dolgoročnejše projekte širšega narodnogospodarskega značaja, kot sta denimo mednarodni povezavi Slovenija — Madžarska in Slovenija — Italija poiskati drugačne finančne rešitve. Gre namreč za projekte, ki so bolj zanimivi s stališča trgovcev in proizvajalcev električne energije ter možnosti povečanja tranzita, pri čemer pa se je Eles s svojim znanjem pripravljen vključiti v urejanje prostorske problematike, opredelitev in tudi samo izvedbo teh projektov. NA DRAVI V OSPREDJU PRENOVA Dravske elektrarne Maribor, bi lahko po proizvedenih količinah elektrike šteli med osrednja podjetja Holdinga Slovenske elektrarne, če pa ob tem upoštevamo še dejstvo, da gre za obnovljivi vir energije, je še toliko pomembneje, da lahko vse elektrarne delajo s polno močjo. Za maksimalno izrabo obstoječih naprav in izboljšanje nekaterih parametrov obratovanja so se v Mariboru že pred leti odločili za temeljito obnovo dotrajanih proizvodnih objektov, lani pa začeli konkretna dela na izvajanju druge faze prenove, ki zajema obnovo hidroelektrarn Ožbalt in Vuhred. Gre za obsežna projekta in zato ne preseneča, da je omenjena prenova glavni naložbeni projekt tudi letos. Kot nam je povedal tehnični direktor v Dravskih elektrarnah Zdravko Močnik, je druga faza prenove v polnem teku, saj so sklenjene vse pogodbe in gre bolj za samo dinamiko porabe teh sredstev za izvedbo dogovorjenih del, pri čemer naj bi za pokritje vseh obveznosti iz tega naslova letos potrebovali 3,5 milijarde tolarjev. Kot že rečeno, dela za zdaj nemoteno potekajo, čeprav je zaradi nepredvidene poškodbe na predvodilniku, ki so ji botrovale izjemno nizke letošnje temperature, prišlo do nekajmesečnega zamika del na HE Ožbalt. Na srečo pa poškodba ni takšne narave, da bi lahko bistveno vplivala na predvidene stroške in naj tudi ne bi imela večjega vpliva na postavljene roke za izvedbo celotnih prenovitvenih del. Drugače pa bodo dela letos potekala po ustaljenem redu, pri čemer naj bi prvi prenovljeni agregat na HE Vuhred poskusno zagnali konec maja ali junija in na HE Ožbalt zaradi omenjenega zamika enkrat konec leta ali v začetku prihodnjega. Po teh zagonih bodo začeli prenovo drugih dveh agregatov in prihodnje leto še tretjega para, s čimer naj bi vsa prenovitvena dela končali konec leta 2004. Drugače pa Dravske elektrarne, pravi Zdravko Močnik, letos med večjimi deli čaka še nadaljevanje prenove krova hidroelektrarne Mariborski otok, v okviru katere poteka zamenjava hi-droizolacije na jezu nad zbiralnicami generatorjev, ter sanacija stabilnosti jezu Melje, kjer se je med tridesetletnim obratovanjem pokazalo, da tedanja tehnika sidranja celotnega jezu ni bila najbolje izbrana in ne ustreza več današnjim tehničnim zahtevam. Pri tem gre za precejšen finančni zalogaj, ki ga bo treba izpeljati v več fazah, vendar pa naj bi ga letos vendarle že začeli izvajati. Prav tako bo treba izpeljati nekaj gradbenih in sanacijskih del na določenih objektih, pri čemer ne gre za klasična vzdrževalna dela, oziroma opraviti še nekaj nujnih investicijskih posegov, ki pa s planom niso bila predvidena in za katere bo treba poiskati dodatne vire financiranja. Sicer pa so v Dravskih elektrarnah tudi letošnje naložbe skušali opredeliti kot tiste, ki pomenijo zagotavljanje varnosti obratovanja in so kot takšne nujne, ter na druge, ki sodijo bolj v ciklični krog obnavljanja naprav. Na oblikovanje letošnjega gospodarskega načrta, pravi direktor za ekonomiko Viljem Pozeb, smo se začeli pripravljati že lani spomladi in naša izhodišča tudi uskladili s smernicami, ki smo jih prejeli od vodstva holdinga, pri čemer pa se je pokazalo, da vse predvidene naložbe ne bodo mogle biti pokrite z načrtovanim prihodkom, tako da pravo kombinacijo virov finaciranja še iščemo. Neopredeljene so še tudi nekatere investicije, povezane z našo novo vlogo operativnega vodenja holdinga, kjer bo treba S Stroka, IDI SE! J rapletena, večplastna problematika investicij v EES še zdaleč ni tema, pri kateri bi zadostoval samo spisek energetskih zelja, potreb in načrtov, brez upoštevanja nekih globljih razsežnosti. Razmišljanja vodstev podjetij o investicijski politiki so bila v nekaterih obdobjih bolj kritična in konstruktivna, v drugih pa manj. Kot običajno, so tudi tokrat v temi meseca natančno predstavljeni investicijski načrti za tekoče leto, kar je pohvalno. Glede na proces odpiranja trga z električno energijo, ki tudi investicije postavlja v novo luč, pa nas preseneča, daje v posredovanih informacijah zaslediti zelo malo problemskih, kritičnih in vrednostnih komponent, pa še tiste so nakazane bolj posredno. Kako naj potem na taki podlagi komentiramo zapletene razmere na investicijskem področju v EES? Ker iz energetskih podjetij tokrat ne poročajo o kakih večjih težavah (razen o denarnih), se pri tem nehote zastavlja vprašanje: Kaj pa, če je podjetja strah, da bi investicijske načrte predstavila v globljih problemskih razsežnostih? Morda pa za pretirano previdnost obstajajo kaki drugi, nam za zdaj še neznani razlogi. Kakor koli že, dejstvo je, da ne živimo več v administrativnem socializmu, temveč v letu 2002, ko si stroka nikakor ne bi smela dovoliti molka, ampak bi se moral njen glas še posebej slišati pri predstavitvi investicijskih in razvojnih težav. Kdaj bo zadonel glas članov uglednih energetskih ustanov, centrov in svetov? Kdaj bo Združenje za energetiko pripravilo kako novo, respo- flobljeno razpravo o investicijski politiki v ontekstu zahtev energetskega trga? Treba pa je priznati, daje državni sekretar za energetiko dr. Robert Golob predstavnike različnih interesnih skupin že večkrat pozval k bolj kritičnemu in konstruktivnemu razmišljanju. Res pa je, daje potem na sejah največkrat sam govoril in ni imel primernega sogovornika. Težava je torej v tem, da se za zdaj še ni razvil strokovni dialog v pravem pomenu besede, še zlasti ne o reševanju ekonomske in denarne problematike energetskih investicij, ki nimajo tržne podlage. MIRO JAKOMIN tema meseca nekaj sredstev {e vlo`iti v obstoje~i sistem vodenja ter razre{iti tudi vpra{anja dolgoro~nega na~rtovanja oziroma programske opreme za te namene. Prav tako pa ne gre pozabiti, da je sedanje poslovanje {e vedno obremenjeno tudi z vra~anjem 2,5 milijarde preostanka posojila za prvo fazo prenove, ki naj bi ga v celoti od-pla~ali konec prihodnjega leta. V NEK VSESKOZI NA SVETOVNI RAVNI V NE Kr{ko imajo investicije razdeljene v dve kategoriji. Eno so investicije, ki jih izvajajo v teko~em letu, drugo pa investicije, ki so v pripravi za naslednja leta. Med naj-pomembnej{imi leto{njimi investicijami, ki jih nadaljujejo od lani, je posodobitev tehni~nega sistema varovanja elektrarne. S slednjo bodo dvignili tehni~no kakovost in zanesljivost sistemov varovanja na raven najvi{jih standardov. Drugi obse`en projekt je uporaba obstoje~ih zmogljivosti bazena za izrabljeno gorivo. Obstoje~e zmogljivosti zado{~ajo za obratovanje do konca leta 2003. Da bi v bazenu za izrabljeno gorivo lahko shranjevali izrabljene gorivne elemente do konca predvidene `iv-ljenjske dobe, je treba postaviti v bazen nova stojala. Nadaljevanje projekta iz prej{njih let sta tudi projekta daljnovodne za{~ite v 400 kV stikali{~u elektrarne in posodobitev sistema instrumentacije zraka v elektrarni, ki je v funkciji od za~et-ka obratovanja elektrarne. Letos bodo zamenjali tudi enega od dveh pomo`nih kotlov in pohi{tvo in opremo glavne komandne sobe. Najpomembnej{a nadstandardna dejavnost med spomladanskim remontom pa bo pregled vijakov oboda reaktorske sredice, pregled odpiranja in pregled glavnega elektri~ne-ga generatorja. Poleg omenjenih investicij bodo letos opravili {e okrog 30 modifikacij in ve~jih zamenjav opreme. Med ve~jimi investicijami, ki jih na~rtujejo opraviti v naslednjih letih, ka`e omeniti zamenjavo in izbolj{an-je rotorjev in notranjih delov nizkot-la~nega dela turbine, kjer bi z iz-bolj{anjem izkoristka lahko pridobili dodatnih 15 MW elektri~ne mo~i. Poleg tega v naslednjih petih letih na~rtujejo {e ve~ kot 50 ve~jih zamenjav opreme in komponent. TE-TOL IZDELUJEJO NOVO RAZVOJNO [TUDIJO Potem ko je lani novi direktor TE-TOL ustavil vse dejavnosti v zvezi s postavitvijo novih enot v termoelek-trarni-toplarni, so se v podjetju od-lo~ili za izdelavo nove {tudije izvedljivosti o prihodnjem razvoju kogenera-cijske proizvodnje na lokaciji v Mostah. Sicer pa nameravajo v TE-TOL letos za investicije nameniti 762 milijonov tolarjev. Najve~ji del bo {el za vlaganja v zanesljivost obstoje~ih naprav oziroma njihovo posodobitev. Njihova leto{nja najve~ja investicija bo sanacija vre~astega filtra prvega kotla. Od manj{ih, vendar pa prav tako pomembnih investicij, pa je treba omeniti vzpostavitev centralnega sistema kvalitativno-kvantitativne kontrole poslovnega energenta. V TE[-U VSA POZORNOST 275 MW BLOKU Najpomembnej{a leto{nja investicija TE [o{tanj je generalni remont ~etr-tega bloka, ki ga bodo izvedli po {es-tih letih. Vanj bodo vlo`ili vsa investicijska sredstva, na~rtovana za letos. Na izvedbo tega projekta, ki ga sestavljajo podprojekti za kotlovski, turbinski in elektro del, so se pripravljali zadnja tri leta in ga tako dodelali, da ga bodo lahko izvedli v dveh mesecih. Glavni poudarek bodo dali na modernizacijo in posodobitev posameznih kriti~nih komponent bloka in njegovih vitalnih delov, ki jih je treba obnoviti. Obratovalne ure 275 MW bloka so v {estih letih naredile svoje in nekateri deli potrebujejo korenit remont, pri nekaterih delih pa gre za zamenjavo posameznih komponent v njegovi celotni, 30-letni, `ivljenjski dobi enote. Tak primer so tokrat parovodi. Z leto{njim posegom bodo kon~ali obdobje kriti~nih posegov na {tirici in jo pripravili za delovanje z normalnimi remonti do konca `ivljenjske dobe, to je do leta 2015 ali 2017. V TE[-u pa sicer ra~unajo, da bi z modernizacijo lahko podalj{ali `ivljenjsko dobo ~etrtega bloka na 50 let. Drugi ve~ji leto{nji {o{tanjski projekt je sanacija hladilnega stolpa ~etrtega bloka. Pri tem bi predvsem zamenjali dotrajane azbestne plo{~e. S sanacijo bodo optimirali delovanje bloka in pove~ali u~inkovitost hlajenja. Pred leti so opravili podoben poseg na pe- tem bloku. Med ekolo{kimi projekti pa v za~etku leto{njega leta povezujejo prve tri bloke na ~istilno napravo {tirice. V poskusnem obdobju bi radi ugotovili »ozka grla«, ki bi jih odpravili med dvomese~nim zastojem {tiri-ce zaradi generalnega remonta. V TEB INFORMACIJSKE POVEZAVE S HSE TE Brestanica je dodobra obremenjena z odpla~evanjem kreditov za novi dve plinski enoti, in ve~jih investicij za letos ne na~rtujejo. [e najve~ investicijskega denarja bodo vlo`ili v informacijske povezave s Holdingom Slovenske elektrarne. Te povezave bodo namenjene prenosu meritev tako proizvedene elektri~ne energije kot porabljenega in skladi{~enega goriva. Poleg tega na~rtujejo vlagati {e v ekologijo in po`arno varstvo, kjer predvidevajo rekonstrukcijo protipo`ar-nih sistemov. Vsa druga dela na~r-tujejo vklju~iti v sklop rednih vzdr`evalnih del. TE TRBOVLJE S ^ISTILNO NAPRAVO ALI BREZ NJE V TE Trbovlje so pripravili leto{nji na~rt investicijskih vlaganj. Njegova uresni~itev pa je odvisna od tega, kako se bosta resorno ministrstvo in vlada opredelila do njihovega sanacijskega programa. Elektrarna je sredi lanskega leta predlo`ila vladi dopolnjen sanacijski program, ki so ga pozneje {e raz{irili in sedaj ta dokument pomeni celotni razvojni program elektrarne z okoljsko sanacijo TET. V njem analizirajo mo`nosti, ki jih imajo z obstoje~im objektom, kjer predvidevajo nadaljnje obratovanje tako s ~istilno napravo kot brez nje. Kot menijo v TET, je tako v ekonomskem kot ekolo{kem pogledu postavitev ~istilne naprave primer-nej{a, saj je z uporabo premogov iz svetovnih trgov mogo~e obratovanje njihove enote tudi po letu 2007. V podjetju na~rtujejo tudi uvajanje daljinskega ogrevanja mesta Trbovelj, analizirane pa imajo tudi mo`nosti novih termoenergetskih enot. Te bi lahko uporabljale kot energent sortirane komunalne odpadke v kombinaciji z uvo`enim premogom ali pa plin oziroma teko~e gorivo. ^e bo vlada potrdila razvojno strategijo podjetja s postavitvijo ~istilne naprave za ~i{~enje `veplovega dioksida, bo 4 del leto{njih investicijskih sredstev namenjen gradnji ~istilne naprave. ^e ne bo tako, bodo ta sredstva namenili za ru{itev starega energetskega objekta. Poleg projekta, katerega usoda {e ni dokon~no jasna, pa v TET realno na~rtujejo, da bodo letos zamenjali merilnike emisij v dimniku, prestavili 0,4 kV stikali{~e lastne rabe iz objekta PE1, prestavili skladi{~e iz dotrajanega objekta PE1 v prostore spodnjega dela dimnika. S tem bodo omogo~ili, da lahko staro plinsko parno enoto poru{ijo. V DISTRIBUCIJI POGLAVITNI CILJ KAKOVOSTNA OSKRBA V delni{ki dru`bi Elektro Ljubljana je predlog na~rta investicij za leto 2002 sestavljen na podlagi potreb dru`be in usklajen s srednjero~nim na~rtom investicij ter na~rtovanimi viri sredstev. Po tem predlogu je za le-to{nje investicije treba zagotoviti 4 milijarde in 415 milijonov tolarjev. Na~rt investicij je usmerjen v zago- tavljanje stalne, zanesljive in kakovostne dobave elektri~ne energije vsem odjemalcem na celotnem ob-mo~ju, ki ga pokriva to podjetje. Predlog na~rta pri poglavju distribucijskega omre`ja obsega prehod na 20 kV napetostni nivo na obmo~ju Zagorja in opu{~anje 35 kV napetostnega nivoja v Ljubljani, raz{iritev razdelilnih transformatorskih postaj za zanesljivej{e napajanje Bele krajine, zgraditev distribucijskega centra vodenja, zgraditev telekomunikacijskih zvez, objekte srednjenapetostne-ga in nizkonapetostnega nivoja za normalizacijo napetostnih razmer pri porabnikih, kjer so napetostne razmere zunaj toleranc, objekte iz naslova `e izdanih elektroenergetskih soglasij, sovlaganj v objekte ter objekte za re{evanje obmejne problematike na meji s Hrva{ko, to je za priklop odjemalcev na slovensko elektrodi-stribucijsko omre`je. V prvo skupino investicij uvr{~ajo rekonstrukcijo srednjenapetostnega stikali{~a v RTP Poto{ka vas in dograditev RTP Polje in RTP Vi~ za potrebe prehoda na 20 kV napetostni nivo zaradi opustitve 35 kV in 10 kV napetostnega nivo-ja.V skladu z opu{~anjem 35 kV in 10 kV napetosti na obmo~ju poslovne enote Elektro Trbovlje bodo v letu 2002 za~eli s prehodom na 20 kV napetostni nivo. V ta namen je bilo `e leta 2000 v RTP Poto{ka vas komple-tirano 110 kV transformatorsko polje TR3 z vso potrebno opremo. V obstoje~ih 35 kV in 10 kV stikali{~ih RTP Poto{ka vas bodo letos po fazah vgradili oziroma dogradili nove 20 kV oklopljene celice z vakumskimi stikali z ustrezno opremo za za{~ito ter zamenjali dotrajano in zastarelo napravo za daljinsko vodenje. V sklop prehoda na 20 kV na obmo~ju Zagorja sodi tudi dokon~anje gradnje RP 20 kV Izlake. Zgraditev teh dveh objektov je nujna predvsem z vidika napajanja gradbi{~ avtocestnih predorov na obmo~ju Trojan. Zaradi opu{~an-ja 35 kV napetosti v Elesovi RTP Kle~e na~rtujejo dograditev RTP Polje in RTP Vi~ z dodatnima 110 kV TR poljema za potrebe transformacije 110/20 kV ter dograditev obsto-je~ih 10 kV stikali{~ z 20 kV stika-li{~ema v obeh RTP. Dejanski obseg sicer nujnih dograditev v RTP Polje in RTP Vi~ bo odvisen od hitrosti pridobivanja upravne in tehni~ne dokumentacije in dejansko razpolo`lji-vih finan~nih sredstev za investicije v letu 2002. V skupino z nazivom raz{iritev objektov za zanesljivej{e napajanje ob-mo~ja Bele krajine, ki se je doslej v primeru snega in `ledu pokazalo kot nezanesljivo in je to imelo za posledico tudi veliko gospodarsko {kodo, uvr{~ajo nadaljevanje 2. faze gradnje RTP Metlika z dogradnjo drugega transformatorja mo~i 20MVA s pri-padajo~im 110 kV transformatorskim poljem ter z dograditvijo 110 kV daljnovodnih polj in tudi dogradnjo 110 kV daljnovodnih polj v RTP ^rnomelj. Dograditev obeh objektov obsega izvedbo gradbenih del in monta`o 110 kV stikalne, merilne in za{~itne opreme za vodenje. Druga faza gradnje RTP Metlika je pogojena z zgraditvijo 110 kV daljnovodnih polj v RTP ^rnomelj. Z namenom zagotavljanja kakovost-nej{e in zanesljivej{e distribucije elek-tri~ne energije na obmo~ju dru`be Elektro Ljubljana, upravljanja in nadzora omre`ja in naprav, na~rtova-nja in razvoja, obravnavanja motenj 5 tema meseca pri preskrbi, denarnega poslovanja in vzpostavitve informacijskega sistema za porabnike, se je podjetje lotilo gradnje novega distribucijskega centra vodenja. Lani so bili zgrajeni prostori za distribucijski center vodenja, za letos pa načrtujejo začetek montaže tehnološke opreme. Za izrabljanje vseh možnosti novega distribucijskega centra vodenja se na območju Elektro Ljubljane modernizira tudi sistem telekomunikacijskih zvez. Obstoječe telekomunikacijsko omrežje Elektro Ljubljana je sestavljeno iz analognega in digitalnega dela. Analogna tehnologija (prenosni medij in terminalne naprave) ne zadovoljuje potreb procesnega in poslovnega podsistema, zato jo bodo zamenjali z digitalno tehnologijo. Medtem ko je v minulih letih podjetje dajalo prednost gradnji optičnih povezav med posameznimi komunikacijskimi vozlišči elektrodistribucijskega sistema Elektra Ljubljana, je letos teža investicijskih vlaganj na terminalni opremi za telekomunikacijska vozlišča. Tako kot že vse od leta 1995, bo tudi letos ena od prednosti pri gradnji objektov srednjenapetostnega in nizkonapetostnega nivoja zgraditev objektov za normalizacijo napetostnih razmer pri porabnikih na nizki napetosti. Tem sledijo objekti, ki izhajajo iz naslova povečevanja odjema v omrežju zaradi izdanih elektroenergetskih soglasij in obmejne problematike. V ta sklop uvrščajo tudi gradnjo in obnovo osnovnih vodov, ki medsebojno povezujejo napajalna območja sosednjih RTP. Načrtujejo, da bo fizični obseg teh investicij letos v okviru preteklih let, to je zgraditev okrog sto novih transformatorskih postaj predvsem manjše instalirane moči z okrog sto kilometrov priključnih vodov in okrog 80 kilometrov nizkonapetostnih razvodov. NADALJUJEJO Z URESNIČEVANJEM POMEMBNIH OBJEKTOV V delniški družbi Elektro Maribor so za leto 2002 sestavili predlog načrta investicij v višini 3,25 milijarde tolarjev. Med pomembnejšimi projekti načrtujejo naslednje: - Končati gradnjo novega distribucijskega centra vodenja (funkcionalni preizkusi, tehnični pregled, za~etek poskusnega obratovanja novega DCV). Kon~ati gradnjo nove RTP 110/20 kV Ra~e z vklju~itvijo v DV 2×110 kV in zgraditi transformatorsko polje 110 kV za TR II 110/20 kV s pripadajo~o primarno in sekundarno opremo, namestitvijo transformatorja TR II 110/20 kV, 20 MVA ter vklju~itvijo naprav v sistem lokalnega in daljinskega vodenja. Z namenom, da bi izbolj{ali zanesljivost in obratovalno pripravljenost RTP in glede na dotrajanost in zastarelost obstoje~e opreme na~rtujejo nadaljevati zamenjave zastarele primarne in sekundarne opreme v stikali{~u 110 kV (2. in 3. faza) v RTP 110/20 kV Ljutomer. Za RTP 110/20 kV Ptuj na~rtujejo za~etek s 1. fazo zamenjav. Dograditi transformatorska polja za transformatorje 110/20 kV v RTP 110/20 kV Ormo` za TR II in RTP 110/20-10 kV Dobrava za TR IV (investiciji v teku). Za dograditev TR polja za TR II v RTP 110/20 kV Lenart (1. faza) na~rtujejo samo dobavo opreme. Zaradi pove~anja porabe elek-tri~ne energije in zagotavljanja napajanja je treba raz{iriti SN sti-kali{~e v RTP 110/20-10 kV Dobrava. Faznost zgraditve nadomestne RTP 110/10 kV Melje pogojuje predhodno rekonstrukcijo stika-li{~a 110 k V. Zgraditev nadomestne RTP je potrebna zaradi dotrajanosti in zastarelosti obsto-je~e opreme in majhne zanesljivosti in obratovalne pripravljenosti obstoje~e RTP Melje. Dobaviti in zamenjati energetski transformator 110/20 kV v RTP 110/20 kV Lendava. Prav tako na~rtujejo zamenjati energetski transformator 110/20 kV v RTP 110/20 kV Radenci. Po posameznih RTP-jih 110/X kV nadaljevati z zamenjavami dotrajanih in obratovalno nezanesljivih 6 odklopnikov 110 kV z novimi v SF6 izvedbi. Letos na~rtujejo zamenjave v RTP Slovenska Bistrica, RTP Radvanje, RTP Tezno, RTP Dobrava, RTP Ormo` in RTP Lenart. - V RTP 110/20 kV Murska Sobota in RTP 110/20 kV Slovenske Konjice zamenjati dotrajane in obratovalno nezanesljive odklop-nike 20 kV. - Nadaljevati na~rtovane ureditve meritev na prevzemno-predajnih mestih. Pri tem na~rtujejo mon-ta`o merilnih omar skupaj z dobavo in vgradnjo merilnih transformatorjev 110 kV. - Zaradi zastarelih in neustreznih za{~itnih naprav za daljinsko vodenje (RTU) na~rtujejo zamenjave v RTP 110/10 kV Melje in RTP 110/10 kV Radvanje. Za uresni~itev omenjenih investicij bi v Elektro Mariboru potrebovali pribli`no 0,88 milijarde tolarjev. V sklopu objektov srednje in nizke napetosti pa za zagotavljanje nemotene oskrbe in izbolj{anje kakovosti oskrbe z elektri~no energijo na~rtujejo investicije v vi{ini pribli`no 1,3 milijarde tolarjev. Na tem podro~ju nadaljujejo naslednje projekte: avtomatizacija srednjenapetostnega omre`ja, rekonstrukcije povezovalnih srednje-napetostnih vodov, novogradnje transformatorskih postaj z vklju~itva-mi v srednje in nizkonapetostna omre`ja ter investicije za izbolj{anje slabih napetostnih razmer. Na po-dro~ju telekomunikacijskega omre`-ja, poslovno-tehni~nih informacijskih sistemov in informatike na~rtu-jejo nalo`be v izbolj{anje TK zvez - z namenom pove~ati zmogljivost in hitrost prenosa podatkov, zamenjati obstoje~o tehnolo{ko zastarelo opremo in uvesti informacijski sistem na tehni~no podro~je - ter nalo`be v projekt geografskega informacijskega sistema (GIS). Hkrati na~rtujejo tudi projekt upravi~eni odjemalci ter projekt obvladovanje in napovedovanje voznih redov (izbira in dobava ustrezne opreme in programov). S slednjima naj bi obvladovali in napovedovali vozne rede ter ugotavljati njihova odstopanja. Eden od klju~nih ciljev je tudi vzpostavitev klicnega centra, s katerim nameravajo izbolj{ati obve{~anje odjemalcev in zagotoviti pomo~ pri re{evanju njihovih prito`b. Za na{te- te investicije načrtujejo približno 0,27 milijarde tolarjev. Poleg tega načrtujejo tudi vlaganja v tehnološko zastarelo in dotrajano ostalo opremo (merilne naprave in instrumente, orodja in mehanizacijo, transportna sredstva, inventar) ter razna obnovitvena dela oziroma gradnjo objektov tehnično operativnih služb na nekaterih njihovih območnih enotah, v skupnem znesku približno 0,7 milijarde tolarjev. Pridobivajo pa tudi investicijsko projektno dokumentacijo za DV 2x110 kV Murska Sobota-Mačkovci; DV 110 kV Murska Sobota-Lendava; DV 110 kV Lenart-Radenci; RTP 110/10(20) kV Melje; RTP 110/10(20) kV Koroška vrata; KBV 110 kV Pekre-Ko roška vrata-Melje; RTP 110/20 kV Murska Sobota - zamenjava primarne in sekundarne opreme v stikališču 110 kV, sekundarne opreme v stikališču 20 kV in RTU; DV polje Radenci v RTP 110/20 kV Lenart; DV polje Lenart v RTP 110/20 kV Radenci; DV polje Murska Sobota v RTP 110/20 kV Lendava. Izdelujejo pa tudi investicijsko projektno dokumentacijo za objekte na srednji in nizki napetosti za leto 2002 in 2003- Za izdelavo omenjene dokumentacije načrtujejo približno 0,1 milijarde tolarjev. PREDVIDENA SREDSTVA NE ZADOŠČAJO ZA USE POTREBE V delniški družbi Elektro Celje bodo letos nadaljevali že začeta dela na večjih investicijskih objektih. Tako bo treba v RTP 110/20 kV Laško vgraditi še 20 kV opremo, dokončati montažo 110 kV opreme ter opreme za zaščito, meritve in vodenje. V RTP 110/20 kV Brežice, kjer je bil v preteklem letu zgrajen prizidek k obstoječemu 20 kV stikališču, načrtujejo vgradnjo 20 kV opreme za zaščito in vodenje. Zamenjali bodo tudi obstoječi transformator 110/20 kV, 20 MVA ter dokončali montažo 110 kV opreme v transformatorskem polju. V RTP 110/20 kV Podlog bodo zamenjali dotrajano 110 kV opremo (odklopniki, ločilniki, merilni transformatorji). Tudi v RTP 110/20 kV Šentjur bodo zamenjali 110 kV merilne transformatorje in distančno zaščito ter aktivirali drugi transformator 20 MVA, 110/20 kV Na ob- mo~ju La{kega se bo zaradi prehoda z 10 kV na 20 kV napetost nadaljevala zamenjava 10 kV kablov in stikalne opreme v T P. Za RTP 35/10 kV La{ko mesto, ki bo po ukinitvi transformacije 35/10 kV slu`ila kot R P, bo treba letos pridobiti vso potrebno projektno dokumentacijo. Tudi na obmo~ju Velenja bodo zaradi prehoda na 20 kV obratovalno napetost zamenjali obstoje~e 10 kV kable in opremo v T P. V ta namen bo treba zgraditi tudi nov KB 20 kV od RTP 110/20 kV Velenje do Konovega. Za RP 20 kV Me`ica na~rtujejo nakup 20 kV opreme in opreme za za{~ito in vodenje ter vsa potrebna mon-ta`na dela in vklju~itev v 20 kV omre`je. Dokon~ana bo tudi rekonstrukcija 2 x DV 20 kV Podlog-Vransko, ki bo slu`il za napajanje avtocestnih predorov na Trojanah. Slabe napetostne razmere in po-ve~anje odjema elektri~ne energije bodo re{evali z interpolacijo novih TP in rekonstrukcijo obstoje~ih ter nadaljevali obnovo nizkonapetostnega omre`ja. Dolo~ena sredstva so predvidena tudi za vgradnjo daljinsko vodenih progovnih stikal v sred-njenapetostni mre`i, kar bo pove~alo zanesljivost napajanja odjemalcev z elektri~no energijo in hitrej{e odpravljanje okvar na omre`ju. Do-kon~ali bodo tudi gradbena dela na prizidku k 20 kV stikali{~u, RTP 110/20 kV Lava in tako pridobili ustrezne prostore za nadzorni{tvi Celje center in Gaberje. Na~rtujejo tudi pripravljalna dela za obnovo DCV Elektro Celje, ki ga pesti zastarelost obstoje~e opreme in se pojavljajo te`ave z vzdr`evanjem. Dolo~ena sredstva bodo namenili za {iritev TK omre`ja in kompletiranje nadzornega sistema. ^e jim bo uspelo pridobiti vsa potrebna soglasja, bodo zgradili tudi OPGW Celje-[entjur-Roga{ka Slatina ter kraj{e opti~ne privode, ki bodo omogo~ili kakovostno povezovanje omre`ij LAN, hkrati pa tudi tr`enje telekomunikacijskih storitev. Predvidena sredstva v vi{ini 2,5 milijarde tolarjev pa ne omogo~ajo ure-sni~itve vseh potrebnih investicij in s tem izbolj{anja zanesljivosti in kakovosti napajanja odjemalcev z elek-tri~no energijo. 7 tema meseca ZA INVESTICIJE PRISILJENI NAJEMATI DOLGOROČNE KREDITE V delniški družbi Elektro Gorenjska so prednostna investicijska vlaganja že nekaj let: obnova dotrajanih 110 kV objektov, predvsem z vidika vodenja, sanacija slabih napetostnih razmer s postopnim prehodom na 20 kV napetost, z interpolacijo novih postaj in z okrepitvami nizkonapetostnega omrežja, zgraditev distribucijskega centra vodenja z avtomatizacijo sred-njenapetostnega omrežja, zgraditev poslovnega in procesnega informacijskega sistema. Na podlagi meritev in študij ter glede na sredstva, tako razpoložljiva kot tuja, so vse investicije opredeljene kot prednostne, pri tem pa bo treba najprej končati tiste že začete. Za nemoteno nadaljevanje s srednjeročnimi načrti načrtovanih gradenj, bi letos potrebovali več kot 2 milijardi in 300 milijonov tolarjev. Glede na predvidene vire sredstev, ki jih sestavljajo lastna sredstva, krediti in sofinanciranja, bodo letos za investicije skupno porabili 1 milijardo in 500 milijonov tolarjev. Razporeditev teh sredstev po posameznih skupinah je naslednja: Za objekte na 110-kilo-voltni napetosti so predvideli 16 odstotkov sredstev, za objekte na srednji in nizki napetosti 53,6 odstotka, za opremo 24,9 odstotka, za obnovo in rekonstrukcije stavb 4,1 odstotka, za investicijsko in študijsko dokumentacijo 1,4 odstotka. Kakšno je trenutno stanje pri posameznih 110 kV objektih? Rekonstrukcija RTP 110/20 kV Labore je končana. Trenutno potekajo še zagonski preizkusi. Pri RTP 110/20 kV Medvode so se gradbena dela začela lani in so zaključena 25-odstotno. Javni razpisi za posamezne dele opreme (110 kV GIS stikališče, energetski transformatorji, 20 kV stikališče, priključni 110 kV kabli, sekundarna oprema) so bili objavljeni, izbira dobaviteljev poteka. Rok za dokončanje objekta je februar 2003-Rekonstrukcija in razširitev RTP 110/20 kV Skofja Loka potekata prav zdaj. Na podlagi javnega razpisa so določeni dobavitelji sekundarne opreme in 20 kV stikališča. Dela naj bi bila končana oktobra letos. Na področju srednjenapetostnega omrežja bodo v skladu s programi za sanacijo slabih napetostnih razmer letos nadaljevali s prehodi z 10 na 20 kV nivo ter z rekonstrukcijo in interpolacijo transformatorskih postaj. Nujno bi bilo zgraditi in rekonstruirati 38 transformatorskih postaj in 41 kilometrov daljnovodov in kablo-vodov. Pri vlaganjih v nizkonapetostno omrežje se bo investicijska dejavnost prav tako odvijala skladno s programi za sanacijo slabih napetostnih razmer. Sanirati in na novo zgraditi je treba več kot 35 kilometrov nizkonapetostnega omrežja. V skupini z nazivom oprema so sredstva, ki so namenjena za nabavo potrebne računalniške opreme, za merilne naprave, opremo zaščite in vodenja, za velika orodja in mehanizacijo, za transportna sredstva in podobno. Glavna postavka v tej skupini je oprema za distribucijski center vodenja, ki je gradbeno dokončan, opremljati pa se bo začel letos. V skupini z nazivom obnova in rekonstrukcija stavb so sredstva za dokončanje obnove poslovnih objektov, ki so bila začeta lani. V skupini z nazivom investicijska in študijska dokumentacija pa sredstva namenjajo za izdelavo idejnih projektov, projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj in izvedbo 110 kV, 20 in 0,4 kV objektov, projektov za razpis, študij visoko in srednjenapetostnih omrežij, elaboratov vključevanja objektov v prostor itd. Razkorak med obračunano amortizacijo in s prilivi pokrito amortizacijo je še vedno prevelik, da bi zagotavljal zadostno višino lastnih sredstev, zato že nekaj let za investicije najemajo dolgoročne kredite, da bi denarno pokrili vsaj najnujnejša vlaganja. LETOŠNJI NAČRT NA RAVNI LANSKEGA V delniški družbi Elektro Primorska je načrt investicijskih vlaganj za leto 2002 zastavljen na ravni načrta iz leta 2001, to je v višini okrog 2 milijarde tolarjev. Od te vrednosti načrtujejo investirati v elektroenergetske objekte 1 milijardo in 300 milijonov tolarjev, v opremo 500 milijonov tolarjev in v dokumentacijo 200 milijonov tolarjev. Iz sredstev, ki so predvidena za objekte, je 272 milijonov tolarjev namenjenih za investiranje v 110 kV elektroenergetske objekte, in sicer: - RTP 110/20 kV Dekani, 2 x 31,5 MVA, novogradnja - pridobitev uporabnega dovoljenja in začetek rednega obratovanja. RTP 110/20 kV Vrtojba, rekonstrukcija transformatorskih polj -pridobitev uporabnega dovoljenja in za~etek rednega obratovanja. RTP 110/20 kV Pivka -dokon~anje vgradnje drugega transformatorja 20 MVA in vklju~itev v omre`je. RTP 110/20 kV Se`ana - v pripravi je gradnja novega stikali{~a 110 kV z dvema transformatorjema 110/20 kV, mo~i 40 MVA in 20 kV stikali{~a (v izdelavi je lokacijska in projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja). RTP 110/20 kV Gorica - rekonstrukcija 20 kV stikali{~a in transformatorskega polja {t. 3. Pripravljalna dela meritve, {tudije in dokumentacija za vetrne elektrarne, ostala sredstva so predvidena za namestitev stikal shunt v RTP Ajdov{~ina, RTP Vrtojba, RTP Tolmin in RTP Ilirska Bistri- ca. Poleg tega je predvidenih 374 milijonov tolarjev za ureditev obratnih in poslovnih stavb, predvsem za servisno skladi{~ni objekt Kromberk v Novi Gorici. Za srednje in nizkonapetostno omre`je so namenili 654 milijonov tolarjev, in sicer za sanacijo slabih napetostnih razmer v posameznih to~kah omre`ja, ki se pojavljajo prak-ti~no na celotnem obmo~ju Elektro Primorske. V ta namen je predvidena novogradnja ali rekonstrukcija: DV 20 kV (20 kilometrov), KBV 20 kV (19 kilometrov), TP 20/0,4 (55 kosov) in nizkonapetostno omre`je (14 kilometrov). Sredstva za nabavo opreme in naprav so namenjena predvsem za daljinsko vodenje, telekomunikacije, meritve in informacijski sistem za ureditev temeljnih zakonskih potreb pri upravljanju distribucijskega omre`ja in odpiranju trga z elektri~no energijo. Pripravljena je razpisna dokumentacija za DCV Elektro Primorska in bo letos izveden javni razpis za investicijo; nadaljuje se avtomatizacija sred-njenapetostnega omre`ja. Priprava {tudijske in projektne dokumentacije pa je v skladu s potrebami razvoja in gradnje omre`ja in sistema. BRANE JANJI], MINKA SKUBIC, MIRO JAKOMIN IN DOPISNIKI 8 proizvodnja in oskrba RAST PORABE SE NADALJUJE MJotem, ko smo že zadnje lanske mesece v Sloveniji imeli precejšnjo rast porabe, se je naraščanje povpraševanja po tej dobrini nadaljevalo tudi letos, saj smo januarja porabili kar milijardo 15,8 milijona kilovatnih ur elektrike. Povpraševanje se je še zlasti povečalo s strani distribucijskih podjetij, ki so prvi letošnji mesec iz prenosnega omrežja prevzela 848,3 milijona kilovatnih ur električne energije in tako za 7,1 odstotka presegla lanske rezultate, medtem ko je poraba petih velikih odjemalcev praktično ostala na lanski ravni. Vse kaže, da se vpliv tržnih dogajanj vse bolj odraža tudi na porabniški strani, in so zato odstopanja od prvotnih napovedi porabe večja kot v minulih letih. Tako je denimo dejanska januarska poraba bilančne količine presegla kar za 5,5 odstotka. TERMOELEKTRARNE ZA 30 ODSTOTKOV VE^ Gwh 1000 800 600 400 200 a Januar 2000 Januar 2001 [J NEPOSREDNI LJ DISTRIBUCIJA D SKUPAJ omača proizvodnja kljub neugodnim okoliščinam izjemno suhe zime in posledično skromni proizvodnji hidroelektrarn za zdaj po zaslugi večje obremenitve termoobjektov še uspešno sledi povečanim zahtevam. Tako so jedrska elektrarna Krško in druge termoelektrarne januarja zagotovile milijardo 1,7 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 30,4 odstotka več kot v istem času lani, in tako prispevale levji delež k pokritju vseh potreb. Na drugi strani pa smo iz hidroelektrarn januarja prejeti le 110,1 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma le tretjino lanskih količin. Dejanske količine kilovatnih ur iz vodne energije so bile tudi krepko pod prvotnimi načrti, saj je bilo doseženih le 60 odstotkov načrtovanih količin. Ker se neugodne vremenske razmere nadaljujejo tudi februarja, lahko žal podobne proizvodne rezultate pričakujemo tudi dru- Gwh 600 gi letošnji mesec. * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu FEBRUARJA [E BREZ TE@AV J\ ljub večjemu povpraševanju po električni energiji za zdaj še uspešno zagotavljamo potrebne količine elektrike iz domačih energetskih virov in po napovedih dispečerjev se za morebitne mrke ni treba bati niti v naslednjih nekaj mesecih. Na deponijah ob termoelektrarnah je namreč dovolj premoga in tekočih goriv, vsi agregati, ki niso na remontih, pa so usposobljeni za obratovanje s polno močjo. Tudi izpad hidroenergije še uspešno pokrivamo z večjo termoproizvodnjo in uvozom, pri čemer bi lahko do večjih težav prišlo le ob večji okvari in izpadu katerega izmed večjih proizvodnih agregatov. Sicer pa je januarski uvoz znašal le 93,2 milijona kilovatnih ur (10 odstotkov manj kot lani), na tuje pa nam je uspelo prodati 158,7 milijona kilovatnih ur presežkov (63 odstotkov lanskih količin). GWh 1500 1200 900 600 300 H Januar 2000 Januar 2001 U proizvodnja Uporaba I__I uvoz U izvoz iz energetskih okolij GIZ DISTRIBUCIJE mm m NOVO VPRA[ANJE GLEDE OMRE@NIN V Gospodarskem interesnem zdru-`enju distribucije elektri~ne energije so se lani veliko ukvarjali s problematiko omre`nin in iskali ustrezne re{it-ve v pogovorih z Agencijo za energijo. Po besedah predsednika Petra Pe-trovi~a so se v distribucijskih podjetjih zna{li v podrejenem polo`aju, ker je agencija postavila visoko zastavljene kriterije, po katerih bi morali biti distributerji `e v za~etku bolj evropski, kot so dejansko lahko v danih razmerah. Agencija namre~ izhaja iz stali{~a, da bi morali biti njihovi stro{ki poslovanja primerljivi z evropskimi. To pomeni, da bi jih morali temeljito oklestiti, kar pa v kratkem ~asu ni mogo~e dose~i. Da bi distributerji na{li skupen jezik z agencijo in utemeljili potrebo po dvigu omre`nine, so pri EIMV-ju naro~ili izdelavo {tudije o finan~ni analizi ekonomske prognoze poslovanja podjetij distribucije v obdobju od 2001 do 2006. [tudija med drugim ugotavlja: »V primeru, da ostanejo pogoji poslovanja nespremenjeni, fi-nan~na analiza ka`e na neugoden fi-nan~ni izid, ki se bo odra`al predvsem v nadaljevanju neekonomi~no-sti poslovanja, izrazitem pove~evanju obsega zadol`enosti, upo~asnjevanju investicijskega vlaganja v omre`je ter posledi~no v padanju kakovosti dobave elektri~ne energije.« O odzivu na to {tudijo v distribuciji in Agenciji za energijo smo ob{irneje pisali v januarski {tevilki Na{ega stika. Kot pojasnjuje Petrovi~, se v GIZ-u distribucije elektri~ne energije po novem letu ne ukvarjajo ve~ s to problematiko, saj je omre`nina `e dolo~ena in sprejeta v izhodi{~e gospodarskega na~rta za leto 2002. V zadnjem ~asu je bolj aktualno vpra{anje: Ali se bo v razmerah, ko bo skupna cena na tarifnem segmentu vi{ja, pokazala tudi potreba po vi{ji omre`nini? Ker distributerji odgovarjajo pritrdilno, bodo Agenciji za energijo v nadaljnjih pogovorih predstavili vse mo`ne argumente. Poleg tega se v zadnjem ~asu v tem zdru`enju veliko pogovarjajo tudi o na~inu reguliranja tr`enj-skih odnosov z upravi~enimi odjemalci, o postopku privatizacije v distribuciji ter o problematiki ocenjevanja oziroma vrednotenja distribucijskih podjetij. MIRO JAKOMIN Peter Petrovi~, predsednik GIZ distribucije elektri~ne energije in direktor javnega podjetja Elektro Celje. RAD ZA ENERGETIKO 10 1 BO NEP VENDARLE O@IVEL? Bo `e nekoliko pozabljeni Nacionalni energetski program letos res o`ivel? Kot je v za~etku februarja pojasnil dr`avni sekretar za energetiko dr. Robert Golob, je kon~no steklo delo za pripravo tega potrebnega dokumenta. Pri~akuje, da bodo {e v tem mesecu v okviru slovenske sekcije WEC-a organizirali plenarno zasedanje in na njem obravnavali to problematiko. ^e bo {lo vse po sre~i, naj bi do poletja pripravili predlog NEP-a, ki ga bodo posredovali v nadaljnjo proceduro. Tako naj bi na podlagi energetske zakonodaje, s katero so podani tudi tako imenovani robni pogoji, kon~no postavili potrebno energetsko strategijo. Po mnenju dr. Goloba je ta pot - najprej energetska zakonodaja in potem NEP - bistveno bolj primerna, kot pa ~e bi se zadeve lotili obratno. MIRO JAKOMIN MOKER PREMOG ZMANJŠEVAL MOČ Razlog za večkratno zmanjševanje moči šoštanjskih blokov ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta je bil moker premog iz deponije. Termoelektrarna med rednim obratovanjem Premogovnika Velenje dobiva premog neposredno iz rudnika. Med prazniki rudarji niso delali in elektrarna je kurila premog iz deponije, kjer pa premog ne dosega kakovosti premoga iz jame. Slabo vreme z dežjem in snegom kakovost še dodatno spremeni in tak premog je povzročal težave v termoelektrarni tudi pred letošnjimi novoletnimi prazniki in po njih. Vendar pa kazalci lanskega obratovanja TE Šoštanj kažejo, da je bila razpoložljivost njihovih petih blokov ob upoštevanju remontov prvih dveh blokov boljša kot leto prej. Po besedah direktorja Jara Vrtačnika je bila lanska razpoložljivost elektrarne 96,8-odstotna, kar je boljša razpoložljivost kot v prejšnjih letih in v podobnih napravah drugod. Leta 2000 je bila njihova razpoložljivost 93,1-odstotna. Težav s premogom imajo v nadaljevanju zime manj, razen ob koncih tedna, ko premogovnik ne dela. MINKA SKUBIC pod medijskim žarometom ELEKTRARNA Z VIZIJO V TE Trbovlje kot objektu, ki ima za zdaj zagotovljeno prednostno dis-pečiranje, ne čakajo križem rok na konec tovrstnega obratovanja. Analizirali so svoje možnosti v organizacijskem pogledu in ugotovili naslednje: elektrarna lahko še naprej ohranja status neodvisnega proizvajalca, se poveže z drugimi proizvodnimi podjetji v holding, obstaja pa tudi možnost povezovanja s tujim strateškim partnerjem. Pri izbiri odločitve bo odločilna vloga lastnika elektrarne, to je države. Brez odločitve države pa bodo tudi letos v Trbovljah nadaljevali dela na strateškem poslovnem načrtu s konkretizacijo posameznih poslovnih načrtov v smeri racionalizacije poslovanja in uvajanja dopolnilnih dejavnosti. MINKA SKUBIC POVEZOVANJE OMOGOČA DORRE SINERGIJSKE OtINKE V poslovnem sistemu elektrokovin-ske industrije, v katerem delujejo Tovarna stikalnih naprav (TSN), Elek-trokovina (ELKO) in Tovarna elektroenergetskih naprav (IMPTEN), je zaposlenih od 500 do 600 ljudi. Kot je povedal direktor Vladimir Palčec, med temi podjetji obstajajo ustrezne kapitalske, poslovne in druge povezave, ki prispevajo k doseganju dobrih sinergijskih učinkov. V pogovoru je predstavil TSN Maribor kot proizvodno podjetje s petdesetletno tradicijo obstoja. Z dejavnostjo v lastnem razvojno raziskovalnem inštitutu aktivno prispevajo k dvigovanju tehnološke ravni stikalnih celic in vakuumskih odklopnikov, ki jih uporabljajo podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije. Med izdelki iz proizvodnega programa TSN je Palčec posebej omenil srednjenape-tostne kovinsko oklopljene celice, srednjenapetostne kovinsko pregraje-ne stikalne celice, srednjenapetostne vakuumske odklopnike itd. S sodobnimi tehnološkimi izdelki, katerih kakovost so potrdili mednarodno priznani laboratoriji, prodirajo tako na domače kot na tuje trge in se prak- SLOVENIJA Po mnenju hrvaških jedrskih strokovnjakov je slovenska ocena o NAPIHUJE potrebnih milijardo evrov za razgradnjo krške nuklearke močno STROŠKE prenapihnjena, saj naj bi po najugodnejšem scenariju za razgradnjo zadostovalo že 300 milijonov dolarjev. Direktor hrvaške agencije za posebne odpadke Damir SubašiS v zvezi s tem poudarja, daje najprej treba razjasniti, kaj sploh pomeni razgradnja NEK, in hkrati dodaja, da bi resnično bilo nesmiselno, če bi obe državi gradili trajno odlagališče za izrabljeno gorivo in radioaktivne odpadke, saj je cena takšne gradnje zelo malo odvisna od zmogljivosti, veliko bolj pa od stroškov iskanja najboljše lokacije in potrebne infrastrukture. Finance, 30. januar JANUARSKI INFLACIJSKI SKUK Začetek leta seje, vsaj kar zadeva prirastek cen, začel zelo slabo, saj je bila januarska inflacija zelo visoka. Tako je bil januarski prirastek cen v Sloveniji najvišji v zadnjih sedmih letih in je znašal skoraj polovico celoletne lanske inflacije v evropski petnaj-sterici. Drugače pa, če pogledamo konkretnejše številke, je bila letošnja rast cen življenjskih potrebščin v primerjavi z lanskim decembrom 1, 6-odstotna, pri čemer seje blago podražilo za 1,6 odstotka, storitve pa za 2,1 odstotka. V državnem statističnem uradu so še ugotovili, da so bile letošnje januarske cene za 8,4 odstotka višje od tistih pred letom dni, pri čemer bi bilo zvišanje verjetno še višje, če pri obračunavanju ne bi upoštevali tudi pocenitev v okviru posezonskih razprodaj. Sicer pa so na rekorden januarski skok cen poleg številnih podražitev vplivali tudi povišanje trošarin in sprememba stopenj davka na dodano vrednost. Delo, 9. februar NAFTINIH Petrol in država naj bi v kratkem vendarle dosegla dogovor o sa-PET MILIJARD naciji lendavske rafinerije, čeprav se znova zatika pri dogovoru DOLGA S^et*e vi*ine dolga. Tako naj bi po neuradnih podatkih Nafta bila zadolžena za približno pet milijard tolarjev, pri čemer naj bi šlo za sredstva iz naslova dolga pri Pariškem klubu v višini 35,1 milijona francoskih frankov, dolg iz novega finančnega sporazuma v višini 9,965 milijona dolarjev ter dolg Petrolu iz naslova medsebojnega poslovanja v obdobju od leta 1996 do 2000 v višini 1,7 milijarde tolarjev. Blizu štiri milijone dolarjev pa Nafta dolguje še Jadranskim naftovodom za uporabo kraka naftovoda od hrvaškega Vira do Lendave, in sicer po pogodbi polno za prazno, ki se izteče šele konec leta 2005. Po dogovoru z vlado naj bi Petrol svoj 55-odstotni lastniški delež v Najti oziroma svoje terjatve zamenjal za del obstoječih skladišč in zemljišča za gradnjo novih za 90-dnevne rezerve naftnih derivatov, kijih mora Slovenija zagotoviti do leta 2005. Delo, 12. februar LANI ZASLUZILI VSl°veniji so zaposleni decembra lani v povprečju prejeli 7A SI ARIH DESET 146.273 tolarjev, kar je bilo za 0,1 odstotka manj kot novembra nnSTDTKnV UFP *'w za ^' ^ odstotka več kot leto prej. Povprečna bruto plača na zaposlenega pa je decembra lani dosegla 234.137 tolarjev, kar je bilo za 0,3 odstotka manj kot novembra, a hkrati za 9,9 odstotka več v primerjavi z letom 2000. Zanimiv je tudi podatek, ki govori o lanskih dejanskih povprečnih prejemkih skozi vse leto, po katerem so zaposleni v letu 2001 imeli 134.856 tolarjev plače na mesec oziroma za 11,9 odstotka več kot leto pred tem. Večer, 18. februar PRIREDIL BRANE JANJIČ // iz energetskih okolij Direktor Vladimir Pal~ec pravi, da `elijo s povezovanjem podjetij elektrokovinske industrije v prihodnje {e pove~ati njihov dele` na doma~ih in tujih trgih. ti~no uveljavljajo po vsem svetu. Us-pe{no sodelujejo s podjetji za proizvodnjo, prenos in distribucijo elek-tri~ne energije in nenehno vlagajo v razvoj novih izdelkov. V podjetjih tega poslovnega sistema so poglavitni poudarki na ekonomi~nosti poslovanja, zni`evanju stro{kov, ustvarjanju primerne poslovne kulture ter na motivaciji in zadovoljstvu zaposlenih. MIRO JAKOMIN LEKTRO GO 12 GORENJSKE ELEKTRARNE Skoraj {tiridesetletna posebnost Elek-tro Gorenjske oziroma njegovih pravnih prednikov v primerjavi z drugimi distribucijskimi podjetji je bila v tem, da je bila proizvodnja elektri~ne energije v malih hidroelektrarnah organizirana v svojem organizacijskem delu, bodisi kot OE, tozd in nazadnje kot PE. Taka organiziranost in lo~eno spremljanje poslovanja dejavnosti proizvodnje sta bila skladna tudi z dolo~ilom 6. ~lena energetskega zakona. Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri~ne energije (Ur. l. RS {t. 29/2001, 99/2001) pa je posegla v organiziranost, saj status kvalificirane elektrarne odreka elektrarni, ki je organizacijsko v sestavi pravne osebe, ki se med drugim ukvarja z dejavnostjo distribucije elektri~ne energije, upravljanjem distribucijskega omre`ja ali oskrbo tarifnih odjemalcev. Kvalificiranim elektrarnam v lasti navedenih pravnih oseb nalaga, da se morajo do 28. februarja 2002 organizirati kot samostojne pravne osebe. V Elektru Gorenjska je bila konec maja 2001 imenovana tri~lan-ska komisija z nalogo, da pripravi vse potrebno za uresni~itev zgornje zahteve v smeri ustanovitve h~erinske dru`be, ki se bo ukvarjala s proizvodnjo elektri~ne energije. Po dolo~itvi obsega premo`enja, izvedeni cenitvi, sprejemu akta o ustanovitvi in do-lo~itvi organov je bila 4. januarja 2002 vpisana v sodni register dru`ba Gorenjske elektrarne, proizvodnja elektrike, d.o.o., Kranj, Stara c. 3. Njen direktor je Darko Ko`elj, ~lani nadzornega sveta pa so Branko Mer-vi~, Ivanka Jelenc in Simon Peternel. Na dru`bo so bili preneseni pre-mo`enje in delavci dosedanje PE za proizvodnjo elektri~ne energije, ki je prenehala delovati kot enota v sestavi Elektro Gorenjske. Dve elektrarni, za kateri te~e postopek denacionalizacije, bosta do dokon~anja postopka ostali v premo`enju Elektro Gorenjske in nova dru`ba z njima upravlja pogodbeno. Zaposlenim so zagotovljene enake pravice, kakr{ne so imeli v Elektro Gorenjski. Poteka {e vrsta poslovnih dejavnosti za re-sni~no osamosvojitev novega pravnega subjekta. Pri~akujemo, da bodo Gorenjske elektrarne {e ta mesec pridobile licenci za proizvodnjo elek-tri~ne energije in hidroelektrarne status kvalificiranih proizvajalcev. MAJDA KOVA^I^ ELEKTRO MAR FEBRUARJA TUDI NA SPLETU Elektro Maribor, d.d., javno podjetje za distribucijo elektri~ne energije, je 1. februarja dobilo svojo spletno stran. Na naslovu www.elektro-maribor.si boste tako lahko poiskali predstavitev podjetja ter veliko uporabnih informacij za tarifne in upra-vi~ene odjemalce – kako pridobiti soglasje za priklju~itev, kako skleniti pogodbo, kako deluje trg elektri~ne energije, kak{ne so cene, kako so sestavljene in podobno. Od za~etka meseca do 18. februarja je na njihovih spletnih straneh potekala tudi nagradna anketa za gospodinjstva (tarifne odjemalce), kjer je imel vsak sode-lujo~i mo`nost z malo sre~e pri `rebu dobiti eno izmed prakti~nih nagrad z znakom podjetja. V podjetju obljubljajo dogajanja na njihovih spletnih straneh tudi v prihodnje. Tako bodo vsak mesec zastavili nagradno vpra-{anje ali pripravili nagradno igro, vsi udele`enci pa bodo sodelovali v `re-banju za razli~ne prakti~ne nagrade. Sicer pa se na njihovi spletni strani nahaja tudi leksikon znanja, ki vam bo prinesel odgovore na doslej odprta vpra{anja ali vas seznanil s po-dro~ji, ki so bila doslej neznana ali neraziskana. Hkrati je omogo~ena tudi povezava po elektronski po{ti, kamor lahko zastavljate vpra{anja, izra`ate `elje, pripombe, predloge. Obljubljajo, da vam bodo na vsako zastavljeno vpra{anje tudi odgovorili. NATALIA FRANKOVI^ MUZEJ PREMOGOVNI[TVA SLOVENIJE TUDI LETOS NOVA PONUDBA V muzeju premogovni{tva Slovenije, ki je na{el svoje zaveti{~e v okviru velenjskega premogovnika, se `e od odprtja sre~ujejo z izjemno velikim zanimanjem obiskovalcev. Zaslugo temu gre vsekakor pripisati resni~no zanimivi postavitvi in predstavitvi `ivlje-nja pod zemljo, pa tudi zaposlenim v muzeju, ki nenehno skrbijo za popestritev ponudbe. Tako si lahko obiskovalci od letos ogledajo tudi pristno rudarsko stanovanje iz 30. let 20. stoletja, ki je opremljeno tudi z dvema ekranoma, na katerih gostom pri-ka`ejo zanimivo multivizijsko zgodbo o bivalni kulturi slovenskih rudarjev pred 2. svetovno vojno. Slovenski raz-li~ici zgodbe se bodo kmalu pridru`ile tudi izpeljanke v angle{kem, nem-{kem in italijanskem jeziku, saj muzej vsako leto obi{~e vse ve~ tujih gostov. Na~rtov jim ne manjka tudi za naprej, pri ~emer bodo svojo ponudbo obiskovalcem {ir{e predstavljali tudi na razli~nih sejmih v Sloveniji in Avstriji, sodelovali pa bodo tudi na evropskem sre~anju rudarjev v Ar-noldsteinu na avstrijskem Koro{kem. Pravo promocijsko prilo`nost pa v Velenju vidijo v skupnem nastopu z muzeji, ki so povezani v transferzalo podzemnih muzejev in bodo izme-ni~no gostovali drug pri drugem z enomese~no predstavitvijo vsakega podzemnega muzeja in organizirali tudi nastope razli~nih rudarskih skupin ter pripravili skupno ponudbo za izlet po vseh sedmih muzejih. Sicer pa v velenjskem muzeju poudarjajo, da letos pri~akujejo ve~ kot trideset ti-so~ obiskovalcev, januarja in prve dni februarja pa si je podzemni svet ogledalo `e 1.400 obiskovalcev. BRANE JANJI] HE FALA LANI OBISKALO VEČ KOT PET TISOČ LJODI He Fala je začela obratovati že davnega leta 1918 in je bila po temeljiti prenovi, ki se je končala leta 1991, delno predelana v muzej, pri čemer stara strojnica opravlja tudi funkcionalno vlogo jezovne pregrade. Kot nam je povedal vodja poslovne enote Srednja Drava Kristjan Mravljak, je bil stari del elektrarne Fala z odlokom občine Ruše leta 1986 opredeljen tudi kot del tehnične dediščine, kar pomeni, da so vsa obnovitvena dela na elektrarni potekala v skladu s smernicami spomeni{kega varstva, pri ~emer so izvajalci elektrarno sku{ali ~im bolj pribli`ati prvotni podobi. Kot najstarej{i energetski objekt na Dravi je bila hidroelektrarna Fala dele`na zanimanja obiskovalcev prakti~no `e ves ~as njenega obratovanja, zanimanje javnosti pa se je z zgraditvijo novega sodobnega dela in hkratno ohranitvijo stare strojnice {e pove~alo, saj gre za edinstven primer, ko si je mogo~e v `ivo ogledati teh-ni~ni razvoj pridobivanja energije na enem samem mestu. Tako so samo lani v HE Fala imeli `e okrog 5.500 obiskovalcev, med katerimi je bilo najve~ osnovno{olcev in srednje{ol-cev, pa tudi drugih strokovnih skupin iz vse Slovenije. Ker elektrarna prvotno ni bila zasnovana za tako {tevil~ne obiske, so z ve~jim zanimanjem pri{le tudi dolo~ene te`ave, ki pa so jih v Dravskih elektrarnah lani uspe{no razre{ili. Tako so postavili novo vratarnico, uredili sanitarije in parkiri{~a za dva avtobusa in do deset osebnih avtomobilov ter izbolj{ali sam dostop do elektrarne in vklju~itev na regionalno cesto Maribor–Dravograd. Sicer pa je elektrarna odprta za skupinske obiske, v okviru katerih si je poleg ogleda starega in novega dela elektrarne mogo~e ogledati tudi predstavitvena filma o zgodovini in gradnji HE Fala ter o celotni verigi Dravskih elektrarn, vsak delovnik, pri ~emer je zagotovljeno tudi strokovno vodstvo. Obvezno pa je treba ogled napovedati, pri ~emer sta vam na voljo telefon 02/ 3005 512 in faks 02/ 3005 501. BRANE JANJI] RAZSTAVA SLIK JO@ETA OVNIKA Leto{nji kulturni praznik so v TE Tr -bovlje po~astili z odprtjem razstave risb Jo`eta Ovnika. Odprtje je popestril nastop skupine Katice. Slikar Jo`e Ovnik ve{~e obvladuje risbo in se igra s perspektivo, ostaja pa kronist dvestotih let industrijskih Trbovelj, Terezije, Ne`e, Vod, Njive in Lok. Kljub strnjenosti prizora so njegove slike zra~ne, zelo povedne in {e posebej v risbi odli~no izdelane. Kolorit avtorjevih kompozicij meh~a ostrino kontur in daje risbam nekoliko odmaknjen navdih, kar Ovnika {e posebej usposablja za slikarja zgodovinskih oziroma ~asu odmaknjenih tem, pi{e v spremni zlo`enki k razstavi likovni kritik dr. Cene Avgu{tin. Razstava bo na ogled v zgornjem nadstropju TE Trbovlje do srede marca. MINKA SKUBIC 13 Prenovljen vhod HE Fala je zdaj prirejen tudi obiskom ve~jih skupin. aktualni intervju: dr. Robert Golob moSKrAaKAp^ ostati KRALJICA! Dr`avni sekretar za energetiko dr. Robert Golob je februarja v pogovoru med drugim poudaril tudi naslednje momente: -Nih~e naj mi ne razlaga, da lahko pride med Holdingom slovenskih elektrarn in Elesom do konfliktov zaradi tega, ker se vodstvi ne znata dogovoriti glede prostorov, parkirnih mest itd. -Elesovi strahovi so neutemeljeni in se bodo razblinili v ni~. -Trenutna razprava o spodnji Savi je ~isto politi~na. - Sindikalistom je v procesu privatizacije zagotovljena vsa mo`nost aktivnega sodelovanja; sedaj naj doka`ejo, da so res dorasli svoji vlogi. -Nekaterim {e vedno ni jasno, v ~em je bistvo funkcije nadzornega sveta. - Kot je sli{ati, imamo kralja na Dravi, v sistemu pa je jasno, da to vlogo opravlja neko drugo podjetje. D 14 r. Robert Golob s svojim nenavadnim, izvirnim nastopom {e vedno presene~a dr`avne, politi~ne, sindikalne, elektroenergetske in druge kroge. Rad se smeji, rad se pogovarja, rad se {ali, v `ivljenju ga ve~krat spro{~ajo »airwaves«. Vse po na~elu: Probleme hitro pre`ve~i in la`je zadihaj! V~asih se v pisarni intenzivno koncentrira z nogami na mizi in se v razmi{ljanju ne ozira na zacementira-ne dru`bene norme, navade, predsodke. Nekatere ljudi pa najbolj moti, da je mladi, evropsko naravnani mo` v kratkem ~asu spro`il tako dinamiko dogajanja v EES, kot je prej ni bilo zaslediti niti v desetih letih. Z aduti, kot so razgledanost, strokovnost, ustvarjalnost, motiviranost, iznajdljivost, fleksibilnost, retori~na in organizacijska sposobnost, je bistveno prispeval pri uresni~evanju energetskega zakona ter pri ustanavljanju in razvoju Holdinga slovenskih elektrarn. Ker je odli~en poznavalec razmer v EES, smo mu februarja zastavili ve~ aktualnih vpra{anj. Vodstvo HSE-ja si je zastavilo zelo ambiciozne cilje na organizacijskem, kadrovskem in tr`enjskem podro~ju. Kako gledate na strokovno, energetsko, pravno in drugo podporo, ki jo Eles zagotavlja Holdingu slovenskih elektrarn? »Govorimo o podjetju Eles in o podjetju Holding slovenskih elektrarn. Ne glede na to, da obe podjetji izhajata iz istega sistema, morajo vedno obstajati neki urejeni in konec koncev tudi pravno formalni odnosi. Gotovo ne bi bilo dobro, ~e bi pristali na logiko, da bi delali vse po do-ma~e. S tega vidika je bila klju~na tudi podpora, ki jo je Eles lani (v~asih celo nevede) dajal holdingu. ^e primerjam, je to tako, kot pri procesu odra{~anja. HSE je moral posebej pri uvajanju tr`nih odnosov in pri nastopu na doma~em in tujem trgu shoditi. Holding {e lani avgusta ni imel niti enega ~loveka, ki bi se kdaj v `ivlje- nju s tem podro~jem ukvarjal. V dveh mesecih je moral podpisati pogodbe za izvoz elektri~ne energije v vrednosti 150 milijonov mark. Da je to nalogo lahko uspe{no uresni~il, je velika zasluga Elesa, tako njegovih ljudi kot organizacije. Ta podpora je bila dostikrat neformalna in se je marsikdo ni zavedal. ^e pa je ne bi bilo, in bi to stvar posku{ali izpeljati brez Elesovih ljudi, prostorov in njegove logistike, zahtevne naloge ne bi nikoli izpeljali. Sedaj, ko je ta pogodba za nami, se je na podporo Elesa pozabilo in se posku{a celotno zadevo skr~iti na podporo pri urejanju prostorov in podobno. To je nesmiselno! Nih~e naj mi ne razlaga, da lahko pride med dvema podjetjema do konfliktov zaradi tega, ker se ne znata dogovoriti, koliko bo prostorov, in kako bodo urejeni. To je ~ista otro~arija. Ponovno poudarjam: Eles je svojo nalogo z vidika podpore hol-dingu opravil v drugem polletju lanskega leta, to je od avgusta do oktobra. Potem ta podpora dejansko ni bila ve~ potrebna.« Kaj pa odprto vpra{anje telekomunikacijskih poti? »Pri telekomunikacijskih poteh situacija niti ni ve~ samo na ravni Eles -holding, ampak mora biti bolj {iroka. Ravno v zadnjem ~asu smo se za~eli intenzivno pogovarjati, da bi s telekomunikacijskimi potmi celotnega elektrogospodarstva za~eli bolj aktivno tr`iti. In v tem kontekstu je treba gledati tudi na odnos med vsemi subjekti, vklju~no med holdingom in Elesom. ^e je tu mi{ljeno, ali bo kdo kaj dobil zastonj ali ne, menim, da to ni stvar, s katero naj bi se ukvarjal dr-`avni sekretar za energetiko. To tudi ni stvar, s katero naj se direktorji ukvarjajo. To je stvar tr`nih odnosov med podjetjema. Popolnoma nesmiselno se mi zdi poslu{ati take razprave in {e manj, da bi se vanje vpletal. Tako, da je precej takih otro~jih vpra{anj, ki niso vredna, da bi se direktorji tako pomembnih podjetij, kot sta HSE in Eles, z njimi ukvarjali. To `elim, da je zapisano, in da se enkrat za vselej s temi otro~arijami preneha. Pa {e to: Te direktorje gotovo ne pla~ujemo zato, da bi se ukvarjali s takimi stvarmi!« Ali ne obstaja nevarnost, da bo Eles zaradi raznih storitev, ki jih zagotavlja holdingu, s~aso-ma postal tako oslabljen, da bi lahko pri{lo celo do resnih motenj pri oskrbi z energijo? »Ta nevarnost ne obstaja, obstajajo pa strahovi znotraj Elesa, ki so popolnoma neutemeljeni. Ti strahovi so obstajali tudi takrat, ko se je govorilo o ukinitvi mariborskega EGS, r.i. Tudi takrat so bili v Elesu stra{no veliki strahovi, koliko zaposlenih bodo morali prevzeti, kak{ni dolgovi bodo in podobno. Na koncu iz vsega skupaj ni bilo ni~. Isto kot takrat se bodo Elesovi strahovi tudi sedaj razblinili kot milni mehur~ki. Menim, da je zraven veliko psiholo{kih momentov. Ampak tu bi morala celotna uprava, ne samo direktor Koro{ec, delovati bolj konstruktivno. Zdi se mi, da nekateri ~lani uprave prav namenoma krepijo strahove, namesto da bi jih bla`ili.« Ali je vlada `e odlo~ala o predlogu sprememb zakona o izko-ri{~anju energetskega potenciala spodnje Save? »Predlog je v vladni proceduri, vlada pa za zdaj o njem {e ni odlo~ala. Obstajajo {e neka dolo~ena vpra{anja, ki se ne ti~ejo samo zakona, ampak celotnega koncepta. ^eprav je pobuda politi~na (izhaja iz poslanske skupine LDS), gre predvsem za to, da bi najprej raz~istili celoten koncept in ne samo prvi del, ki je zakonski. Ra~unam, da bomo v naslednjih tednih ta koncept kon~no uskladili. Pri nekaterih je precej nezaupanja in bojazni, da bi bil ta zakon sprejet, hkrati pa ne bi bil dose`en dogovor o vseh drugih podrobnostih.« Zakaj v omenjenem predlogu sprememb ni predloga, kdo naj bi bil koncesionar? »Problem je pravnoformalne narave. Koncesijsko odlo~bo ima v rokah podjetje SEL. ^e bi to odlo~bo ukinili z zakonom oziroma s tem, da bi jo podelili nekomu drugemu, bi se izpostavili mo`nosti to`be, na primer s strani manj{inskih lastnikov SEL, ker bi posegli v `e pridobljene pravice. Zato smo se temu hoteli izogniti in prepustiti podjetju SEL, da bi samo omogo~ilo prenos te koncesije, seveda za primerno od{kodnino.« Pred kratkim so nekateri zaupno {epetali, da bo dr. Robert Golob kmalu nekam odletel. Kot je povedal sredi februarja, v teh dneh res odhaja. Trenutno se seli na drugo stran Dunajske ceste v poslovno stavbo k ministru Janezu Kopa~u. je, ali bomo spodnjesavsko verigo gradili skupaj, ali bomo gradili vsako hidroelektrarno posebej. Jaz sem proti posami~ni gradnji, ker bomo potem imeli Vrhovo 1, Vrhovo 2, Vrho-vo 3 itd. Stroka stoji izklju~no na sta-li{~u za gradnjo celotne verige, politiki pa nihajo levo in desno. Politika bi rada s sredstvi kup~kala za vsako elektrarno posebej, da bi zadovoljila vse apetite. Vendar bi to celotno gradnjo tako podra`ilo, da bi nas na koncu vse skupaj bolela glava, {e posebej v elektrogospodarstvu. Ti dve dilemi sta torej {e odprti, politika pa se je zreducirala znotraj najve~je poli-ti~ne stranke, to je LDS, kjer o teh vpra{anjih obstajajo najmanj tri stru-je.« Ali so v tem trenutku morda predvidene tudi kake spremembe energetskega zakona? »Nekatere spremembe so predvidene, vendar ne ve~ji posegi na elektroenergetskem podro~ju. Trenutno raz-mi{ljamo o tem, da bi energetski trg popolnoma odprli s 1. januarjem 2004. To pomeni, da bi tudi gospodinjstva dali na trg, ker imamo velike te`ave z usklajevanjem tarifnega pravilnika z dejanskimi razmerami na trgu. O tem za zdaj samo razmi{ljamo in {e ni dokon~ne odlo~itve. Verjetno pa bodo potrebni obse`nej{i posegi v energetski zakon na podro~ju plinskega gospodarstva. Ta zgodba naj bi se predvidoma za~ela odvijati v drugi polovici tega leta.« Kako ocenjujete trenutno razpravo o tem, kako se lotiti ure-sni~evanja gradnje HE na spodnji Savi? »Trenutne razprave o spodnji Savi so postale ~isto politi~ne in stroka v njih niti pribli`no ni ve~ soudele`ena. Osebno se teh razprav skorajda ne udele`ujem, ker se morajo politiki najprej sami dogovoriti, kaj ho~ejo. Najhuje je, da ve~ina teh, ki se je v debate o organiziranosti vklju~ila v zadnjem ~asu, svojih zahtev sploh no~e jasno artikulirati.« Katera so glavna vpra{anja v tem trenutku? »Prvo vpra{anje je vpra{anje sede`a podjetja. Ker je to vpra{anje po mojem mnenju prete`no politi~ne narave, naj se o njem najprej izjasnijo politiki. Drugo vpra{anje pa je manj politi~no, pa vendar se ga nih~e ne upa uradno odpreti. Gre za vpra{an- Kaj pa morebitne spremembe glede NEK? »Kar zadeva NEK, je bila doslej prepovedana privatizacija, in sicer do ureditve statusnih vpra{anj s Hr-va{ko. ^e se bodo razmere s sosedi uredile, potem ni nobene potrebe, da bi bila privatizacija {e naprej prepovedana. To ne pomeni, da jo bomo pri-vatizirali, ampak se samo prepoved umakne, medtem pa bi prepoved ostala na Elesu. Ta poseg je bil `e ve~krat najavljen; delno tudi zato, ker si konec koncev tudi Slovenija `eli imeti mo`nost, da bi lahko kupila hr-va{ki del, ~e bo enkrat na razpolago. Kar se tega ti~e, tu ne vidim nobenega problema.« Kako ste se januarja po~utili v dr`avnem zboru, ko ste bili 15 16 navzo~i v razpravi o vlo`eni interpelaciji zoper ministra Janeza Kopa~a? Nekaj o~itkov je letelo tudi na va{ ra~un. »No, vsaka izku{nja je za nekaj dobra. Nietzsche je rekel: Kar ne ubija, krepi! Ni bilo tako hudo, kot je bilo morda videti. Zadeva je bila zoprna predvsem zato, ker je lahko na poslanska vpra{anja odgovarjal samo minister, jaz pa po poslovniku DZ nisem imel nobene pravice, da bi kar koli rekel, ko so provokacije letele na moj povsem osebni ra~un. Druga~e pa je bilo zanimivo opazovati razne stvari. Na primer: Dokler je trajal prenos, so bili govorci dolgi in so z `arom nastopali, ko pa je televizijski prenos ob 18. uri prenehal, se je razprava hitro kon~ala.« Tudi vas so nekateri zelo dobro opazovali, kot je bilo razbrati iz poro~anja medijev. »^e kateri koli poslanec v razpravi, ki naj bi bila namenjena ugotavljanju, ali je minister spo{toval zakone Slovenije, za govornico nima ni~ bolj pametnega povedati, kakor to, da se nekdo iz ministrovega spremstva po njegovem mnenju obna{a arogantno oziroma se smeji med razpravo, potem je bolj{e, da si ta poslanec niti ne vzame besede. Ker o~itno ne ve, kje naj bi minister kr{il zakon, ali pa celo ve, da ga ni kr{il, se potem spravi na tako raven. Jaz sem vseeno pri~akoval, da ljudje v parlamentu znajo delovati na vi{ji ravni. To samo ka`e na nizko intelektualno raven nekaterih poslancev.« Sindikat dejavnosti energetike se ne strinja s pogledi svetovalnega podjetja PWC. Meni na-mre~, da predstavljeni rezultati {tudije o privatizaciji `e vnaprej upo{tevajo interese tujih investitorjev, niso pa vgrajene potrebne varovalke za socialno varnost zaposlenih. Kaj menite o tem stali{~u? »V tem ne vidim nobene tragike. [e ve~: Pozdravljam vse pripombe katere koli zainteresirane javnosti v zvezi s privatizacijo EES. Zakaj? @e v za~et-ku sem jasno povedal, da si niti prib-li`no ne `elim ponovitve primera privatizacije bank.« Kaj to pomeni? Ste lahko bolj konkretni? »Vsa odprta vpra{anja ho~em re{iti, preden sploh za~nemo s procesom privatizacije. Zelo si `elim sli{ati vsa mnenja od leve in desne strani. Po-sku{am najti konsenz med njimi in poiskati tako re{itev, ki bo na koncu sprejemljiva za vse. Kar zadeva SDE, smo {li celo tako dale~, da smo v komisijo, ki bo izvajala in nadzorovala privatizacijo EES, imenovali gospoda Valterja Vodopivca kot podpredsednika SDE-ja. Doslej v Sloveniji {e ni bilo takega primera, da bi ~lan sindikata celo aktivno sodeloval v procesu privatizacije. Poglejte, tukaj sem jaz v~asih malce hudoben, ampak samo v pozitivnem smislu. Prav tiste, ki najbolj kritizirajo, z veseljem vklju-~im zraven. Absolutno imajo vso pravico povedati svoje mnenje. [e ve~: Aktivno bodo soudele`eni v celotnem procesu. Kot konstruktivni kritiki bodo lahko intenzivno prispevali k pozitivnemu razpletu tega procesa in bodo na koncu lahko celo prodajali. S tem smo tudi svojo odgovornost z na{ih ramen delno prerazporedili na njihova ple~a. Skratka, sindikalisti imajo zagotovljeno vso mo`nost, da so soudele`eni pri sprejemanju od-lo~itev. Zato pri~akujem, da bodo to mo`nost tudi izrabili; sedaj naj do-ka`ejo, da so dorasli svoji vlogi. To seveda velja za vse.« V SDE-ju ne sprejemajo trenutnih stali{~ PWC-ja in se bojijo, da se ne bi ponovila zgodba o privatizaciji na Mad`arskem. »Zgodba se ne more ponoviti, {e posebej ne Mad`arska. PWC je pripravil samo osnutek, od tu naprej pa je omenjena komisija odgovorna za pripravo programa privatizacije. Komisija, ki jo vodi mag. @ebeljan in je v njej tudi predstavnik zaposlenih iz EES, ima pri tem delu popolnoma proste roke. Vse pripombe se morajo ustrezno artikulirati skozi delo te komisije, ki bo dokon~ni program o privatizaciji {ele pripravila. Pri tem bomo upo{tevali pozitivne izku{nje pri privatizaciji tujih elektroenergetskih sistemov, negativnim pa se bomo uspe{no izognili.« ^e smo vas prav razumeli, bo v ta program mogo~e vgraditi ta- ke varovalke, pri katerih socialna varnost zaposlenih ne bo ogro`ena. Ali to res dr`i? »Ne mogo~e, ampak jih je treba obvezno vgraditi, pri ~emer ima veliko odgovornost in nalogo prav SDE. SDE si lep{ega na~ina, kot je ta, da se aktivno vklju~i v pripravo programa privatizacije, sploh ne more `eleti. [e ve~: Oni bodo lastnoro~no pisali program privatizacije, ampak ne za ali proti, temve~ v smislu izbolj{av. Samo v primeru, ~e komisija ne bi sprejemala njihovih pripomb in bi bili oni zgolj marioneta, imajo pravico demonstrativno izstopiti iz komisije. Prepri~an pa sem, da do tega ne bo pri{lo, saj nikakor ni namen, da sindikaliste najprej vklju~imo, potem pa jih izigramo.« Opravljate vrsto raznih funkcij na podro~ju elektroenergetskega sistema. Nemogo~e je, da se pri odlo~anju o kaki pomembni zadevi ne bi zna{li tudi v protislovni vlogi. Kako re{uje-te tovrstne situacije oziroma zaplete? »^eprav sem to `e pojasnjeval, bom omenil {e nekatere momente. Ti-pi~en konflikt, do katerega je v zadnjem ~asu pri{lo, je delitev prese`kov prihodkov. In tu je glavni sr` problemov med holdingom in Elesom, ne pa v vseh drugih stvareh, ki jih ~lovek poslu{a po kuloarjih. Obstaja namre~ strah, da bo HSE ves denar pobral Elesu. To niti pribli`no ne dr`i. Ravno v tem primeru navideznega konflikta med holdingom in Elesom se ne morem postaviti na stali{~e enega ali drugega. ^e bi bil samo v nadzornem svetu holdinga, potem bi lahko izkoristil mo~ dr`avnega sekretarja za to, da bi Eles oskubil. ^e bi bil samo v nadzornem svetu Elesa, bi lahko mo~ dr`avnega sekretarja izkoristil za to, da holding ne bi dobil niti tolarja. Ker pa sem v obeh nadzornih svetih, ne morem delovati samo za enega ali drugega, ampak se moram postaviti v vlogo dr`avnega sekretarja za energetiko, ki mora skrbeti za vse in biti objektiven. To pomeni, da sku{am na dolgi rok dose~i, da so odgovornosti in pravice enakomerno porazdeljene po vseh energetskih podjetjih. Kot dr`avni sekretar sem odgovoren za vsa podjetja, in ne samo za tista, kjer SDE in privatizacija elektrogospodarstva sem v nadzornem svetu. Ravno tako sem odgovoren za TET, kjer nisem v nadzornem svetu, kakor sem odgovoren za HSE. In v tem primeru se pa~ postavim v vlogo dr`avnega sekretarja za energetiko in pozabim, da sem v funkciji predsednika nadzornega sveta. In temu primerno sprejemam tudi odlo~itve. [e ve~: Mislim, da se tu napa~no razume funkcija nadzornih svetov. Nadzorni sveti niso samo zato, da v primeru predlogov uprave slu`ijo kot pismono{e do politike. Nadzorni sveti so tam zato, da nadzirajo, ali uprava dejansko izvaja politiko, ki jo izvaja MOP. To pomeni, da je zame nadzorni svet samo podalj{ana roka MOP. In ~e sem v nadzornem svetu podjetja, to pomeni, da samo od bli`e nadziram delo uprave. Nekateri pa mislijo, da sem dol`an delati v korist podjetja, ~e sedim v njegovem nadzornem svetu, kar je popolnoma zgre{eno gledanje.« Kdo je po va{em kralj, ~e razmere primerjamo s {ahom? »Ha, ha, ha … Nekateri pravijo, da imamo kralja na Dravi. V sistemu pa je jasno, da to vlogo opravlja neko drugo podjetje. ^e pa smo `e pri {ahu, bi omenil, da razmere pri ostalih figurah morda niso tako preproste. V novih razmerah bi skaka~ na-mre~ moral postati kraljica. Te`ava pa je v tem, da si trenutno preve~ `eli postati kralj. Preve~ ~aka, potem sko~i, pa spet ~aka … Za zdaj je {e premalo konsistenten v svojih stvareh in {e ni popolnoma dorasel svoji vlogi. Na to ka`e ravno dejstvo, da se v zadnjem ~asu vse preve~ spu{~a v nekatere povsem obrobne in nepomembne zadeve. Vendar bi ravno on moral biti najbolj agilen od vseh in to nalogo so mu tudi namenili. Ker bo po novem obra~al najve~ denarja, bo konec koncev nosil tudi najve~jo odgovornost.« MIRO JAKOMIN Trenutni pogledi svetovalcev niso sprejemljivi Sredi leto{njega januarja so se svetovalci iz podjetja Price Waterhouse Coopers v Ljubljani sre~ali s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Urada za energetiko, Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije in elektroenergetskih podjetij. Svetovalci so v grobem predstavili, kak{en naj bi bil model privatizacije EES. Energetski sindikat se z njihovimi pogledi zaradi negativnih izku{enj privatizacije v nekaterih evropskih dr`avah ni strinjal in je na sre~anju predstavil svojo zamisel, predvsem s poudarkom na socialni varnosti zaposlenih. O vsebini omenjenega sre~anja smo se v za~etku februarja pogovarjali z Va l -terjem Vodopivcem, podpredsednikom Sindikata dejavnosti energetike. Kot je povedal, so predstavniki svetovalnega podjetja Price Waterhouse Coopers (v nadaljevanju PWC) na sestanku pojasnili, da je izdelava {tu-dije o reorganizaciji in privatizaciji energetskega sektorja v sklepni fazi, in da so se pogovarjali s predstavniki vseh dru`b, razen NEK. V {tudiji bodo obdelane razli~ne variante, o modelu privatizacije in reorganizacije pa bo odlo~ala vlada. V zvezi s tem je SDE predstavil tri temeljne zahteve, pri katerih bo tudi vztrajal. V pogodbe o prodaji tujim investitorjem je treba vnesti dolo~ilo, ki bo zagotavljalo s strani novih lastnikov spo{tovanje vseh standardov, zakonov, kolektivnih pogodb in internih aktov, ki bodo veljali na dan podpisa pogodbe o prodaji v posamezni dru`bi. Sindikat bo zahteval tudi zagotovilo, da bodo novi lastni- ki zagotovili {iritev in razvoj tr`nih dejavnosti, in to z obstoje~imi kadrovskimi zmogljivostmi v okviru obstoje~ih dru`b. Sindikalisti bodo nasprotovali izlo~anju teh dejavnosti iz sektorja energetike. Zahtevali bodo posebno klavzulo, ki bo onemo-go~ala, da bi privatizirane dru`be uva`ale poceni tujo delovno silo. Svetovalci so povedali, da v {tudiji ugotavljajo, da je pogoj za uspe{en nastop dru`b na odprtem energetskem trgu predhodna privatizacija. V proizvodnem sektorju je z ustanovitvijo Holdinga slovenskih elektrarn prakti~no `e vse pripravljeno za privatizacijo. Trenutno so v obdelavi {e nekatere razli~ice, v kak{nih kombinacijah bi se privatizirale tudi dru`be proizvodnje, ki niso vklju~ene v HSE. Glede elektrodistribucije pa je v igri ve~ kombinacij, predvsem glede {tevila dru`b. Pri tem svetovalci menijo, da bi bilo optimalno organizirati tri dru`be za distribucijo na ob- 17 mo~ju Slovenije, kar bi poleg ve~je zanimivosti Predsednik Sindikata dejavnosti energetike Franc Dolar in podpredsednik Valter Vodopivec napovedujeta leto velikih sprememb. Med številnimi dejavnostmi sta posebej omenila priprave na letno skupščino SDE v aprilu, sodelovanje v procesu privatizacije v distribuciji in priprave na kongres SDE v letu 2003. 18 tekmovalnosti in konkurence pomenilo tudi manjši pritisk na zmanjševanje števila zaposlenih. NOVIM IZZIVOM BO KOS LE MOČNO PODJETJE Po tej predstavitvi so predstavniki SDE-ja pojasnili svoja stališča v zvezi z reorganizacijo elektrodistribucije. Poudarili so, da pomeni organiziranje elektrodistribucije v tri družbe zmanjševanje konkurenčnosti sektorja, in to predvsem na področju nastopanja v tržnih dejavnostih, s tem pa tudi samega razvoja v tej smeri. Če bi organizirali distribucijo po vzoru HSE v en holding distribucije, ne bi posegli na področje konkurenčnosti, saj v Sloveniji že delujejo tuje družbe za distribucijo. Na ta način pa bi zagotovili možnosti tudi distribuciji, da se poda v razvoj tržnih dejavnosti, na primer pri oskrbi z vodo, telekomunikacijah ter drugih dejavnostih. Poleg tega so sindikalisti opozorili, da je treba najti delo za vse zaposlene, kar v bistvu pomeni nujno širitev dejavnosti ter nastopanje na trgu, tako v državi kot zunaj nje. Ti cilji pa so v primeru organiziranja treh družb težko uresničljivi, saj je prvi pogoj za uspešen nastop na trgu in za sam raz- voj, ekonomsko in kadrovsko močno podjetje, ki bo kos izzivom, ki jih prinašata liberalizacija energetskega trga in prodor v druge dejavnosti. Ob koncu srečanja so se sindikalisti zahvalili, da so lahko predstavili svoje poglede na privatizacijo EES. Predstavnikom svetovalnega podj etj a PWC so še pojasnili, da bodo enaka stališča zastopali tudi pri pogajanjih z vlado RS. Ob tem ne gre prezreti, da so svetovalci jasno poudarili, da na tujem vlada veliko zanimanje tujih investitorjev za prodor na slovensko območje. Kot meni Valter Vodopivec, je iz nekaterih dosedanjih ugotovitev študije o privatizaciji slovenskega EES razvidno, da že vnaprej upoštevajo določene interese tujih investitorjev. To je do neke mere razumljivo, ni pa sprejemljivo, še zlasti ne z vidika zaščite socialne varnosti zaposlenih. Čeprav morda kdo drugače pričakuje, energetski sindikat na tej točki nikakor ne namerava popustiti in zahteva izpolnitev že omenjenih zahtev. MIRO JAKOMIN NEMČIJA DRŽAVA VAROJE K0NK0RENC0 PRED EONOM Nemški urad za varstvo konkurence je konec januarja energetskemu velikanu Eon prepovedal nakup 25,5-odstotnega deleža v največji nemški družbi za distribucijo zemeljskega plina Ruhrgas. Kot je pojasnil predsednik omenjenega urada Ulf Boege, seje tako odločil zato, da bi obvaroval konkurenco na domačem trgu. Z združitvijo bi namreč obe podjetji pridobili veliko prednost na trgu. Ruhrgas že sedaj nadzoruje skoraj 60 odstotkov nemškega trga z zemeljskim plinom, povezovanje pa bi utrdilo tudi Eonov položaj pri prodaji električne energije, saj se zemeljski plin uporablja kot pogonsko gorivo pri elektrarnah. Sicer pa si to podjetje že nekaj časa skrbno prizadeva, da bi dobilo pod okrilje Ruhrgas. Družiti British Petroleum je v zameno za njen 25,5-odstotni delež v njem ponudil svojo družbo Veba, poleg tega seje za prevzem dodatnega 38,4-odstotnega deleža dogovoril tudi s podjetji Vo-dafone, RWE in ThyssenKrupp. Vendar pa v Eonu predvidevajo, da urad za varstvo konkurence tudi te kupčije ne bo dovolil Z nakupom družbe Ruhrgas bi Eon kot druga največja energetska družba v Evropi že drugič izrabil deregulacijo na tem trgu. Lani je namreč za 7,4 milijarde dolarjev odkupil konkurenčno britansko družbo Powergen, svoj položaj pa je utrdil tudi na ameriškem trgu. Predsednik družbe Ulrich Hartmanje napovedal, da bo Eon nemško vlado in urad za varstvo konkurence poprosil, naj ponovno proučita svojo odločitev. Njegov glavni argument je, da mora Nemčija tovrstno povezovanje spodbujati, saj bodo le tako lahko njene družbe konkurenčne tudi v mednarodnem okviru. (STA) NAČRTI ZA NOVO ELEKTRARNO Podjetje Intergen, ki se ukvarja z razvojem in gradnjo elektrarn, je vložilo prošnjo za začetek gradnje 800 MW kogeneracijske naprave v Knapsacku. V pripravi dokumentacije so strokovnjaki po besedah Mathetva Bretta iz Intergena upoštevali tako sodobne smernice gradnje kot tudi okoljevarstvene zahteve ter priložili tudi tehnični in časovni potek del Elektrarno naj bi začeli graditi konec leta 2004 in jo dokončali v dveh letih. Sicer pa so se predstavniki Intergena že dogovarjali z lokalnim upravnikom visokonapetostnega omrežja RWE Netz o tem, kako bi elektrarno vključili v obstoječe povezave. Koliko bo nova pridobitev uspešna, je po izračunih načrtovalcev odvisno predvsem od davčnih olajšav za plin, ki velja za okolju prijazen vir energije. Po predpisih Evropske unije naj bi bili proizvajalci energije iz tega vira oproščeni visokih davkov pet let, v Nemčiji pa razmišljajo, da bi to obdobje podaljšali na deset let. Toda te načrte je Evropska komisija zavrnila, zato se bo Nemčija najbrž prijavila za petletno podaljšanje potem, ko se bo sedanji rok iztekel, to pa bo še letos. nas gost dr. Milan Medved Uspelo je SESTAVITI dobro SKUPINO HSE Je eden izmed članov tričlanske uprave Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), odgovoren za poslovno področje. Do lani je bil v Premogovniku Velenje član poslovodstva, odgovoren za razvojno področje. Pobliže smo ga začeli spoznavati v elektrogospodarstvu potem, ko je lani v okviru Združenja za energetiko Gospodarske zbornice prevzel koordinacijo projektov ocenjevanje premoženja elektrogospodarstva in nasedlih investicij. S svojim strokovnim znanjem, strpnostjo, doslednostjo in prijetnim značajem doktor rudarstva Milan Medved v slovenski energetiki še ni rekel zadnje besede. Vaše dosedanje delo je potekalo izključno v Premogovniku Velenje; kaj vse ste delali v njem od leta 1985, ko ste se tam zaposlili} »V rudniku sem razmeroma hitro začel opravljati vodstvene funkcije -vse do vodenja razvojnega področja, kar sem opravljal nazadnje. Pri vodenju razvojnega področja je bil največji del moje pozornosti usmerjen na strateški razvoj podjetja, odnose s hčerinskimi podjetji, investicije, delo na elektro trgu in spremljanje aktivnosti, ki so bile povezane s priključevanjem Evropski skupnosti. Vedeti je treba, da se je velenjski premogovnik v zadnjih desetih letih prestrukturiral, kar je zahtevalo veliko dela na organizaciji tega procesa. Običajno sem bil v podjetju pristojen tudi za posebne naloge, kot so odnosi z zunanjimi strankami, pridobivanje dela zunaj proizvodnje premoga za potrebe proizvodnje električne energije, čemur smo rekli zunanja realizacija, in podobne naloge.« Kako je po vaši presoji Premogovnik Velenje pripravljen na odprti trg? »Premogovnik se je v zadnjih desetih letih prestrukturiral. Že pred tremi, štirimi leti smo se začeli pripravljati na odpiranje trga z električno energijo. V zadnjem letu je bilo to prilagajanje intenzivnejše. Naredili smo strateški načrt za premogovnik kot podjetje, katerega temeljna proizvodnja je energetski premog, in strateške načrte posameznih hčerinskih podjetij, ki so se izločila iz temeljne dejavnosti. Veliko je bilo storjenega tudi pri obvladovanju stroškov proizvodnje in poslovanja. V tem trenutku pa je premogovnik kot član Holdinga Slovenske elektrarne sposoben še nadaljnjega optimiranja poslovanja in prilagajanja razmeram na prostem trgu. Ne nazadnje ima premogovnik kakovosten, visoko usposobljen kader ter moderno tehnologijo in opremo.« Bolje smo vas začeli spoznavati pri projektih ocenjevanja pre- moženja elektrogospodarstva in premogovništva ter pri programu nasedlih investicij in njihovem reševanju v organizaciji Splošnega združenja za energetiko Gospodarske zbornice Slovenije. Kaj je sedaj s tema projektoma, kako daleč je izdelava dokončnega seznama nasedlih investicij v elektrogospodarstvu in premogovništvu? »Po sklepu vlade je bilo treba v sklopu programa nasedlih investicij ovrednotiti stvarno premoženje podjetij elektrogospodarstva in premogovništva. Projekt vrednotenja premoženja za potrebe podjetij EGP poteka v organizaciji Splošnega združenja za energetiko pri GZS, v sodelovanju z Uradom za energetiko MOP in s pomočjo delovne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki posameznih podjetij EGP Projekt je tik pred koncem in pričakujemo, da bodo novo ocenjene vrednosti vpisane v bilance podjetij za leto 2001, skladno z vladno zahtevo. Projekt je imel izredno kratek rok izvedbe, saj je bil potrjen sredi lanskega poletja, do konca leta pa je bil že narejen prvi predlog novega vrednotenja. Kljub zahtevnosti in posebnosti, ki ju je bilo treba upoštevati pri vsakemu posameznemu podjetju, je projekt ves čas potekal v okviru terminskega načrta. To je zahtevalo tako od izvajalcev projekta P&S Ljubljana kakor tudi od odgovornih oseb v posameznih podjetjih zelo veliko dodatnega truda. Poleg novega ovrednotenja premoženja je vlada podjetjem naročila izločitev poslovno nepotrebnih sredstev, koncentracijo poslovnih in kapitalskih funkcij in pa normiranje stroškov. Hkrati s tem pa je delovna skupina pri Splošnem združenju za energetiko GZS v sodelovanju z Uradom za energetiko MOP pripravljala metodologijo za vrednotenje nased-losti posameznih podjetij. Pričakujemo, da bo po pripravi uredbe, ki jo bo na predlog MOP - Urada za energetiko sprejela vlada, celotni program nasedlosti podjetij elektrogospodarstva in premogovništva pripravljen za dokončno obravnavo v prvi polovici letošnjega leta.« Hkrati ste aktivno delali pri ustanavljanju Holdinga Sloven- *' 5 Dr. Milan Medved 20 ske elektrarne, kjer ste se posamezniki zelo aktivirali. »Ekipa, ki je za~ela organizirano delati na ustanavljanju HSE, se je za~ela oblikovati lani poleti. Na podlagi strate{kih izhodi{~, ki jih je pripravil takrat {e v.d. direktorja mag. Drago Fabijan, smo se dogovorili o nalogah, ki jih je bilo treba opraviti. Te h je bilo precej, zato smo dolo~ili, katere so prednostne, saj vsega hkrati ni bilo mo~ opraviti. Poleg nekaterim organizacijskim te`avam (prostori, komunikacije) smo se posvetili sklepanju pogodb za leto 2002. Tako nam je do konca lanskega leta uspelo skleniti vse potrebne pogodbe in prodati celotno proizvodnjo ~lanic holdinga. Zelo intenzivno je bilo tudi delo na pripravi pogodb v okviru izvoznih kvot za italijanski trg. Ne nazadnje smo se zaradi novo nastalih razmer na odprtem trgu za vse pogodbe morali dogovoriti z vsakim posameznim kupcem. Hkrati smo imeli intenzivne pogovore z Uradom za varstvo konkurence, kjer smo pravo~asno in skladno z zakonom vlo`ili priglasitev koncentracije podjetij, ki jo je urad v celoti potrdil in nam omogo~il za~etek poslovanja. Lahko re~em, da je sicer {tevil~no majhna, vendar zelo po`rtvovalna ekipa strokovnjakov, ki so pri{li v HSE iz podjetij, ki sestavljajo holding, opravila zelo veliko delo.« Sedaj ste pre{li skozi za~etni{ko te`avno obdobje. Na{tejte nam nekaj najtr{ih orehov porajanja HSE. »Sre~ali smo se z raznovrstnimi te`avami, saj smo morali izvesti vse naloge in opraviti vse funkcije za samostojno poslovanje na trgu z elek-tri~no energijo. Najhuj{i pa je bil ~asovni pritisk, ker je moralo biti vse opravljeno do 1. januarja letos. Ker smo se prvi~ sre~evali z vrsto novosti, smo se na primer za pripravo temeljev pogodb obrnili na vse, ki v Sloveniji o tem kaj vedo. Ustrezno pomo~ smo dobili tako na Uradu za energetiko kot na Elesu, ki je do konca lanskega leta skrbel za tovrstne pogodbe za celotno elektrogospodarstvo, podrobno pa smo prou~ili tudi razmere na nekaterih tujih trgih.« V HSE ste eden od trojice ~la-nov poslovodstva, pristojen za poslovno podro~je. Kaj vse sodi pod va{e okrilje? »Podro~je, ki ga pokrivam, vklju~uje sektorja za tr`enje in finan~no-ra~unovodski sektor. Poleg tega skrbim {e za poslovno informatiko, pravne zadeve in nekatere splo{ne zadeve, ki so potrebne, da podjetje deluje.« Se vsak dan vozite na delo iz Velenja v Ljubljano? Vam je vo`nja naporna? »Vsak dan prihajam v Ljubljano in priznati moram, da sem se na to relacijo presenetljivo hitro privadil. Smo pa Slovenci svojevrsten fenomen: nam vsem se zdi problem ura vo`nje do delovnega mesta. V razviti Evropi, kamor zelo hitro prodiramo, je to nekaj povsem obi~ajnega. Imam pa to sre~o, da se z gradnjo avtocest pre-to~nost prometa iz na{ega dela po-ve~uje, in bo Velenje kmalu ~asovno vse manj oddaljeno Ljubljani. Vo`nja mi ne povzro~a te`av in ~as med obema mestoma znam koristno izrabiti.« Vodilna mesta v HSE ste razde- lili med predstavnike ~lanic hol-dinga. Kdaj ra~unate, da boste organizacijsko in kadrovsko tako okrepljeni, da bo delo HSE polno za`ivelo? »Holding ima vse glavne funkcije `e zasedene ali vsaj zasnovane. Skoraj vsi kadri so pri{li iz odvisnih dru`b, ki sestavljajo holding, iz Elesa in EGS, r.i. Na holdingu smo oblikovali tiste funkcije, ki jih je mogo~e upravljati za vsa podjetja z enega mesta. V funkcionalnem pogledu pa smo razdeljeni na {tiri lokacije. V Ljubljani je sede` poslovodstva in sektorja tr`enja, v Mariboru so poleg sede`a tehni~nega podro~ja {e center vodenja proizvodnje, investicije in strate{ki razvoj, v Velenju zaposleni holdinga skrbijo za tr`enje na doma~em trgu in dolgo-ro~no na~rtovanje proizvodnje. Nova Gorica se nam je zdela zaradi lokacije {e posebno primerna za na{o poslovno enoto, ki se ukvarja s tr`enjem na tujih trgih. Tako smo krajevno raz-pr{eni po vsej Sloveniji, kar je lahko z organizacijskega vidika pomanjkljivost, sam pa to jemljem kot potencialno prednost. Prednost zaradi obvladovanja {ir{ega prostora, ki pride {e posebej do izraza ob uporabi sodobne informacijske tehnologije. Da-na{nje ra~unalni{ke povezave lahko zabri{ejo vse slabe strani krajevne raz-pr{enosti.« Boste delovali po na~elu projektnega dela in anga`irali delavce vseh ~lanic holdinga? »Tudi v prihodnje bomo posku{ali vse projekte, pri katerih bo holding sodeloval ali jih vodil, voditi na na~in, ki bo omogo~al kar najbolj izrabiti vse vire ~lanic holdinga. Na ta na~in se bomo trudili vzpostaviti si-nergijske u~inke in izkoristiti mo~ vseh in vsakogar v holdingu.« Kako ~utite prenos mo~i na holding? Ali ustrezno sodelujete s h~erinskimi podjetji in drugimi podjetji elektrogospodarstva? Kako so bila podjetja EGP pripravljena na spremembe? »Na razmere, ki so nastale prvega januarja letos, smo bili akterji, ki nastopamo na trgu z elektri~no energijo, razli~no pripravljeni. Eni bolj, drugi agencija za energijo RS manj. V holdingu presojamo, da smo se kljub kratkemu ~asu, ki je bil na razpolago od njegove ustanovitve do prevzema polne vloge 1. januarja 2002, razmeroma dobro pripravljeni. Na podlagi sre~anj s poslovnimi partnerji pri usklajevanju pogodbenih razmerij za leto{nje leto in na podlagi {tevilnih stikov s podjetji celotnega gospodarstva pa lahko sodim, da so se nekatera podjetja zelo dobro pripravila na odpiranje trga, nekatera pa nekaj slab{e.« V holdingu ste zbrani sodelavci z vseh koncev Slovenije, iz raz-li~nih podjetij, ki ima vsako svojo zgodovino in interese. Kak{no je va{e medsebojno sodelovanje tako po ~love{ki kot strokovni plati? »Zelo sem vesel, da nam je uspelo sestaviti dobro skupino holdinga. Trudili smo se, da smo dobili ljudi iz vseh odvisnih dru`b. @e po prvem mesecu sodelovanja in operativnega delovanja holdinga sem pozitivno presene~en nad kadri, ki so v to skupino pri{li. Jasno mi je, da {e zdale~ ne vemo vsega, pravih izku{enj z razmerami na prostem trgu tudi ni bilo, vendar je zdaj na{a skupina `e dobro pripravljena na te razmere, ob tem, da se bomo {e naprej prilagajali in u~ili. Menim pa, da je nujno potrebno anga`iranje vseh strokovnjakov in mened`erjev, ki delujejo v slovenski elektroenergetiki, ~e `elimo, da bodo na{a podjetja ostala prepoznavna tudi v skupnem evropskem prostoru. Holding ne skriva ambicij, da `eli postati pomemben dobavitelj elektri~ne energije v prostoru Alpe-Adria in da se bo ravno zaradi uravnote`enih poslovnih tveganj razvijal v smeri »multiutility« koncepta. Pomembna prednost na{ega holdinga je, da ima zelo zanimivo prodajno me{anico energije. Na eni strani imamo poceni hidroenergijo in na drugi zanesljivo termoenergijo, ki je vedno na razpolago, in to je zelo pomembno. Vsi na-mre~ vemo, da je najdra`ja energija tista, ki je ni.« MINKA SKUBIC Agencija si @eli sodelovati z reguliranimi podjetji Slovenija je Energetski zakon (EZ) sprejela z namenom uvedbe energetskega trga. S tem dejanjem je preoblikovala tudi elektroenergetski sistem, vloga elektroenergetskih podjetij kot udele`encev na trgu pa se je mo~no spremenila. Elektroenergetska podjetja se morajo in se bodo morala veliko bolj kot doslej usmerjati h kupcem. Ob tak{ni strate{ki usmeritvi pa bodo uspe{na le, ~e bodo produktivno u~inkovita, kar pomeni, da morajo biti njihove storitve ~im ce-nej{e in predvsem kakovostne. N amen reguliranja gospodarskih javnih slu`b - GJS (oziroma omre`ij kot naravnih monopolov) je zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe s storitvami, ki jih izvajajo GJS. Cene teh storitev morajo omogo~ati, da ostanejo gospodarske dru`be sposobne za ekonomsko pre`ivetje, hkrati pa morajo GJS spodbujati k stro{kovno u~inkovitemu poslovanju. Agencija za energijo RS je tako na eni strani vpeta med potro{nike, ki `elijo nizko ceno in kakovostne storitve, in na drugi strani med regulirana podjetja, ki `elijo vi{jo ceno in predvsem ustrezen donos. Za podjetja v slovenskem gospodarskem prostoru je zna~ilno, da cena za energijo in za uporabo elektroenergetskih omre`ij pomeni velik del njihovih celotnih stro{kov. Zato mora agencija pri dolo~itvi cen za uporabo omre`ij med drugim upo{tevati tudi, kolik{en dele` obremenitve s ceno za uporabo omre`ij lahko posamezne odjemne skupine v slovenskem gospodarstvu {e prenesejo. Res je, da so regulirana podjetja oziroma GJS v Sloveniji v primerjavi s sorodnimi reguliranimi podjetji v dr`avah ~lanicah Evropske unije v bistveno slab{em finan~nem po-lo`aju, in sicer zaradi izgub, ki so bile tudi posledica nizkih cen elektri~ne energije za kon~ne odjemalce. V pre- teklosti to na videz sicer ni pov-zro~alo resnih posledic, so pa te zdaj, zaradi majhnih nalo`b v tem ~asu, toliko bolj opazne. Da bi prepre~ili ko-pi~enje dolgov in hkrati zagotovili zadostne nalo`be za kritje potreb v prihodnosti, bo treba cene dvigniti na ekonomsko raven. Dvig cen bo potreben prej, kakor je bilo na~rtovano, hkrati pa moramo izhajati iz sedanjih razmer in tako z vidika dr`ave kot tudi podjetij in potro{nikov zagotoviti zvezni prehod. Agencija mora torej pri svojem delovanju in odlo~anju upo{tevati dolo~ene omejitve in posebnosti na{e dr`ave. Kot je bilo `e velikokrat omenjeno, se v Agenciji za energijo zavedamo problematike cen za uporabo elektroenergetskih omre-`ij in omre`nin, pri katerih elektroenergetska podjetja ~utijo posledice odlo~itev v preteklosti, kar pa je bilo zaradi zveznega prehoda in prej omenjenih omejitev treba upo{tevati. Navedeno ne pomeni nerazumevanja potreb elektroenergetskih dejavnosti. Slovenija je s spremembami v smeri uvajanja (elektro)energetskega trga sprejela tudi mo`ne posledice - med njimi mo`nost, da se bo cena elek-tri~ne energije pove~ala oziroma ize-na~ila s cenami v dr`avah ~lanicah evropske unije. 21 V minulem letu smo se vsi udele`en- 22 ci na trgu z elektri~no energijo vsak po svojih mo~eh na svojem podro~ju pripravljali na odprti trg in spoznavali novo vlogo elektroenergetskih dejavnosti. Zaposleni v Agenciji za energijo smo znanja nabirali tudi v tujini, kjer reguliranje energetskih dejavnosti ni ve~ neznanka. Na teh izobra`evanjih smo ugotavljali, da se jih ne udele`ujejo samo predstavniki regulativnih ustanov, temve~ tudi regulirana podjetja, in sicer zato, da spoznavajo namen regulative in vlogo regulatorja. Tako se namre~ la`je pripravijo na sodelovanje z njim in tudi predvidijo njegova pri~akovanja. Pre-pri~ani smo, da se na podoben na~in z namenom regulative seznanjajo tudi na{a regulirana podjetja. Na~elo regulative je vzpostavljanje mehanizmov, ki spodbujajo u~inko-vitost tako v ekonomskem kot tudi v tehni~nem pogledu, kakovost dobav, uporabo najbolj{ih mo`nih tehnologij, racionalno uporabo tehnologije in tako naprej - vse z dolgoro~nim namenom zni`evanja stro{kov in iz- bolj{evanja kakovosti storitev. Standardi kakovosti storitev morajo biti urejeni vnaprej. Z mehanizmi spodbujanja se morajo razvijati v smeri zagotavljanja dolgoro~nega izbolj{eva-nja kakovosti storitev. To je tesno povezano z razvojem omre`ja in z razvojnimi na~rti reguliranih podjetij, ki so upo{tevani v regulativnih pravilih. Ob tem pri~akujemo, da bodo tudi regulirana podjetja sodelovala pri vzpostavljanju pravil. V agenciji si `e-limo sodelovati z reguliranimi podjetji in menimo, da nam to za zdaj tudi uspeva, pogre{amo pa njihovo intenzivnej{o usmeritev k potro{ni-kom. Agencija za energijo z metodologijo, ki jo pripravlja, ne bo nadzirala, kako se bo regulirano podjetje ob-na{alo, saj mora to nalogo v skladu z interesi lastnika opravljati vodstvo podjetja, temve~ bo dogajanje nadzirala z omejevanjem splo{ne ravni cen. Skrbela bo za to, da omejitev ne bo preostra, saj mora regulirana dejavnost ostati sposobna za pre`ivetje, po drugi strani pa ne sme biti preohlap- na, da potro{niki ne bi pla~evali nepotrebno visoke cene. Temeljno na~elo regulative pri cenovnem nadzoru bo v tem, da bodo cene ob upo{tevanju splo{ne ravni cen do-lo~ene vnaprej za ve~letno obdobje. V tem ~asu bo gospodarska dru`ba upravi~ena do vseh dobi~kov, ustvarjenih z u~inkovitim poslovanjem, seveda pa bo obstajala tudi mo`nost izgube, ~e dru`ba ne bo dovolj u~inko-vita. V Agenciji za energijo bomo tudi v prihodnje skrbeli tako za za{~ito potro{nikov kakor tudi za u~inkovito delovanje reguliranih dejavnosti. Prizadevamo si, da bi predloge za regu-lativni okvir pripravili ~im prej in tako reguliranim podjetjem omogo~ili, da se ustrezno pripravijo. Veseli bomo vseh konstruktivnih pripomb in predlogov, ki nam bodo v pomo~ pri nadaljnjem razvoju metodologije in regulativnih pravil. PROF. DR. JO@E KOPRIVNIKAR TE-TOL v tr`nih razmerah Krepko zni@ali CENO NeOlektrike V ljubljanski TE-TOL bodo letos proizvedli 1200 GWh toplotne energije in 400 GWh elektri~ne energije. Elektriko bodo kot kvalificiran proizvajalec prodali upravljalcu prenosnega omre`ja, toploto pa na podlagi dolgoro~ne pogodbe ljubljanski Energetiki. ^e ne bo nepredvidenih dogodkov, ra~unajo, da bi morali poslovno leto kon~ati pozitivno. Tr`ni mehanizmi tudi pri njih z vsakim dnem bolj postajajo vsakdanjost. N a podlagi lani spremenjene poslovne politike podjetja in u~inkov iz prav tako lani podpisane dolgoro~ne pogodbe z Energetiko so v TE-TOL zni`ali prodajno ceno pri njih proizvedene kWh za 3,85 tolarja. Po besedah Aleksandra Mervarja, direktorja TE-TOL, to pomeni ob upo{tevanju lanske inflacije realni le-to{nji padec cene njihove kWh za 21 odstotkov v primerjavi z letom 1999. Po metodi stalnih cen pa leto{nja cena pomeni celo samo {e 66 odstotkov cene iz leta 1999. »Prodaja na{e leto{nje proizvodnje je tesno povezana s prednostnim dispe~iranjem na{ih enot, ki ga urejajo energetski zakon in podzakonski predpisi. Imamo pravico do prednostnega dostopa na prenosno omre`je in na podlagi pravilnika o delovanju trga imamo tudi dolo~eno ceno. Za letos je do-lo~ena na ravni cene iz malih koge-neracij. Razlika med priznano ceno, ki jo je sprejela vlada, in referen~no ceno, ki se oblikuje na organiziranem trgu, pomeni del omre`nine za potrebe kritja stro{kov upravljalca prenosnega omre`ja in stro{kov objektov s prednostnim dispe~iranjem. Glede na nam znane cene, po katerih prodaja elektri~no energijo Holding Slovenske elektrarne, bi bila lahko re-feren~na cena za nas ni`ja in s tem dodatek manj{i,« meni direktor TE-TOL, ki se hkrati spra{uje, ali je cena za neodvisne proizvajalce pravilno dolo~ena, saj ne upo{teva razmer na trgu in ne vrste energije, ki jo oddajajo v prenosno omre`je. Sicer pa v prihodnje v TE-TOL na~rtujejo ~im ve~ prihodka ustvariti na segmentu zagotavljanja sistemskih storitev. Kot ugotavlja sogovornik, je bila do srede lanskega leta TE-TOL v pre-cej{ni meri vpeta v slovenski elektro-nergetski sistem, ki je bil voden centralno. Ob za~etku postopnega uvajanja liberalizacije trga z elektri~no energijo so slovenski proizvajalci za~eli vstopati vanj z razli~nih {tart-nih pozicij. »Energetski zakon v 26. ~lenu predvideva finan~ne spodbude slovenskim proizvajalcem elektri~ne energije za postopno prilagajanje liberaliziranemu trgu z elektri~no energijo. Do sedaj {e ni bila izdelana metodologija za oceno upravi~enosti prijavljenega obsega nasedlih investicij po posameznih proizvajalcih. Poleg tega je bil lani ustanovljen HSE, kamor TE-TOL ni vklju~ena. Hol- \Mervar 23 investicije v NEK ding Slovenske elektrarne lahko zaradi razli~nih tipov proizvodnje elek-tri~ne energije oblikuje relativno ugodno aritmeti~no sredino proizvodnih stro{kov in s tem tudi prodajno ceno. Glede na to, da je bilo treba s postopnim uvajanjem trga spremeniti tudi na~in obra~unavanja skupnih prodajnih cen za kon~ne porabnike, je zaradi transparentnega na~ina dele` omre`nine za TE-TOL toliko bolj viden. Realni padec cene za kWh iz TE-TOL pa je dejansko tudi padec v strukturi dele`a v omre`nini in bo padal tudi v prihodnje,« pojasnjuje Aleksander Mervar javne o~itke o tem, da je dele` stro{kov, ki jih pla~ujemo vsi porabniki z omre`nino za TE-TOL prevelik in da vsi porabniki elektri~ne energije pokrivamo stro{ke ogrevanja Ljubljane. Kot pravi, prednostno dis-pe~iranje ni nobena posebna ugodnost in tudi ne slovenska izjema. Gre za uporabo presku{enih metod pri ~lanicah Evropske unije, ko so le-te prehajale iz reguliranega v deregulira-ni sistem. Problem v Sloveniji je, da so vsi proizvodni objekti relativno stari, zaradi tega je tudi amortizacija stro{ek, ni pa pravilnega so~asnega odliva sredstev. Zato je mogo~e prodajne cene prilagajati tako imenovanemu nevtralnemu denarnemu toku na ravni posameznega leta. »Ne glede na to bomo v TE-TOL naredili vse potrebno, da izbolj{amo na{o konkuren~no sposobnost. V ta namen izdelujemo {tudijo izvedljivosti kogeneracijskih enot na lokaciji v Mostah. Nadalje kon~ujemo analizo poslovnih procesov, kar bo podlaga za reorganizacije tako na makro kot mikro nivojih z novo sistematizacijo delovnih mest in novo pla~ilno politiko. Opravljamo prenovo informacijskega sistema. Kot eno izmed prioritetnih nalog na podro~ju organiziranja poslovnih funkcij bomo {e letos organizirali slu`bo za tr`enje. Hkrati pa tudi intenzivno prou~ujemo mo`nosti strate{kih povezav, predvsem po vertikalnem na~elu,« opti-misti~no kon~uje Aleksander Mer- var. MINKA SKUBIC Dolgoročna nNOaSTlo`b Investicijska politika v jedrskih elektrarnah zahteva stalno spremljanje tehni~nih zna~ilnosti opreme, kar pomeni stalno spremljanje prakse v podobnih elektrarnah in regulatornih zahtev s teh podro~ij. Tovrstno nalo`beno politiko uresni~ujejo tudi v NE Kr{ko in za investicije v zadnjih letih porabijo na leto okrog 11 milijonov evrov. S 24 talno kontinuirano investiranje v posodobitve na podro~ju varnosti, zamenjava dotrajane opreme, ohranitev ali dvig zanesljivosti opreme ter opti-miziranje ekonomske u~inkovitosti obratovanja NEK, izhajajo iz osvojene investicijske politike NEK. Ta pa sloni na spremljanju prakse v podobnih jedrskih elektrarnah po svetu in spremljanju novih regulatornih zahtev. »Na{a strategija stalnega vsakoletnega investiranja v podobnih zneskih omogo~a dokaj konstantno ceno proizvedene elektri~ne energije. Tudi zato smo razvili letne na~rte modifikacij in izbolj{av, ki jih financiramo iz obratovalnih stro{kov - investicijsko vzdr`evanje - in ve~jih investicij, ki jih financiramo iz sredstev letne amortizacije. Poleg letnih na~rtov imamo izdelane tudi petletne na~rte in desetletna nalo`bena predvidevanja,« pojasni nalo`beno politiko elektrarne Martin Nov{ak, direktor in`eniringa NEK. Med investicijami, ki so jih za~eli v minulih letih in jih kon~ujejo letos, uvr{~ajo posodobitev tehni~nega sistema varovanja elektrarne. Ve~ji del Philipsove opreme za ta projekt je bil dobavljen lani, prav tako je bil opravljen precej{en del izvedbenih del. Pomembna vsebinska dela pa bodo opravili letos med rednim obratovanjem elektrarne. Posodobitve so se lotili z namenom, da dvignejo teh- ni~no kakovost in zanesljivost sistemov varovanja na raven najsodob-nej{ih standardov in pripravijo te sisteme za ustrezno delovanje v drugi polovici obratovalne dobe NEK. Kot je dejal Martin Nov{ak, je to prva ve~ja sistemati~na posodobitev varovanja v dvajsetletnem obratovanju elektrarne. »Po lanskem 11. septembru so po vseh jedrskih objetih poostrili sisteme varovanja. V na{i elektrarni smo na podlagi priporo~il mednarodnih organizacij (IAEA, WANO), pobud posameznih upravnih organov ter lastnih spoznanj in znanj poostrili celoten sistem varovanja tako v fizi~nem delu (organizacija, varnostniki, zunanji postopki delovanja) kot v tehni~nem delu (dodatne tehni~ne ovire). Prav tako bomo projekt, ki prav zdaj poteka, dopolnili z najnovej{imi priporo~ili in spoznanji strokovnih institucij.« Pripravo projekta postavitve novih stojal - re{etk v bazenu za izrabljeno gorivo so za~eli pred tremi leti. Trenutne zmogljivosti bazena za izrabljeno gorivo zadostujejo za obratovanje elektrarne do konca leta 2003. S postavitvijo novih stojal pa bo omo-go~eno obratovanje bazena do konca predvidene `ivljenjske dobe. Z izvedbo tega projekta bodo pove~ali {tevi-lo stoji{~ z 828 na 1694. Ob tem ka`e omeniti, da so vsi projekti in Nadaljevanje na str. 33 81620040 POGLED EVROPO KAJ PRIMS* POCODBA IZ NICE? Pogodba iz Nice pomeni v pripravah Evropske unije {iritev na novo stopnico. [ele po njej je ta projekt res mogo~e izpeljati, saj predvideva v svojih institucijah prostor tudi za nove ~lanice. Prej namre~ ni bilo jasno, kako si bodo stare in nove dr`ave pravi~no in sorazmerno razdelile glasove v skupnosti. Širitvi Evropske unije in pripravam držav kandidatk smo že v prejšnji številki namenili kar nekaj besed, nismo pa pojasnili, kako se mora Unija sama pripraviti na tak podvig. Nikoli v zgodovini se ta skupnost držav ni širila s toliko kandidatkami — zdaj jih trka na njena vrata namreč kar dvanajst. Prav zato so si njeni predstavniki — zunanji ministri držav članic — konec leta 2000 na medvladni konferenci v Niči zastavili vprašanje, kako vključiti nove države, ne da bi pri tem bistveno spremenili delovanje Unije. Glavno vprašanje pri tem je bilo seveda vključevanje novink v obstoječe institucije, in to tako, da tradicionalne članice in članice, ki v evropski proračun prispevajo tudi največ denarja, ne bi izgubile svojega prevladujočega vpliva. Na omenjeni konferenci so kljub težko rešljivi situaciji našli odgovore in jih zapisali v tako imenovani pogodbi iz Nice, ki so jo evropski komisarji podpisali 26. februarja lani. Pogodba je zdaj v procesu ratifikacije, kar pomeni, da jo mora sprejeti vsaka članica posebej glede na njena notranja pravila — po navadi jo ratificira parlament, ponekod pa je za to potreben tudi referendum. Šele po ratifikaciji bo pogodba res začela veljati. NAJVEČ 110 NOVIH POSLANCEV Kot rečeno, prinaša pogodba iz Nice največ sprememb v institucijah Evropske unije, ki smo jih v eni izmed prejšnjih številk že opisali. Evropski parlament, ki je sestavljen podobno kot nacionalni parlament, v bistvu nima veliko prostora za odločanje v Uniji, na nekaterih področjih ima le možnost soodločanja z Evropskim svetom. Skupaj, denimo, odločata o proračunu, poleg tega pa izvaja parlament demokratičen nadzor nad dejavnostmi komisije. Člani parlamenta so izvoljeni po svoji strankarski pripadnosti in ne kot predstavniki držav. Prebivalci Unije jih volijo na neposrednih volitvah že od leta 1979. Pogodba iz Nice je vlogo parlamenta nekoliko razširila in utrdila njegovo vlogo pri sprejemanju zakonov. Ena izmed bistvenih novosti je, da lahko po novem sprejema zakonodajo, ki je povezana s poli- 25 tičnimi strankami na evropski ravni. Sicer pa se bo lahko v prihodnosti po omenjeni pogodbi ta institucija razširila le do 732 poslancev iz držav kandidatk, zdaj pa jih ima 626, kar pomeni, da je kljub dvanajstim morebitnim novim članicam parlament večji le za največ 106 sedežev. Bolgarija bi jih dobila 17, Ciper 6, Češka Republika 20, Estonija 6, Madžarska 20, Latvija 8, Litva 12, Malta 5, Poljska 50, Romunija 33, Slovaška 13 in Slovenija 7¦ Na ta račun bodo tudi države članice izgubile 91 sedežev, razdelile pa si jih bodo torej 535: Belgija jih bo imela 22, Danska 13, Nemčija 99, Grčija 22, Španija 50, Francija 72, Irska 12, Italija 72, Luksemburg 6, Nizozemska 25, Avstrija 17, Portugalska 22, Finska 13, Švedska 18 in Velika Britanija 72. Toda takšen razpored sedežev v parlamentu ne dopušča še nadaljnje širitve Unije, saj je največje število že izpolnjeno, razen če bodo predstavniki Evrope pozneje še enkrat prerazporejali poslanska mesta. ZA VETO V EVROPSKEM SVETO NI VEC VELIKO PROSTORA Vloga evropskega sveta je nekoliko drugačna, saj predstavlja države članice, torej uveljavlja njihove nacionalne interese. Kot že rečeno, imata skupaj s parlamentom zakonodajno funkcijo in funkcijo nadzora nad evropskim proračunom. Po drugi strani pa odloča Svet še o zunanjepolitičnih, sodnih in obrambnih vprašanjih ter o zadevah, povezanih s kriminalom. Sestavljajo ga ministri posameznih držav, izbrani s tistih področij, o katerih na določeni seji odločajo. Vsaka država prevzame za pol leta tudi predsedovanje svetu — trenutno ga vodi Španija, v drugi polovici leta pa ga bo prevzela Danska. V primeru širitve za večje število novih članic sta pomen in vloga prav te institucije najbolj ogrožena. Predstavniki Unije namreč menijo, da bo s 27 članicami svet le s težavo sprejemal odločitve soglasno, zlasti zdaj, ko se vključujejo države, ki imajo drugačno tradicijo, zgodovino in tudi interese. Zato je pogodba iz Nice zelo zmanjšala število primerov, pri katerih lahko države članice z vetom spodbijajo odločitve, ter natančno določila, kolikšna večina glasov je pri določenih odločitvah potrebna. Tako bo za ratifikacijo pogodbe iz Nice oziroma pri glasovanju o njenih 30 členih potrebna le kvalificirana večina glasov oziroma najmanj 62 odstotkov glasov in ne več soglasje vseh članic. Sicer pa omenjena pogodba dovoljuje kvalificirano večino pri glasovanju na skoraj vseh področjih, vendar je treba pri tem omeniti, da nima vsaka država enake moči, torej enega glasu, ampak so ti razdeljeni glede na število prebivalstva države članice. Po pogodbi iz Nice bodo tako imele Nemčija, Francija, Italija in Velika Britanija po 29 glasov, Španija 27, Nizozemska 13, Belgija, Grčija in Portugalska 12, Avstrija in Švedska 10, Danska, Irska in Finska POGLEDv EVROPO «fa Mil V 7 in Luksemburg 4 glasove. Med državami kandidatkami pa prisoja omenjena pogodba po vstopu največ glasov Poljski, in sicer 27, sledi ji Romunija s 14 glasovi, Češka republika in Madžarska z 12, Bolgarija z 10, Litva in Slovaška s sedmimi, Ciper, Estonija, Latvija in Slovenija s štirimi ter Malta s tremi predvidenimi glasovi v Evropskem svetu. NAJVEČ 27 KOMISARJEV Evropska komisija je nadnacionalna institucija, saj je njena glavna naloga, da ščiti skupne interese Unije. Je vodilna sila v zakonodajnem procesu — predlaga namreč zakone, ki jih morata potem potrditi parlament in svet. Poleg tega je komisija tista, ki bdi nad državami kandidatkami in članicami ter nad tem, kako sprejemajo evropsko zakonodajo in spoštujejo evropske pogodbe. Obenem nadzoruje tudi razpolaganje z denarjem v okviru programov Unije, v zunanjih odnosih pa predstavlja skupnost in se pogaja z državami, ki niso njene članice. Zdaj je komisija sestavljena iz dvajsetih komisarjev — pet največjih članic ima po dva, druge pa po enega. Tudi ta institucija je bila ob odločevanju za širitev Unije jabolko spora, saj bi imela po sedanjem sistemu po sprejemu novih 12 članic kar 33 komisarjev, kar je skoraj štirikrat več, kot jih je imela ob ustanovitvi zveze. Toda o tem, koliko komisarjev bo imela posamezna država, se bodo predstavniki Unije odločali šele, ko bo ta sprejemala nove članice. Pogodba iz Nice pravi, da jih ne bi smela imeti več kot 27, kar pomeni, da bo morala imeti vsaka država le po enega komisarja, tudi tiste najmočnejše. Če 26 slednje vendarle ne bodo pristale na tako zmanjšano moč, se bodo komisarji iz posameznih držav menjavali po sistemu rotacije. Poleg tega je pogodba iz Nice povečala moč predsednika komisije, s čimer je želela zagotoviti koherenco med člani — to predsednik namreč mnogo težje vzdržuje s 27 komisarji kakor pa z 20. KAJ PA SODSTVO? Tudi institucija, ki skrbi za izvajanje in spoštovanje evropskega pravnega reda, ustanovljena leta 1989, bo po sprejemu prvih članic doživela kar nekaj sprememb. Evropsko sodišče že zdaj preplavlja množica primerov, z novimi članicami pa se bo to število še povečalo, kar pomeni mnogo daljše postopke in nezadovoljstvo vključenih strani. Prav zaradi tega je poskušala pogodba iz Nice najti pravšnjo rešitev tudi za to ustanovo, zlasti tako, da bi si primere bolj učinkovito razdelila omenjeno sodišče in sodišče prve instance, poleg tega pa predlaga posebne oddelke za posamezna področja sporov. Tudi v razširjeni Uniji bo sodišče sestavljeno iz enega sodnika iz posamezne države članice. Računsko sodišče, katerega naloga je preverjanje evropskega proračuna in njegove porabe, ima zdaj 15 članov — iz vsake države po enega, imenovani pa so za šest let. Po pogodbi iz Nice bo imela ta ustanova še naprej po enega predstavnika iz vsake države, tudi imenovani bodo za enako obdobje, poleg tega pa bo lahko po novem ustanovila posebne komisije, ki bodo delale poročila in izdajale mnenja o posameznih področjih. Pogodba iz Nice nalaga njenim članom še, da povečajo sodelovanje s podobnimi ustanovami na nacionalni ravni. EKONOMSKI IN SOCIALNI SVET Ekonomski in socialni svet, ki ga sestavljajo predstavniki iz različnih interesnih skupin, svetuje ustanovam Evropske unije pri njihovih odločitvah na posameznih področjih. Zdaj ima 222 članov (med šest in 24 glede na velikost države), po širitvi pa se bo to število povečalo na največ 350 predstavnikov civilne družbe. Francija, Nemčija, Italija in Velika Britanija jih bodo imele po 24, Poljska in Španija po 21, Romunija 15, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka Republika, Grčija, Madžarska, Nizozemska, Portugalska in Švedska po 12, Danska, Finska, Irska, Litva in Slovaška po devet, Estonija, Latvija in Slovenija po sedem, Ciper in Luksemburg po šest ter Malta pet. Če vse člane seštejemo, dobimo 344 predstavnikov — to število se lahko, tako pravi pogodba iz Nice, poveča na največ 350. Sedanje članice bodo s tem za zdaj še lahko obdržale sedanje število članov, če pa bi Unija po tem širitvenem krogu, sprejemala še nove države, se bo morala tudi ta razporeditev spremeniti. Svet regij je prav tako svetovalne narave, sestavljajo **. POGLED EVROPO k o bodo predstavniki vsaj okvirno odgovorili na ta vpra{anja, jih bodo na naslednji medvladni konferenci, ki bo leta 2004, zapisali v obliki pogodbe, torej podobno kot v Nici. Do takrat bodo, ~e bo {lo vse po na~rtih, kandidatke `e postale ~lanice in bodo lahko tudi sodelovale na omenjeni konferenci ter prvi~ podale tudi svoje poglede na prihodnost Unije in njeno morebitno {iritev. Pogodba iz Nice namre~ sploh ne predvideva prostora za morebitne nove kandidatke, ~eprav o tem razmi{lja ve~ dr`av, zlasti iz balkanskega polotoka. Sicer pa je treba {e enkrat poudariti, da bo pogodba iz Nice za~ela veljati {ele, ko jo bodo ratificirale vse ~lanice, tudi tiste, ki so sicer proti {iritvi Unije na vzhod. p k pa ga predstavniki regionalnih ali lokalnih oblasti, ki zagovarjajo interese regij v Uniji. Sestavljen je tako kot Ekonomski in socialni svet, enako pa se bo raz{iril tudi po {iritvi, torej na 344 ~lanov z naj-vi{jim mo`nim {tevilom 350. KAJ JE TREBA [E STORITI? Predstavniki Evropske unije so na medvladni konferenci v Niči pogodbi, ki so jo tam pripravili, pripeli še poseben aneks, ki govori o prihodnosti te skupnosti držav. Omenjena pogodba je namreč v Uniji našla le prostor za nove članice, ne razpravlja pa o še nadaljnji širitvi in sami prihodnosti zveze. O tem so predstavniki Unije veliko razmišljali lani in poudarili nekaj glavnih točk, pri katerih je treba najti (boljše) rešitve. Kot prvič, bi bilo treba poenostaviti pogodbe in glavne določbe zbrati v posebno listino, ki bo bolj jasno izražala cilje Evropske unije. Druga pomembna stvar je bolj jasen opis dolžnosti — kdo v Evropski uniji kaj počne, kakšna pooblastila ima zato na evropski in državni ravni ter kako bolj učinkovito združiti zakonodajno in administrativno raven dela, so glavna vprašanja, povezana s to nalogo. Poleg tega je treba po pogodbi iz Nice natančneje določiti še status listine o temeljnih pravicah Evropske unije in posameznih pogodb ter vlogo nacionalnih parlamentov v okviru evropskih institucij. Besedilo Simona Bandur Povzeto po brošuri Who’s who in the European Union — What difference will the Treaty of Nice make? Vec informacij na spletnih straneh http://www.europa.eu.int OBNOVE TUDI LETOS NA PRVEM MESTU 27 Elektrogospodarstvo Bosne in Hercegovine se {e vedno prebija skozi {tevilne prenove v vojni poru{enih ali zaprtih energetskih zmogljivosti. Letos je javno podjetje Elektroprivreda BiH na prvo mesto postavilo obnovo prenosnega omre`ja ter ponovni zagon in modernizacijo nekaterih enot v njihovih termo- in hidroelektrarnah. Letošnja bilanca JP Elektroprivrede BiH daje poleg temeljnih poslovnih ciljev veliko prednost sanaciji elektroenergetskh zmogljivosti, ki so bile med vojno poškodovane ali pa so jih morali ustaviti. Glavni cilj podjetja je namreč optimalna izraba vseh enot njihovih termo- in hidroelektrarn, razen manjših z močjo 32 MW, ki naj bi jih pognali le ob hudem pomanjkanju energije. Vendar si slednjega v Elektroprivredi ne obetajo. Po izračunih njenih strokovnjakov naj bi namreč letos proizvedli 5-974 GWh električne energije, kar je za 16,8 odstotka več kot lani. Termoelektrarne naj bi od tega proizvedle kar tri četrtine ali 4.504 GWh, hidroelektrarne pa preostalo četrtino, torej 1470 GWh. VE^ KOT 1500 GWh ZA IZVOZ Domači odjemalci bodo po predvidevanjih predstavnikov Elektroprivrede porabili 3-251 GWh, 1574 GWh energije nameravajo v omenjenem podjetju izvoziti, poleg tega pa naj bi jim ostalo še 790 GWh. Kot načrtujejo, bodo te GWh prodali v tujino, toda to je za zdaj še negotovo, saj je ta količina energije odvisna predvsem od stanja njihovih voda — če bo vodostaj dober, bo res ostalo omenjenih 790 GWh električne energije, če bo slab, pa 559 GWh. V najboljšem primeru naj bi tako bosanskemu elektrogospodarstvu ostalo 2.364 GWh električne energije, ki naj bi jih v povprečju pridobili z zmogljivostmi z močjo 270 MW Največ od tega bosta proizvedli njihovi termoelektrarni TE Tuzla in TE Kakanj, kar dobro vpliva tudi na razvoj domačih rudnikov. Letos bodo slednji domačima termoelektrarnama vsak mesec dobavili skoraj štiri milijone ton premoga, kar je za 545 tisoč ton več kot lani. Za proizvodnjo energije za izvoz pa bodo domači rudniki letos prodali 2.220.000 ton premoga. Poraba električne energije, ki je tudi podlaga za sestavljanje bilance, naj bi se letos v primerjavi z lanskim letom povečala za 4,3 odstotka. Kot smo že povedali, naj bi domači odjemalci porabili 3251 GWh energije ali 89,6 odstotka, neposredni porab- POGLEDv EVROPO v niki 5,8 odstotka (210 GWh), območje Brčkega odstotek (37 GWh), preostalih 3,6 odstotka ali 130 GWh pa naj bi znašale izgube pri prenosu. Slednje po mnenju strokovnjakov niso problematične, želijo pa zmanjšati izgube pri distribuciji energije. Te so lani znašale 9,8 odstotka, letos pa bi jih radi znižali na 9,4 odstotka. NAČRTI ZA PRENOVE Kot smo že poudarili, namerava letos bosansko-hercegovsko elektrogospodarstvo v celoti izrabiti proizvodne zmogljivosti, ki jih imajo na voljo, torej vse tri večje hidroelektrarne — HE Jablanica, HE Grabovica, HE Salenkovac in nekaj malih hidroelektrarn ter razpoložljive enote obeh termoelektrarn. Prav pri slednjih imajo v tem letu velike načrte. Ze lani so začeli sanirati četrti blok TE v Tuzli z močjo 200 MW Ta blok je še zadnji, ki ga je treba obnoviti, ne obratuje pa že od leta 1992 — do takrat je bil v pogonu več kot 130 tisoč ur. Zaradi dolgotrajnega zastoja je bila oprema že zelo zastarela in poškodovana, zato je bila prenova nujna, poleg tega pa bo po njej enota tudi bolj učinkovita— po predvidevanjih direktorja TE Tuzla Jusu-fa Merica v najboljšem primeru tudi za 50 odstotkov. Pri moderzaciji tega bloka sodeluje kar 30 podjetij iz BiH, Poljske, Avstrije, Češke in Nemčije, zagnali pa naj bi ga maja letos, s čimer naj bi omenjena termoelektrarna spet začela proizvajati električno energijo. Poleg tega se bodo proizvodne zmogljivosti BiH še dodatno povečale, ko bo končana obnova vseh agregatov TE Kakanj — blok 5 z močjo 110 MW naj bi začeli prenavljati septembra, za dela pa naj bi potrebovali pet mesecev. Med hidroelektrarnami bo letos prišla na vrsto HE Jablanica. V slednji naj bi kmalu že končali obnovitvena dela na šestem agregatu, drugega naj bi začeli obnavljati septembra — s tem bodo revitalizirani že štirje od vseh šestih agregatov omenjene elektrarne. Dodatne zmogljivosti bodo tako dodobra izboljšale ponudbo električne in toplotne energije v BiH, toda kljub vsem obnovam bodo njihove enote v tem letu v primerjavi z letom 1990 proizvedle le 80 odstotkov tedanje energije. PROJEKT POWER 3 Poleg obnov v omenjenih elektrarnah bo Elektro-privreda BiH letos veliko denarja vložila tudi v obnovo visokonapetostnega omrežja, in sicer 220 in 400 kV daljnovodov in transformatorskih postaj, ter v gradnjo novega sistema upravljanja in ureditev telekomunikacijskega sistema. Za obnovo celotnega elektroenergetskega sistema, med drugim tudi za tiste projekte, ki smo jih že opisali, bo omenjeno podjetje letos plačalo 150 milijonov konvertibilnih mark, sto milijonov od tega bo namenjenih samo za obnovo prenosne mreže. Glavni financerji pre- 28 nove elektroenergetskega sistema BiH so Evropska banka za obnovo in razvoj, Evropska investicijska banka, Svetovna banka oziroma IDA, španski Fad kredit, donacija USAID, ki je namenjena predvsem distribuciji, in švicarska donacija za BiH. Samo za prenovo prenosnega omrežja, nov sistem upravljanja, imenovan SCADA, in razvoj telekomunikacijskega sistema pa je podjetje dobilo kredite pri Evropski banki za obnovo in razvoj, Evropski investicijski banki in Svetovni banki. Kot je povedal Ognjen Markovič, direktor sektorja za razvoj in investicije pri JP Elektroprivreda, bo Power 3, pri katerem sodelujejo vsa tri elektroenergetska podjetja v BiH, izredno pomemben tako za njihovo domačo oskrbo z električno energijo kot tudi za povezavo njihovega omrežja z evropskim omrežjem oziroma s sistemom UCTE. Brez te mreže namreč ni mogoče povezati Bolgarije, Romunije, Grčije, Albanije in Jugoslavije z Zahodno Evropo, kar pomeni, da brez načrtovanega omrežja tudi trgovina z električno energijo ne more zaživeti toliko, kot načrtujejo evropske države. U+^i **. —POGLED EVROPO Prav tranzitna vloga daje BiH na področju oskrbe z energijo številne ekonomske prednosti. Študija svetovne banke in drugih investitorjev je namreč pokazala, da se njihova vlaganja povsem izplačajo, vendar pa mora BiH sprejeti še ustrezno zakonodajo, ki bo tudi formalno omogočala izrabo njihovih prenosnih zmogljivosti, ter privatizirati elektroenergetski sektor. Slednje je namreč prvi pogoj za najrazličnejše tuje naložbe in tako hkrati tudi za razvoj njihovega elektrogospodarstva. PRVA DELA SO SE 2E ZAČELA Čeprav je projekt Power 3, ki naj bi ga končali leta 2004, še bolj ali manj v plenicah, so se prve pripravljalne dejavnosti že začele. Kot je povedal Ognjen Markovič, so že naročili energetske transformatorje, prve prenosne objekte pa bodo začeli graditi septembra letos. Najprej bosta na vrsti 400 kV daljnovoda Sarajevo—Mostar in Mostar—Gacko, nato pa še 220 kV Prijedor—Medurič, Kakanj—Pri-jedor in 110 kV Mostar—Nevesinje. Končanih je tudi že večina razpisov za obnovo transformatorskih postaj, razpisno dokumentacijo za daljnovode pa bodo začeli urejati spomladi. Poleg prenove Letos naj bi HE Jablanica proizvedla 697 GWh električne energije ali 11,7 odstotka vse proizvodnje, HE Grabovica 282 ali 4,7 odstotka, HE Sa-lenkovac 425 (7,1 odstotka), male hidroelektrarne pa 66 GWh (1,1 odstotka). Drugače pa v Elektroprivredi BiH pričakujejo največ energije iz TE Tuzla, in sicer 2611 GWh (43,7 odstotka) in iz TE Kakanj — 1893 GWh ah 31,7 odstotka proizvodnje v letu 2002._______________________ omenjenih prenosnih zmogljivosti bodo elektrogospodarska podjetja BiH položila po daljnovodih tudi optične kable in drugo telekomunikacijsko opremo. Šele tovrstni sistem bo omogočil povezovanje ključnih objektov v elektroenergetskem omrežju, zato je ta projekt tudi bistvenega pomena za to vejo industrije. Ker pa je projekt zaradi visoke tehnologije tudi zelo zapleten in ne nazadnje tudi drag, ga bo vodil poseben projektni svet, v katerem bodo predstavniki vseh treh sodelujočih elektroenergetskih podjetij iz BiH. Bosna in Hercegovina, ki je bila dolga leta zaradi vojne vihre na svojih tleh energetsko povsem obubožana, se zdaj počasi pobira. Obnovitvena dela v elektrarne so večidel že pri koncu, vendar pa bo več dela z urejanjem v vojni poškodovanega elektroenergetskega omrežja. Ta pa ni ključnega pomena le za trgovanje doma, temveč ima velik pomen tudi v širšem regionalnem pomenu, saj bo jugovzhodno Evropo znova povezal z državami na severozahodu. Simona Bandur Povzeto po Elektroprivreda BiH (december 2001) NEMČIJA: ENERGIJA 29 CENEJŠA, OBDAVČITI VIŠJE Zlasti zadnji dve leti v nemškem gospodarstvu sta bih zelo burni. Med elektroenergetskimi podjetji se je bitka za odjemalce spremenila v bitko med njimi samimi. Zgodile so se številne združitve, ki so trg prej monopolizirale, kot pa ga naredile bolj konkurenčnega. Obenem pa energetske spremembe čedalje bolj občutijo tudi odjemalci, saj jih z vsakim novim letom na računu za elektriko preseneti višji davek. Januarja 2002 je namreč v Nemčiji začela veljati tretja stopnja tako imenovanega energetskega davka, po kateri so se povišale davčne obremenitve za odjemnike po treh zakonih — ekološkem zakonu, zakonu o obnovljivih virih energije in zakonu o ko-generacijskih napravah. V okviru prvega bodo morala gospodinjstva plačati 1,79 centa davka na eno kWh električne energije. Lani so morali za enako količino odšteti 1,53 centa, kar pomeni, da se je ekološki davek povišal za 17 odstotkov. Poleg tega so se za 25 odstotkov povečale obdavčitve, ki so namenjene razvoju obnovljivih virov energije, za 17 odstotkov pa še obremenitve, ki jih zahteva država na podlagi zakona o kogeneracijskih napravah. MESEČNI RAČUN VlS JI ZA DVA EVRA K vsem naštetim povišanjem je treba prišteti še 16-odstotni davek na dodano vrednost, kar pomeni, da so se računi za elektriko v nemških gospodinjstvih letos povečali za približno dva evra ali za šest odstotkov. Lani so namreč v povprečju znašali 42 evrov, letos pa 44, od česar si vzame država 41 odstotkov ali 18 evrov. Kot so izračunali pri nemškem elektroenergetskem podjetju VDEW, se je cena za električno energijo, v katero so všteti stroški za proizvodnjo, prenos in distribucijo, od leta 1999, ko se je začelo tekmovanje na odprtem trgu, znižala za skoraj polovico, vendar so pa se zelo povišale obdavčitve, zlasti potem, ko je vlada sprejela omenjene tri zakone. Ti sledijo zahtevam Evropske unije, da države članice v naslednjih desetletjih opustijo proizvodnjo energije iz jedrskih elektrarn, in Kjotskega protokola, ki terja od podpisnic, da v naslednjih letih zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v ozračju. Od omenjenih zahtev je po besedah predstavnikov Unije odvisna prihodnost naših naslednikov, toda POGLEDv EVROPO v kljub temu bodo morali, kot ka`e, ceno za to pla~ati odjemalci sami, saj si podjetja zaradi ni`jih cen za energijo, ki so posledica novih tr`nih razmer, ne morejo privo{~iti investicij v nove, za okolje prijazne vire energije. Poleg tega pridobivanje energije iz alternativnih virov {e vedno ni dovolj preiz-ku{eno, da bi se lahko proizvajalci brez tveganja odlo~ili zanjo, obenem pa so vsaj nekateri viri, denimo, veter in teko~e vode precej odvisni od vremenskih razmer in drugih okoli{~ih, kar tveganje {e pove~uje. Povpre~ni ra~un za elektri~no energijo tri~lanske dru`ine v Nem~iji v letih od 1999 do 2002 v evrih: 1999 2000 2001 2002 Skupaj 48,20 40,61 41,72 44,09 DDV (16 odstotkov) 6,65 5,60 5,76 6,08 koncesijski izdatki (različno določeni po regijskih skupnostih) 5,22 5,22 5,22 5,22 davek po zakonu o kogeneracijskih napravah 0 0,64 0,61 0,72 davek po zakonu o obnovljivih virih 0,28 0,52 0,61 0,77 ekološki davek 2,25 3,73 4,47 5,22 stroški za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije 33,80 24,90 25,05 26,08 NAJMOČNEJŠI RWE AG IZ ESSNA Poleg sprememb, ki jih najbolj občutijo nemški odjemalci električne energije, saj morajo iz leta v leto več denarja dati v državni proračun, se je marsikaj obrnilo tudi na lestvici največjih proizvajalcev električne energije. Zaradi združevanja in ne nazadnje popolnoma spremenjenih pravil delovanja na odprtem trgu z električno energijo se je lani in predlani na lestvico desetih največjih uvrstilo nekaj novih podjetij. Med njimi so MW Energie AG iz Mann-heima, Energie-Aktiengesellschatr (družba, ki se ukvarja s prodajo elektroenergetskih delnic) iz Kas-sla in Stadtwerke Miinchen GmbH (komunalno podjetje). Našteta podjetja so zasedla rep omenjene lestvice. Podjetje iz Mannheima, ki je leta 2000 proizvedlo 14 milijard kWh električne energije, je na sedmem mestu, podjetje iz Kassla — v letu 2000 je proizvedlo deset milijard kWh električne energije — je na predzadnjem, devetem mestu, zadnje pa je miinchensko podjetje, ki je predlani pridobilo osem kWh električne energije. Med njih se je na osmo mesto uvrstilo podjetje EWE iz Oldenburga. In katera elektroenergetska podjetja so v letu 2000 v Nemčiji proizvedla največ energije? Daleč najvišje sta se na lestvici top deset uvrstili RWE AG iz Es-sna in E.ON Energije iz Miinchna — prvo podjetje, ki se ukvarja z distribucijo in prodajo eleKtrične raz azmere v nem{kem gospodarstvu tako zdaj glede na dokaj uspe{no preteklost niso ni~ kaj ro`nate. Gospodarska rast v leto{njem letu bo minimalna, tudi brezposelnost se ve~a, obenem pa se morajo dr`avljani spopadati s ~edalje ve~jimi dav~nimi obremenitvami, zlasti kar zadeva okolje in energijo. Dr`ava namre~ potrebuje denar, da lahko sledi smernicam, ki jih zahteva Evropska unija – za okolje prijazni viri energije. To pa pomeni opu{~anje termoelektrarn in jedrskih elektrarn ter nadome{~anje le-teh z drugimi viri. Glede na to, da se podjetja, ki proizvajajo, prena{ajo in distribuirajo elek-tri~no energijo, ve~idel ukvarjajo s tem, kako ostati konkuren~na na trgu, ne pa s posodobitvami in novimi investicijami v za okolje prijazne vire, mora za omenjene zahteve skrbeti dr`ava – torej dr`avljani sami. 30 energije, je skupaj z vsemi hčerinskimi podjetji proizvedlo 255 milijard kWh energije, drugo pa 211 milijard. Sledijo jima EnBW Energie Baden-Wiirttemberg AG iz Karlsruhe z 78 milijardami proizvedenih kWh električne energije, VEAG Ve-reinigte Energiewerke AG iz Berlina s 55 milijardami kWh, Hamburgische Electricitäts-Werke AG iz Hamburga (pred prodajo HEW AG) z 29 milijardami kWh in Bewag Aktiengesellschaft iz Berlina z 18 milijardami kWh električne energije v predlanskem letu. GOSPODARSKO NA REPO V EVR00RM0ČJ0? Čeprav velja Nemčija za gospodarsko najmočnejšo silo v Evropski uniji, je začela konec lanskega leta že krepko čutiti posledice svetovne recesije. Tako je nemški inštitut za gospodarske raziskave DIW je krepko znižal optimistične napovedi o domači gospodarski rasti v letošnjem letu, in sicer kar za polovico — z 1,2 na 0,6 odstotka. Toda, kot zagotavljajo strokovnjaki iz omenjenega inštituta, naj bi se rast nemškega gospodarstva že v prihodnjem letu okrepila in takrat naj bi ta sicer ekonomsko najmočnejša država v evroobmočju dosegla 2,1-od-stotno rast bruto domačega proizvoda. Tudi po napovedih enega izmed njihovih vodilnih gospodar- **. —POGLED EVROPO skih inštitutov — HWWA iz Hamburga, ki spremlja svetovna ekonomska gibanja, bo Nemčija ostala letos na repu med evropskimi državami po gospodarski rasti. Omenjeni inštitut pričakuje namreč 0,7-odstotno rast, prihodnje leto pa naj bi se povzpela na dva ali celo tri odstotke. STOPNJA BREZPOSELNOSTI SE VISA Poleg tega se bo letos po ocenah DIW bistveno povečala tudi stopnja brezposelnosti, in sicer na 9,5 odstotka, medtem ko je bila lani devetodstotna. Prihodnje leto naj bi se število ljudi brez zaposlitve ponovno znižalo na delež 9,2 odstotka. Dejstva iz nemškega ministrstva za delo so še bolj črnogleda. Po njegovih podatkih se je število brezposelnih v tej državi že konec lanskega leta zelo povečalo in se celo približalo psihološki meji štirih milijonov. Stopnja brezposelnosti je namreč dosegla 9,6 odstotka, kar pomeni, da je bilo brez službe 3,963 milijona ljudi, to pa je za 0,4 odstotka več kot mesec prej. Takrat je brezposelnost res znašala 9,2 odstotka — brez zaposlitve je bilo 3,789 milijona ljudi. Največ med njimi jih je iz vzhodnega dela države, kjer je bila stopnja brezposelnosti decembra kar 17,6-od-stotna, na zahodu pa je dosegla v primerjavi z vzhodom pičlih 7,7 odstotka. Simona Bandur EVROPSKA UNIJA KONEC LETA OPADLA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V petnajsterici dr`av Evropske unije je novembra lani industrijska proizvodnja glede na mesec prej upadla za 0,6 odstotka, v primerjavi s predlanskim novembrom pa za 4,2 odstotka. V dr`avah evroob-mo~ja je bil ta padec {e nekoliko izrazitej{i – tam se je obseg tovrstne proizvodnje zmanj{al za 0,8 odstotka v primerjavi z oktobrom, glede na lanski enajsti mesec pa za 4,3 odstotka. Na mese~ni ravni je najbolj upadla v Italiji, in sicer za 2,6 odstotka, sledijo ji Belgija, kjer se je zmanj{ala za 2,1 odstotka, [panija (dva odstotka) in Nem~ija (1,6 odstotka). Najbolj pa je porasla na Portugalskem in Irskem – za 2,3 odstotka in na Nizozemskem, kjer se je oktobra pove~ala za 2,2 odstotka. V primerjavi s predlanskim novembrom je industrijska proizvodnja najbolj zrasla v Luksemburgu, in sicer za 4,6 odstotka, na Portugalskem (2,8 odstotka) in Danskem (2,4 odstotka), najve~ji padec pa so utrpeli Belgijci, kjer se je proizvodnja v industriji zmanj{ala za skoraj deset odstotkov. Sledijo jim Irci s 7,9-odstotnim upadom, Italijani s 5,7-odstotnim ter Nizozemci, [panci in Finci s 4,7-odstotnim padcem industrijske proizvodnje na letni ravni. (STA) NA SIMEM POTOVANJU 31 Poslovna potovanja, kosila s partnerji in drugi podobni dogodki niso prilo`nost za zabavo, ampak so namenjeni predvsem utrjevanju sodelovanja in pridobivanju novih, zanimivih in predvsem uporabnih zamisli. Eduard Osre-de~ki tako svetuje: s slu`bene poti se vrnite s »polnimi kov~ki«, torej z otipljivimi rezultati. Za vsako potovanje velja, da se je treba nanj pravočasno pripraviti, še posebej pa za službeno, saj ni treba urediti le prtljage, ampak se tudi dobro pripraviti na sestanek, ki nas čaka na cilju. Tako so tovrstna potovanja po navadi dokaj stresna, saj je treba velikokrat na hitro oditi, zato zmanjka časa za najbolj bistvena opravila, kot sta pakiranje in urejanje potnih listin. Zlasti slednje lahko potovanje zelo zapletejo, če nismo pozorni, da morda potni list ne velja več ali da smo ga celo pozabili doma. Zaradi vseh mogočih zapletov, ki se lahko zgodijo na poti, je priporočljivo pred odhodom poiskati tudi naslov našega veleposlaništva ali konzulata v državi, kamor potujemo. Sicer pa je treba veliko pozornosti nameniti tudi izbiri primerne obleke in kovčkov. Slednji mora biti kar se le da lahek in ne prevelik, obleka in obutev pa morata biti čim bolj konvencionalna. Pri tem je dobro poznati program na obisku, da lahko izberemo za vsako priložnost primerno oblačilo - za sestanke, sprejeme in morebiti tudi slavnostne večerje. Poleg tega naj bodo med prtljago kakšna zdravila za manjše neprijetnosti, kot sta, denimo, slabost ali glavobol. DOBRE PRIPRAVE - USPEŠEN SESTANEK Četudi je bilo treba na službeno potovanje oditi »na vrat na nos«, četudi je šlo med potjo vse narobe in četudi hotelska rezervacija ni držala, naša slaba volja ne sme biti vidna na sestanku s poslovnimi partnerji. Prav zato je dobro, da gremo na pot kakšen dan pred sestankom in se še pravočasno od-počijemo od vseh mogočih zapletov, obenem pa se pripravimo na pogovore ter ne nazadnje odpočije-mo. Kot že rečeno, na srečanju moramo biti čili, nasmejani in polni energije ter dobro pripravljeni na pogovore. Zato je dobro imeti pregledno pripravljene zapiske in opombe, na kaj moramo biti med pogovorom (morda tudi pogajanjem) pozorni. Obenem je takšen pogovor ali obisk kakšnega podjetja v tujini tudi idealen prostor za zbiranje zamisli, kako izboljšati svojo organizacijo in delo v POGLEDv EVROPO njej. Gostitelji namreč po navadi peljejo svoje goste na kakšno predstavitev oziroma ekskurzijo po enotah podjetja in prav te izkušnje so velikokrat najbolj dragocene in uporabne. Ko se vrnemo s poslovnega potovanja, to še ni povsem končano, ampak je treba oddati še poročilo -bodisi svojemu vodji bodisi sodelavcem. Poleg tega pa se je treba po prihodu domov gostitelju lepo zahvaliti in mu vrniti povabilo. POSLOVNO KOSILO Mnenja o učinkovitosti poslovnih kosil, nekoliko manj zahtevnem in bolj sproščenem družabnem srečanju s partnerji, kot je službeno potovanje, so različna. Nekateri pravijo, da je to le izguba časa in da ne vpliva na dobre poslovne odnose, drugi pa jim v nasprotju s tem pripisujejo velik pomen, saj menijo, da so sestavni del medsebojnih in partnerskih odnosov. Zato moramo kljub temu, da včasih res ni ~asa za posedanje in klepetanje, sprejeti tako sre~anje kot eno izmed dobrih navad poslovne tradicije, kot navado, ki daje novim partnerjem pri-lo`nost, da se bolje spoznajo, starim pa, da nadaljujejo dobre poslovne stike, svetuje Eduard Osre-de~ki. Po njegovem mnenju daje poslovni obed poslovanju bolj ~love{ke poteze, zelo pogosto pa tudi zbli`a sodelavce, zato so delovni stiki potem us-pe{nej{i in tesnej{i. Toda tudi pri na~rtovanju dobrega poslovnega kosila je treba paziti na veliko stvari - izbrati ustrezno restavracijo ter jedilnik, ~as, ki bo ustrezal vsem, poslati vabila ali osebno povabiti partnerje, obenem pa pripraviti vso dokumentacijo, ki jo bodo partnerji ob tej prilo`nosti potrebovali na sestanku. Tu -di ti pogovori se morajo kon~ati uspe{no, zato se je treba nanje dobro pripraviti, morebitne dogovore, sporazume ali pogodbe pa podpisati {e pred obedom. Poslovnega partnerja po navadi povabi na kosilo oseba, ki je na enakem polo`aju, to pa je treba upo{tevati tudi pri sede`nem redu. Najpomem-bnej{i gost sedi na gostiteljevi desni, drugi pa na levi. Sicer pa se ~astna mesta v poslovnem protokolu vrstijo nekoliko druga~e kot v dru`abnem. Gostitelj je v prvem primeru vedno tisti, ki ima najvi{ji polo`aj, ne glede na naslove, leta in podobno, dru-ga~e pa poslovni protokol ni preve~ tog in dopu{~a najrazli~nej{e prilagoditve. Vsi razen gostitelja in najpomembnej{ih dveh gostov se tako lahko usedejo, kamor jim najbolj ustreza, oziroma na mesto, kjer se bodo najla`je pogovarjali o na~rtovanih stvareh. Tako kot povabilo za obisk je treba tudi povabilo za poslovno kosilo vrniti, vendar ne takoj, ampak ob prvi primerni prilo`nosti. Besedilo Simona Bandur Povzeto po knjigi Eduarda Osrede~kega Nova kultura poslovnega komuniciranja kot ot smo `e ugotovili, sta slu`beno potovanje in poslovno kosilo v bistvu neke vrste sestanka, le da vsebujeta poleg poslovnih pogovorov po navadi {e manj formalne klepete in v~asih celo prijateljsko dru`enje. Toda tudi na tovrstnih dogodkih se sklepajo pomembni posli in utrjujejo poslovne vezi, zato jima ka`e posvetiti veliko pozornosti, predvsem pa se nanju tudi ustrezno pripraviti. 32 zanimivosti Nadaljevanje s str. 24 analize, tako termohidravlične, statične, seizmične analize in analize podkritičnosti bazena, narejeni za popolno preureditev bazena na končno število mest, to je 2319 mest, kar bi omogočalo shranjevanje gorivnih elementov za dvajsetletno podaljšanje obratovanja elektrarne. Rešetke za bazen izdelujejo v Franciji, dodatne izmenjevalce toplote pa na Češkem. Dodatni izmenjevalec toplote načrtujejo vgraditi pred majskim remontom, vgradnjo novih rešetk in odmik treh starih iz bazena pa v drugi polovici leta in v začetku leta 2003- Vsa dela tega projekta morajo biti končana do naslednjega remonta. Naslednji projekt, ki se tudi nadaljuje iz minulih let, je daljnovodna zaščita v 400 kV stikališču elektrarne. Med letošnjim remontom bodo nadaljevali zamenjavo distančnih zaščit, posodobitev dviga selektivnosti, dvig zanesljivosti stikališča in s tem dvig zanesljivosti celotnega 400 kV omrežja. V minulih letih je bila zamenjana zaščita na daljnovodu proti Mariboru in enem daljnovodu proti Zagrebu, letos pa bodo zamenjali še zaščito na drugem daljnovodu proti Zagrebu. Prav tako postopna in večletna je posodobitev sistemov in-strumentacijskega zraka v elektrarni. "J »Obstoječi kompresorji obratujejo 25 let. V preteklosti smo dodali obstoječima kompresorjema še tretjega. Letos pa bomo zamenjali stara dva kompresorja z novima, tehnično sodobnejšima in večjima po zmogljivostih. S tem bomo dvignili zanesljivost dobave komprimiranega zraka za delovanje inštrumentov in ventilov,« nadaljuje opisovanje letošnjih projektov Martin Novšak. Eno od pomembnejših del letošnjega remonta bo tudi menjava enega od dveh pomožnih kotlov. Zamenjali ga bodo s sodobnejšim skupaj s pripadajočo tehnično instrumentacijo. Zamenjava bo omogočila zanesljivejši zagon pomožnih kotlov ob izpadu elektrarne in uskladitev tehničnih rešitev kotlov z novejšimi okoljevarstvenimi standardi na tem področju. Za naslednja leta pripravljajo v elek-trarniškem inženiringu več pomembnih investicij. Med najpomeb-nejšimi bo zamenjava in izboljšava rotorjev in notranjih delov nizkot-lačnega dela turbine. Po Novšakovih besedah se z uresničitvijo tega projekta ponujajo možnosti izboljšanja izkoristka in pridobitve dodatnih 15 MW električne moči. Naložbo bo mogoče izvesti v treh letih. Druge načrtovane večje naložbe so še s področja priprave vode, razširitev sistemov hladilnih stolpov, vrsta zamenjav, kot so: zaščita bloka transfor-mator-generator, hladilnih enot tehnološkega dela, računalnikov procesno informacijskega sistema, alarmnega sistema, potujočih rešetk, nuklearne instrumentacije in še več kot 50 večjih zamenjav v naslednjih petih letih. »Pri naložbah v elektrarni se držimo principa, da gremo pri posameznem projektu v kakovostno zamenjavo delov, opreme ali komponent, kar pomeni zmanjševanje servisov in s tem dvig zanesljivosti opreme in njeno dolgoročno ekonomičnost. Druga naša strategija s tega področja pa je, da težimo k skrajševanju remontov. K temu pa lahko pripomoremo tudi z opravljanjem čim več menjav in servisov med normalnim obratovanjem elektrarne,« končuje pogovor o naložbeni politiki v NEK Martin Novšak. ENRON SEGA V DRŽAVNI VRH Kongresni nadzorni in preiskovalni urad (GAO), ki nadzoruje poslovanje ameriške administracije, seje, kot poročajo ameriški mediji, odločil, da bo vložit tožbo proti Beli hiši oziroma podpredsedniku ZDA Dicku Cheney ju, ker mu ta noče izročiti podatkov o poteku izdelave vladnega energetskega načrta. Predsednik George Bush je Cheney ju lani naložil, da izdela nacionalno energetsko strategijo, pri čemer seje slednji posvetoval predvsem s predstavniki podjetij ter na podlagi njihovih nasvetov izdelal strategijo, ki jim je pisana na kožo. Nekdanjemu elektroenergetskemu velikanu Enronu, kije pri tem tudi sodeloval, omenjena strategija sicer ni koristila, toda predstavniki preiskovalnega urada bi radi kljub temu razkrili ozadje strategije in morebitno povezanost s tem podjetjem in morebiti tudi njenim propadom. Raziskave o stečaju Enrona (vzroke za škandal išče kar šest posebnih komisij) namreč kažejo na to, daje bil tudi ameriški vrh povezan s podjetjem. Sam predsednik je, denimo, od podjetja dobil za svojo politično pot šest milijonov dolarjev. Poleg tega je Bush dober znanec direktorja družbe Ken-netha Lay a, kije v zadnjih dneh januarja odstopil s položaja vodilnega moža Enrona. (STA) AVSTRIJA PORARNIKI SE NE OGREVAJO ZA MEN JAVO DOBAVITELJEV V Avstriji je po liberalizaciji trga z električno energijo dobavitelja zamenjal Te odstotek porabnikov oziroma od 16.000 do 18.000gospodinjstev in majhnih komercialnih odjemalcev. Tudi novih ponudnikov ni veliko —po odprtju trga so se v omrežje vključili le štirje novi, ki so skupaj pridobili približno pet tisoč odjemalcev. Sicer pa ima največ strank kartel, ki deluje v Zgornji Avstriji in ima približno 8000 odjemalcev, sledijo mu MyElectric (združba podjetij Salzburg AG in Verbunda) s 7700 porabniki, Wien Strom s 6000 in združba Raiffeisen WasserkraftlVerbund ki oskrbuje 5000porabnikov. ŠPANIJA PORABA NARAŠČA Spanci so lani porabili za dobrih pet odstotkov več električne energije kot v letu 2000, so sporočili iz Unese, združenja tamkajšnjih proizvajalk električne energije. Dobrih 83 odstotkov energije proizvedejo članice Unese same —podjetja Endesa, Inberdrola, Union Fenosa in Hi-drocantabrico, preostalih 17 odstotkov pa uvozijo prek mednarodnih povezav. 33 Martin Novšak 31 01776759 tiskovna konferenca ARA Znanapotencialna obmo^ja za rao Sredi februarja je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) predstavila karto izhodi{~nih potencialnih obmo~ij za iskanje odlagali{~a nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Karta je rezultat vrednotenja prostora Slovenije z vidika geologije in pomeni podlago za vklju~evanje javnosti in predvsem lokalne skupnosti v iskanje odlagali{~a NSRAO. n ajpomembnje{i in najzahtevnej{i korak na poti do trajne re{itve za nizko in srednje radioaktivne odpadke - ob koncu lanskega leta smo jih imeli v Sloveniji okrog 2300 kubi~nih metrov – je izbor lokacije. V Agenciji za radioaktivne odpadke, ki je pri nas pristojna za zagotavljanje trajne re{it-ve, so se odlo~ili, da bodo lokacijo za odlagali{~e iskali po kombiniranem postopku, ki poleg transparentnosti in fleksibilnosti daje velik poudarek dru`beni sprejemljivosti in sodelovanju z lokalnim skupnostmi. Kombiniran postopek v prvi fazi obsega strokovni pregled primernosti prostora kot izhodi{~e za nadaljnje vrednotenje in vklju~itev javnosti in predvsem lokalnih skupnosti v postopke in odlo~itve. Na podlagi `e obstoje~ih geolo{kih podatkov so v ARAO kon~ali vrednotenje celotnega prostora Slovenije z vidika geologije. To vrednotenje temelji predvsem na varnostnih merilih za odlagali{~e NSRAO, saj so geo-lo{ki dejavniki, ki opredeljujejo neko lokacijo, v neposredni zvezi z zagotavljanjem dolgoro~ne varnosti odla-gali{~a. Geolo{ki dejavniki poleg konstrukcijskih re{itev samega odla-gali{~a zagotavljajo tudi fizi~no za{~ito odlagali{~a pred naravnimi vplivi in vplivi ~loveka ter obenem prepre~ujejo prehod radioaktivnih izotopov iz odlagali{~a v okolje. Naj-pomembnej{i dejavniki, uporabljeni pri vrednotenju prostora, so tako vezani na litolo{ko sestavo kamenin, njihovo hidrogeolo{ko zgradbo in lastnosti, stopnjo seizmi~ne aktivnosti in tektoniko. Rezultate bo treba v nadaljnjih korakih vrednotiti tudi z okoljskega in prostorskega vidika. Rezultati geolo{kega vrednotenja so sedaj znana izhodi{~na potencialna ob-mo~ja, ki so zaradi naravnih danosti perspektivna za nadaljnje iskanje lokacije za odlagali{~e NSRAO. Obenem pa pomenijo za~etek vklju~eva-nja lokalnih skupnosti v postopek od-lo~anja o lokaciji odlagali{~a. Agencija je hkrati organizirala tudi delavnico, na kateri je celoten postopek in rezultate vrednotenja prostora predstavila predstavnikom ob~in. Na delavnici so posebej poudarili dejstvo, da kombiniran postopek pomeni prostovoljno udele`bo lokalne skupnosti, ki kadarkoli lahko vstopi ali izstopi iz nadaljnjega postopka. MINKA SKUBIC 34 Karta prikazuje obmo~ja v Sloveniji (temnej{i predeli), na katerih bo Agencija v naslednjem koraku iskala soglasje lokalnih skupnosti za odlagali{~e NSRAO. Je rezultat vrednotenja naravnih danosti celotnega obmo~ja dr`ave in prikazuje izhodi{~na obmo~ja hkrati pa podzemno in povr{insko odlagali{~e NSRAO. ekologija v TE Spo[tljivej[e z okoljem V TE Trbovlje so se lani odlo~ili, da se vklju~ijo v projekt ~iste proizvodnje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije. Termoelektrarna je sicer za~ela z uvajanjem sistema ISO14001-okoljskega standarda, ki pa je povezan z izvedbo sanacije objekta. Ker ta {e ~aka na odlo~itev vlade, so se odlo~ili, da v praksi poka`ejo, kako znajo ravnati z okoljem. Nad projektom ~iste proizvodnje bdi Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s Kemijskim in{titutom Boris Kidri~ in aktivnim sodelovanjem gospodarskega in okoljskega ministrstva ter avstrijske vlade. Metodologijo za uvajanje u~inkovitega sistema ravnanja z okoljem je za UNIDO/UNEP razvilo avstrijsko svetovalno podjetje Stenum. TE Tr -bovlje se je prijavila na razpis GZS skupaj {e s 14 podjetji, v katerih naj bi program pilotno izpeljali in s tem sku{ali tudi z bolj{imi rezultati pri ~istej{i proizvodnji dose~i bolj{e gos- Miloš Vengust podarjenje. Projekt bo trajal eno leto. Temelji na seriji desetih tematskih delavnic, kjer prijavljena podjetja skupaj s svetovalci re{ujejo naloge za doseganje zastavljenih ciljev. »Ker se je uvajanje standarda ISO 14001 v na{em podjetju zavleklo zaradi nejasnosti okrog sanacije obsto-je~ega objekta, smo se v termoelektrarni odlo~ili, da se vklju~imo v projekt ~iste proizvodnje. Pri tem projektu uresni~ujemo zastavljene cilje tako, da zmanj{ujemo negativne vplive na okolje z racionalnej{o rabo energije, predvsem pa surovin in vode. Gospodarska zbornica in njen zunanji svetovalec nam dajejo strokovno pomo~, kako z dolo~enimi orodji priti do cilja, in omogo~ajo izmenjavo informacij z drugimi ude-le`enci projekta. Predvidevamo, da bomo projekt sklenili do junija, ko naj bi vsa podjetja dala poro~ila o tem, kaj konkretno na~rtujejo izvesti v okviru projekta,« pojasni pri~ako-vanja projekta ~ista proizvodnja Mi-lo{ Vengust, vodja tega projekta v TE Trbovlje. V TET-u so v omenjeni projekt vklju~ili tri podprojekte, in sicer za zmanj{anje emisij v ozra~je, kjer so upo{tevali izhodi{~a iz sanacijskega programa. Vedo, da ta projekt ni ~is-to skladen s ~isto proizvodnjo, vendar pa morajo ta problem re{iti na tak ali druga~en na~in. Naslednji podprojekt je zmanj{anje odlaganja produktov izgorevanja, kamor sodi uporaba elektrofilterskega pepela v industriji in rudarstvu. Tretji pod-projekt pa je zmanj{evanje koli~ine tehnolo{kih odpadnih vod, kjer ra~unajo, da bi z racionalno rabo pitne vode ter lo~evanjem sistemov hla- dilne in tehnolo{ke vode uspeli zmanj{ati koli~ine odpadnih vod. »Za zdaj imamo sprejete vse predlagane podprojekte. V podjetju pa imamo narejen tudi sanacijski program TET, ki je v vladnem postopku sprejemanja. Na{li smo poslovnega partnerja za odkup elektrofiltrskega pepela in prav zdaj poteka rekonstrukcija nakladanja tega produkta v avtocisterne. So~asno pa uporabljamo pepel za sanacijo jam in rud-ni{kih ugreznin, tako da pepel ni samo odpadek. Pri vodah pa poteka izdelava projekta, v okviru katerega bomo opravili natan~en pregled oskrbe z vodo, tako s povr{inskimi vodami kot pitno vodo, ki jo dobivamo iz lastnega zajetja,« nadaljuje Milo{ Vengust in poudarja, da so tudi zaradi sodelovanja pri tem projektu za~eli bolj na~rtno delati z dolo~enimi procesi, ki vodijo k izbolj{anju okolja. Projekti ~iste proizvodnje so konkret-nej{i kot projekti stalnih izbolj{av pri sistemu ISO 14001. Seveda pa je sistem ISO 14001 celovitej{i in bolj si-stemati~en za celotno podjetje in ga projekti, kot je ~ista proizvodnja, nikakor ne morejo nadomestiti, lahko pa pripomorejo k hitrej{i uresni~itvi njegovega vpeljevanja. V TET so prepri~ani, da bodo s tovrstnim na~inom izobra`evanja in s filozofijo ~iste proizvodnje te`ave re{evali `e na za~etku. Posku{ali bodo imeti ~im manj odpadkov v proizvodnji `e na samem izvoru, to je `e pri izboru surovine. Ra~unajo, da bi za~eli delati tudi na izbolj{anju lastne rabe elektri~ne energije. Projekt ~iste proizvodnje ima vso podporo vodstva elektrarne. V projektno skupino sta vklju~ena tako direktor proizvodnje kot direktor vzdr`evanja, ob skupini mlaj{ih in`enirjev, kar pomeni, da predvsem ekolo{ki projekt podpirata tako proizvodnja kot vzdr`evanje elektrarne. MINKA SKUBIC 35 odpiranje trga Splo[ni sporazum evropske federacije trgovcev z energijo (efet) 2. DEL V prej{nji {tevilki smo kratko predstavili splo{ni sporazum Evropske federacije trgovcev z energijo EFET ter opredelili nekaj glavnih poglavij: predmet sporazuma, pojme in definicije, potrditve posameznih pogodb, poglavitne obveznosti ter podro~je dobave, prenosa in tveganj. V nadaljevanju pa bomo kratko predstavili {e preostala glavna poglavja splo{nega sporazuma EFET, navedli novosti v pogodbi EFET, podali nekatere predloge ter opredelili mogo~o vlogo tega sporazuma v posebnih slovenskih razmerah. 36 NEIZPOLNJEVANJE POGODBENIH DOLOČIL Če lahko o poglavjih, opisanih v prejšnji številki, rečemo, da so bila relativno splošno opredeljena, to ne velja več za neizpolnjevanje pogodbenih določil, ki je zelo natančno in obširno opisano. Z odprtjem trga se namreč poveča število primerov neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, na trgu se pojavijo manjši in manj izkušeni udeleženci, ki imajo pogosteje težave z izpolnjevanjem svojih pogodbenih obveznosti. Poveča se število stečajev, pride tudi do zaostrenega konkurenčnega boja in številnih medsebojnih sporov zaradi različne razlage pogodbenih določil ali drugih razlogov. Eden od razlogov za obstoj pogodbenih tveganj je namreč tudi ta, da med udeleženci trgovanja ni ustrezne standardizacije pogodbenih določil. Splošno gledano, so »slabe« pogodbe zadostne, dokler ne nastanejo težave in večji nesporazumi o tem ali onem določilu. Opredelitev neizpolnjevanja pogodbenih določil tako predvsem zajema: - Opredelitev višje sile, vključno z opredelitvijo dolžnosti obveščanja. - Opredelitev metode določanja odškodnine v primeru neizpolnjevanja obveznosti dobave oziroma prevzema električne energije. - Opredelitev pravice do prekinitve vseh dobav v primeru neizpolnjevanja obveznosti plačila, opredelitev pravice do navadne in avtomatske prekinitve pogodbe ter opredelitev prekinitve zaradi materialnih razlogov. - Splošni sporazum določa tudi izhodišča za način izračuna odprtih zneskov ob prekinitvah pogodb ter omejitve glede jamstev pogodbenih strank. CENA, OBRAČUN, NAČIN PLAČILA IN DAVKI Splošni sporazum je dokaj obsežen tudi na področju cen, obračuna, plačil in davkov. Med drugim opre- deljuje na~in obra~una, postopek obra~unavanja oziroma poravnav neto saldov, zamudne obresti, na~in izpodbijanja ra~unov, pogoje in roke pla~ila ter v primeru drse~e cene druge referen~ne cene in tako naprej. V dolo~ilih, ki se nana{ajo na davke in druge dajatve, je natan~no opredeljeno, katera pogodbena stranka in kdaj je dol`na pla~ati davke in druge morebitne dajatve; kako ravnati v primeru, ~e je po zakonu davek dol`na pla~ati prva pogodbena stranka, zaradi dolo~enih razlogov pa bi ga morala pla~ati druga pogodbena stranka; po-dro~je odbijanja davka od pla~il; kako ravnati v primeru, ~e so uvedeni novi davki in tako naprej. Iz obse`nosti in podrobnosti opredelitev lahko sklepamo, da je namen splo{nega sporazuma kar najbolj zmanj{ati mo`nosti za morebitne spore in nesporazume, ki izhajajo iz pla~evanja ra~unov za dobavljeno elektri~no energijo, pri ~emer so definirani najpomembnej{i mo`ni razlogi za spore ter obveznosti in dol`nosti posameznih strank. GARANCIJE IN PORO[TVA Tudi podro~je garancij in poro{tev, ki zajema garancije, kreditne dokumente, jamstva za dobro izvedbo posla, fi-nan~ne izkaze, odstop pravic in dol`nosti iz pogodbe, dolo~ila o zaupnosti podatkov, zastopanje in jamstva ter pristojno pravo in arbi-tra`o, je zelo natan~no opredeljeno in zajema ~etrtino obsega splo{nega sporazuma. Ponovno lahko sklepamo, da je eden od glavnih namenov splo{nega sporazuma zavarovanje udele`encev pred raznovrstnimi tveganji, ki se pojavljajo na dvostranskem prostem trgu in ki pomenijo eno glavnih ovir za razvoj trga in trgovanja nasploh. Splo{ni sporazum na ta na~in opozarja pogodbene stranke na obstoje~a tveganja in na~ine za zavarovanje pred njimi. Poleg zgoraj opredeljenih poglavij so sestavni del splo{nega sporazuma tudi {e nekatera druga dolo~ila, ki zao-kro`ujejo sicer dokaj podrobno opredelitev posameznih transakcij. NOVOSTI V POGODBI EFET TER MO@NI PREDLOGI RE[ITEV Razlike med slovenskimi pogodbami za kupoprodajo elektri~ne energije, kot so se sklepale v preteklosti med proizvajalci, Elesom in distrubuterji (v nadaljevanju slovenske pogodbe), in splo{nim sporazumom izhajajo iz razli~nosti reguliranega in deregulira-nega trga z elektri~no energijo ter tudi iz drugih posebnih razlik. Ugotovimo lahko, da slovenske pogodbe in splo{ni sporazum sicer niso neposredno primerljivi, kljub navedenim razlikam pa se lahko zgledujemo po nekaterih re{itvah, ki jih ponuja splo{ni sporazum. Kupoprodajni posli, ki se sklepajo na trgu na veliko, so praviloma veliki in tvegani posli, njihove posledice pa so lahko z vidika finan~nih rezultatov in ugleda tako pozitivne kot negativne. Slovenske pogodbe so bile v primerjavi s splo{nim sporazumom zlasti nejasne pri primerih in posledicah neizpolnjevanja pogodbenih dolo~il. V zvezi s tem lahko omenimo opredelitev primerov neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, metode dolo~anja od{kodnine, opredelitev pravic do prekinitve dobav oziroma pogodbe, kalkulacije zneskov poravnav v primeru prekinitve pogodbe in podobno. Tudi garancije so v sporazumu zelo natan~no opredeljene, medtem ko so slovenske pogodbe na tem podro~ju skope. Obseg, ob{irnost in podrobnost splo{nega sporazuma bistveno presegajo te kategorije v slovenskih pogodbah in ponovno lahko sklepamo, da je eden od glavnih namenov splo{nega sporazuma zavarovanje udele`encev pred raznovrstnimi tveganji, ki se pojavljajo na prostem trgu. ^e na tem mestu ne upo{tevamo tveganj neugodnih cenovnih gibanj in nekaterih drugih tveganj, se nevarnosti, ki izhajajo iz neustrezno oblikovanih pogodb, nana{ajo predvsem na posledice, ki izhajajo iz neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ene ali druge pogodbene strani. Ude-le`enci na trgu morajo ob sklepanju poslov dobro poznati in razumeti prednosti, slabosti, prilo`nosti in tveganja, ki so s poslovanjem povezana, in temu primerno sklepati tak{ne pogodbe, ki ob sprejemljivem tveganju prina{ajo najve~je koristi. Poznati pa morajo tudi razli~ne mo`nosti zava- rovanja v pogodbah za razli~ne primere, ki imajo lahko neprijetne posledice oziroma kjer lahko utrpimo precej{njo {kodo. Ob tem je treba ponovno poudariti, da {tevilo sporov med udele`enci po odprtju trga naraste, njihovo re{evanje pa je praviloma zahtevno, drago in dolgotrajno. Ob podpisovanju pogodbe se moramo prav tako zavedati mo`nosti, da na{i pogodbeni strani morda ne bo uspelo izpolniti vseh pogodbenih obveznosti, zato se je treba tudi v tak{nih primerih za{~ititi pred nesorazmernimi posledicami. MO@NA VLOGA SPLO[NEGA SPORAZUMA EFET Splo{ni dogovor EFET se v dr`avah EU vse bolj uveljavlja kot standardizirana pogodba, ki pomeni pogodbeno podlago za dobavo/prevzem oziroma opcije za dobavo/prevzem na prostem dvostranskem trgu. Sklepamo lahko, da se bodo konkretne pogodbe na podlagi splo{nega sporazuma sklepale predvsem pri mednarodnem trgovanju in med ve~jimi oziroma velikimi ter izku{enimi ude-le`enci na prostem trgu. Za manj{e upravi~ene odjemalce oziroma ude-le`ence pa je tak{na pogodba zelo ob-se`na in zahtevna, zato lahko pri-~akujemo, da bodo praviloma sklepali pogodbe, ki bodo sicer tudi lahko bolj ali manj standardizirane, vendar hkrati enostavnej{e in kraj{e. Pri-lo`nosti, ki se ponujajo, so ve~plast-ne. Udele`enci, ki bodo poznali trg, naravo kupoprodajnih poslov in znali tudi ocenjevati in obvladovati tveganja, tako lahko pri~akujejo `eleno varnost, ugodne tr`ne cene, nekateri pa bodo lahko iz tega naslova kovali tudi dobi~ek. Ena od prilo`nosti, ki jo ima vsak udele`enec, je tudi v tem, da nekatera tveganja prelo`i na drugo pogodbeno stranko, ne da bi s tem poslab{al svoj finan~ni izid. Tudi v Sloveniji bodo {tevilni udele`enci pri sklepanju dvostranskih pogodb uporabljali splo{ni sporazum (ali pa se po njem vsaj zgledovali), saj je bistveno obse`nej{i in podrobnej{i, kot so bile praviloma pogodbe na reguliranem trgu v preteklosti. Oblikovan je nepristransko, in sicer tako za nakupno kot prodajno stran, ter tako vna{a ve~jo varnost, transparentnost in tudi likvidnost na hitro odpirajo~i se trg z elektri~no energijo. MAG. KLEMEN PODJED odpiranje trga Marketing vse bolj vstopa tudi v distribucijo Tehnolo{ki razvoj na koncu dvajsetega stoletja je spodbudil dra-mati~ne spremembe v gospodarstvu in trgovini v svetovnem okviru. Za~ela se je doba, ki jo zaznamuje proces globalizacije, kateremu se ne bomo mogli izogniti niti distributerji elektri~ne energije. Poglavitni namen deregulacije trgov z elektri~no energijo je uvedba konkurence. Na ta na~in naj bi bila kupcem (odjemalcem) omogo~ena ve~ja izbira med dobavitelji in razli~nimi produkti po konkuren~nih cenah. P 38 oti do cilja, pove~anje konkuren~no-sti in na ta na~in u~inkovitosti, je ve~. Eno pomembnej{ih vlog pri tem bo imel vsekakor marketing, ki pred tem obdobjem ni opravljal pomem-bnej{ih funkcij. Za izbiro marke-tin{kih dejavnosti in medijskih ciljev moramo poznati svoje odjemalce, konkurente in medije. Glede na to, da je trg v fazi postopnega odpiranja in postajajo dosedanji dobavitelji konkurenti ter da se hkrati pojavlja nova - tako doma~a kot tuja - konkurenca, smo postavljeni pred dejstvo, da moramo za~eti ustvarjati prepoznavnost, utrjevati ime in spoznavati mo`ne napade konkurence. Vsak od nas si mora postaviti cilj in opredeliti pot, kako ta cilj dose~i. Strate{ke mo`nosti se razlikujejo, zato so od-lo~ilni kriteriji, po katerih se te izbirajo. Upo{tevati je treba izhodi{~ni polo`aj podjetja, atraktivnost posameznih tr`nih segmentov, pripravljenost mened`menta na tveganje, impulze in vplive iz okolja, pristojnosti in vire. Ob na~rtovanju marketin{kih dejavnosti si je najprej treba odgovoriti na klju~na vpra{anja, ki pomenijo usmeritev ugla{enih poti, ki vodijo k doseganju ciljev. KAK[NA JE TR@NA POZICIJA? Na trgu {e vedno prevladuje mnenje med odjemalci, da smo podjetja z dosedanjim monopolnim polo`ajem v tem trenutku prisiljena sre~evati se s tr`nimi spremembami, prilagajanji in moramo zato z vidika tr`nega sistema stopiti v korak s ~asom. Na drugi strani pa prihaja na trg tudi konkurenca, ki i{~e svoje tr`ne segmente in agresivno posku{a pridobivati kupce. KATERA JE CILJNA SKUPINA? [e vedno ostajata dve primarni ciljni skupini, skupina upravi~enih odjemalcev in skupina tarifnih odjemalcev, ter sekundarna ciljna skupina, v katero sodijo drugi trgi na lokalnem in globalnem trgu, ki vklju~ujejo tako upravi~ene kot tarifne odjemalce. KAJ JE NA[E GLAVNO SPORO^ILO JAVNOSTI? Pomembna je predvsem dobra kreativna re{itev – zamisel, ki gradi poti, izhajajo~ iz ciljev komuniciranja – na primer celostna podoba, imid` znamke in podjetja, razli~na ponudba in podobno. KAKO LAHKO SPOROČILO NAJBOLJE PRENESEMO? Glede na trenutno tržno stanje in glede na opredeljene cilje bo najprimernejše pulzno oglaševanje. To pa zahteva vključevanje različnih medijev (lokalnih in globalnih) in zajemanje različnih ciljnih skupin. Na razpolago imamo le krajše časovno obdobje, ko lahko predvsem utrjujemo zavest in pripadnost trenutnih odjemalcev. Jasno je, da doseg medijev raste skupaj z njihovo multiplikacijo v medijskem spletu. Pojavljanje v različnih medijih (z različnimi ali podobnimi sporočili) nam omogoča večjo zaznavnost in zapomnljivost v ciljni skupini. KAKO BOMO PREVERILI UČINKOVITOST? Vsako končano akcijo bomo analizirali z namenom, da ugotovimo njeno uspešnost in ponovljivost. Hkrati pa seveda pričakujemo, da se bo uspešnost marketinških akcij dolgoročno pokazala tudi v tržnem deležu in prodajnih rezultatih (poslovni uspešnosti). immivosti KATERI NAČIN KOMUNICIRANJA V TRŽENJU IZBRATI? Načeloma imamo štiri temeljne komunikacijske kanale, v okviru katerih je veliko možnosti. Izbrati pravo pa pomeni sprejemati odločitve o porabi sredstev, ki so razpoložljiva v zelo omejenem obsegu, glede na odzive in učinkovitost, ki jih pričakujemo. Skrivnost je v izbiri najbolj učinkovitega trženjskega komunikacijskega spleta. KAKO NAČRTOVATI TRZENJSKO STRATEGIJO? Elektrika kot produkt nima oblike, barve, vonja ali okusa, zato je dife-renciranje mogoče le na drugih ravneh. Prenašati jo je mogoče le po omrežju, kar pomeni pomembno omejitev, saj morata biti proizvajalec in odjemalec povezana. Poraba elektrike je sočasna z njeno proizvodnjo, ki mora slediti neenakomernemu časovnemu odjemu. Trženjska strategija naj bi upoštevala regionalno razsežnost, položaj v vrednostni verigi in položaj pri različnih skupinah kupcev. Glede na postavljene cilje imamo pri trženju z električno energijo možnost izbire različnih temeljnih strategij (obramba in napad, samostojen nastop, povezovanje s poslovnimi partnerji in podobno). Trženj-sko strategijo je treba preoblikovati v trženjske programe, in sicer s temeljnimi odločitvami o izdatkih, trženj-skem spletu in razporeditvi prizadevanj. Trženjski splet (marketing miks) je niz instrumentov, ki jih podjetje uporablja, da sledi svojim ciljem in ciljnemu trgu. Sestavljen je iz štirih P-jev - product (izdelek), price (cena), place (prodajne poti), promotion (tržno komuniciranje). Le v trenutku, ko bo trženjski splet (4P) popoln, si lahko obetamo dobre rezultate trženjskih aktivnosti. Nikakor pa ne smemo izključiti pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na trženjsko strategijo podjetja oziroma okolja (demografsko/ekonomsko, tehnološko/fizično, politično/pravno in socialno/kulturno) in tržnih udeležencev (dobavitelji, konkurenti, javnosti in trženjski posredniki). Odločitev je v naših rokah. BOJAN HORVAT NATALIA FRANKOVIČ ZA DVA ODSTOTKA VEČ ELEKTRIKE Francozi so lani proizvedli za slaba dva odstotka več električne energije kot leta 2000, poroča njihov operater omrežja RTE. Najbolj je narasla proizvodnja v hidroelektrarnah, in sicer za 10,8 odstotka, ter v jedrskih elektrarnah, kjer so pridobili lani za 1,5 odstotka več elektrike. Po drugi strani seje zmanjšala proizvodnja v termoelektrarnah —pridobile so namreč za 7,6 odstotka manj energije. Sicer pa so porabniki tudi v tem letu zahtevali več te dobrine. Poraba seje v primerjavi z letom 2000povečala za 2,7odstotka na 452 TWh, vzrok za večje povpraševanje pa je po pojasnilih RTE predvsem v ekonomski rasti in slabih vremenskih razmerah med letom. Večjo porabo je operater omrežja nadomestil z večjim uvozom — lani je Francija namreč uvozila za skoraj 14 odstotkov več energije, izvoz pa seje zmanjšal za 1,4 odstotka. REKORDNA PORARA ZARADI HUDE ZIME Norvežani so po podatkih njihovega energetskega direktorata NVE leta 2001 porabili rekordno količino energije, in sicer 125 TWh, kar pomeni, da se je poraba v zadnjem letu povečala za 4,1 odstotka, vendar predvsem na račun manjših odjemalcev. Industrijski soje namreč porabili za skoraj odstotek manj kakor leta 2000. Takrat so Norvežani porabili skupaj 123,9 TWh energije. Kot pojasnjujejo pri NVE, je bila lanska poraba toliko večja predvsem zaradi precej hladnejše zime, toda kljub temu da so porabniki zahtevali več, je proizvodnja upadla. Leta 2000 so njihovi proizvajalci pridobili skupaj rekordnih 143 TWh energije, največ v hidroelektrarnah, lani pa le 121,5 TWH, zato so morali manjkajočih 3,5 TWh nadomestiti z uvozom. IZRAEL SIEMENS DORIL P0G0DR0 ZA PLINSKO ELEKTRARNO Pogodbo podjetja OPC-Ramat Hovav za zgraditev prve izraelske elektrarne na zemeljski plin je dobila nemška inženirska skupina Siemens AG. Pogodba je bila dodeljena po dolgem sporu med OPC in Israel Electric Corp. (IEC) glede pravic zasebnega proizvajalca energije do prodaje elektrike porabnikom. Prvotna ponudba za projekt je bila izdana že leta 1997, še vedno pa se niso dogovorili, kolikšen odstotek pridobljene elektrike bo prodan IEC. Pričakovani strošek projekta je okrog 200 milijonov dolarjev, zmogljivost elektrarne pa bo 370 ~Q MW 3J 6?38 informacijska tehnologija Telekomunikacijsko omreŽje elesa danes in jutri anjem svojega telekomuni- Od leta 1997, ko je Eles za~el s posodablj kacijskega omre`ja, je bilo zgrajenih okrog 1000 kilometrov opti~nih prenosnih tras ter prenosno SDH omre`je s pribli`no 50 omre`nimi elementi. V tem ~asu se je znatno pove~ala kakovost prenosa podatkov, v skladu s svetovnimi gibanji pa tudi koli~ina prometa. P 40 oglavitna naloga Elesovega telekomunikacijskega sistema je, da omo-go~i optimalno obratovanje elektroenergetskega sistema Slovenije, kar pomeni, da mora telekomunikacijsko omre`je zagotavljati predvsem: · sprotne podatke tehni~no obratovalnim slu`bam v centrih vodenja in drugim elektroenergetskim objektom po Sloveniji, s posebnim poudarkom na vodenju daljinsko vodenih objektov brez posadke; · sprotno izmenjavo informacij med proizvajalci in porabniki elektri~ne energije; · povezavo z dispe~erskim centrom zahodnoevropske interkonekcije UCTE v Laufenburgu v [vici; · povezavo z drugimi telekomunikacijskimi omre`ji v Sloveniji in tujini. Zahteve tehni~no obratovalnih slu`b, kot tudi poslovne informatike in drugih telekomunikacijskih podsistemov so iz dneva v dan ve~je, poleg tega se pojavljajo novosti na podro~ju telekomunikacij v Sloveniji, ki zadevajo tudi funkcionalne telekomunikacijske sisteme, kakr{en je Elesov. Govorimo seveda o tr`enju telekomunikacijskih virov in ponudbi telekomunikacijskih storitev na prostem trgu telekomunikacij v Sloveniji. Vse to zahteva gradnjo najsodobnej{ih visoko razpolo`ljivih in kakovostnih telekomunikacijskih sistemov, ki se lahko prilagajajo vsem zahtevam po zmogljivostih, kakovostnem prenosu podatkov in kakovostnih telekomunikacijskih storitvah. Pri gradnji optičnega telekomunikacijskega omrežja so bile uporabljene različne tehnologije optičnih kablov. Najpogosteje so uporabljeni kombinirani kabli, ki hkrati služijo kot strelovodna vrv iz kovinskih opletov, hkrati pa so tudi optični telekomunikacijski kabel — sistem OPGW, na nekaterih trasah pa je okrog strelovodnih vrvi ali celo raznih vodnikov na daljnovodu ovit popolnoma plastičen optični kabel — sistem OPWR. V enem primeru so optična vlakna vgrajena tudi v fazni vodnik daljnovoda — sistem OPPC. Zelo redko so kot del optičnega omrežja uporabljeni samonosilnimi kabli — ADSS, del privodnih relacij do glavnih optičnih tras pa je izveden z zemeljskimi optičnimi kabli. POMEN OPTIČNIH ZANK Konfiguracija optičnega omrežja sledi tako obstoječim trasam daljnovodov, kot tudi potrebam po zankanju. V večini primerov je sledenje daljno-vodnim trasam dobrodošlo ravno zato, ker omogoča zgraditev telekomunikacijskega omrežja v obliki zank. V elektroenergetskem sistemu je treba iz vsake sistemske elektrarne odvajati energijo v vsaj dveh ali več ločenih smereh, ravno tako je treba vsakega pomembnega porabnika električne energije napajati po več ločenih daljnovodih. Za tvorjenje optičnih pre- nosnih zank, ki so temelj za prenosno SDH omre`je, je to dejstvo ve~ kot dobrodo{lo. Vsako telekomunikacijsko vozli{~e v elektroenergetskem objektu ima dve fizi~no lo~eni prenosni poti, kar bistveno pripomore k ve~ji razpolo`ljivosti telekomunikacijskega prenosnega omre`ja. Po drugi strani pa se pojavlja problem, ki izvira iz strogega sledenja opti~nega omre`ja daljnovodnim trasam. V primeru op-ti~nega omre`ja se tako vsi opti~ni kabli stekajo oziroma zdru`ijo v eni to~ki – v RTP Beri~evo. Pred dobrimi {tirimi leti je Eles za~el gradnjo prenosnega SDH omre`ja, katerega temeljna platforma je opti~no omre`je. Opti~no omre`je, ki sledi trasam daljnovodnega omre`ja, je narekovalo »strogo centralizirano« SDH omre`je, ki ga je mo~ graditi v obliki zvezde, kot verige SDH omre`nih elementov, ki izvirajo iz sredi{~a in se v nekaterih primerih za-klju~ijo po istem opti~nem kablu (tako imenovane plo{~ate zanke). V primeru, da opti~no omre`je to omo-go~a, je mogo~e narediti ve~ pravih SDH zank. V primeru Elesa so SDH zanke regijsko oblikovane in se stikajo v eni to~ki – v RTP Beri~evo. RTP Beri~evo je res redundan~ni center vodenja elektroenergetskega sistema Slovenije, vendar se ve~ina telekomunikacijskih podatkov oziroma ve~ina zvez steka na drugi konec Ljubljane – v Republi{ki center vodenja elektroenergetskega sistema Slovenije. RCV in RTP Beri~evo sta povezana z dvema zemeljskima opti~nima kabloma – enim s 30 opti~nimi vlakni in drugim z 288 opti~nimi vlakni. V RTP Beri~evo so trenutno name{~eni {tirje SDH omre`ni elementi, od katerih vsak predstavlja po eno zanko SDH. Tr i zanke SDH s prenosno hitrostjo STM-4 oziroma 622Mbit/s »pokrivajo« [tajersko, Dolenjsko in Primor-sko-Gorenjsko regijo. Te tri zanke so medsebojno povezane s povezavami STM-1 ravno v RTP Beri~evo. ^etr-ta zanka SDH, s prenosno hitrostjo STM-16 v RTP Beri~evo, ni povezana z drugimi tremi zankami STM-4. [tajerska zanka STM-4 in Zahodna zanka STM-16 se »sre~ujeta« tudi v objektu RCV, kjer sta povezani s povezavami s prenosno hitrostjo STM-1. Omre`ni element zanke STM-16 v RTP Beri~evo slu`i ta trenutek kot najpomembnej{e pristopno vozli{~e omre`nih elementov SDH s preno- sno hitrostjo STM-1. Le–ti se namre~ najpogosteje name{~ajo h komercialnim uporabnikom Eleso-vih telekomunikacijskih zmogljivosti. NOVE TEHNOLOGIJE PRINA[AJO NOVE POTREBE Eles trenutno na prostem trgu telekomunikacij nastopa predvsem kot ponudnik najetih vodov. Za tako vrsto ponudnika imamo v Elesu dokaj dobro hrbteni~no prenosno omre`je, ki ga je vsekakor treba dograjevati in nadgrajevati. Dokler Eles globalno ne re{i problema fizi~nega dostopa do kon~nih kupcev, je smiselno, da ostane pri strategiji ponujanja prenosnih zmogljivosti ve~jim kupcem, do katerih je mogo~e polo`iti opti~ni kabel. V skladu s to usmeritvijo mora biti prilagojena tudi morebitna ponudba telekomunikacijskih storitev z dodano vrednostjo (povezava omre`ij LAN ve~jih zakupnikov, centri za za{~ito podatkov). Z ve~anjem prometa v omre`ju SDH in z intenzivnim priklju~evanjem omre`nih elementov s prenosno hitrostjo STM-1, ki se vgrajujejo predvsem pri komercialnih strankah, prihaja do tako imeno- vanih »ozkih grl« v prometnem pretoku. Komercialne uporabnike Ele-sovih zmogljivosti zanimajo predvsem zveze prenosnih hitrosti od 2Mbit/s navzgor, in to na relacijah med Koprom (Gorico), Ljubljano in Mariborom oziroma med na{tetimi mesti in tujino. Glavnina prometa poteka predvsem na relaciji med Ljubljano in Mariborom ter med Ljubljano in Dravogradom, kjer je povezava med Elesovim omre`jem in omre`jem avstrijskega ponudnika telekomunikacijskih storitev UTA. Ve~ine Elesovih kupcev ne zanimajo zveze znotraj posameznih mest, pa~ pa zveze na prej omenjenih relacijah. Zato bo kljub prihodnji realizaciji mestnih zank treba poskrbeti za dovolj velike prenosne zmogljivosti na medmestnih relacijah. Zaradi na-ra{~ajo~e rasti prometa v omre`ju SDH ugotavljamo, da to enostavno postaja pretesno za vse potrebe. Zato so bili v zvezi s tem lani narejeni pomembni koraki. Pripravlja se gradnja {e druge zanke s prenosno hitrostjo STM-16 ter vgradnja prevezovalni-kov SDH na lokacijah RTP Beri~evo, HE Dravograd ter RTP Maribor. Bolj kot trenutno aktualne dograditve omre`ja SDH so zanimivi na~rti o prestrukturiranju obstoje~ega om-re`ja SDH ter gradnji novega hrbte-ni~nega prenosnega omre`ja, na katerega bi se prestrukturirano obstoje~e omre`je SDH navezovalo. Zavedati se moramo, da je trenutno obstoje~e omre`je SDH prvenstveno namenjeno prenosu signalov, ki zgodovinsko izhajajo iz sveta govora. S po-ve~anjem podatkovnega prometa prihaja vedno bolj v ospredje prenosna tehnologija DWDM (gosto multi-pleksiranje valovnih dol`in). Ker pa je multipleksiranje valovnih dol`in {e vedno sorazmerno draga prenosna tehnologija, je smotrno pred njeno uvedbo karseda izrabiti prenos ene valovne dol`ine skozi opti~no vlakno. Tak na~in prenosa nam omogo~ajo zelo zmogljiva opti~na stikala oziroma prenosne naprave nove generacije. BORIS LAGLER 41 13. mednarodna konferenca o za{~iti elektroenergetskih sistemov PSP 2002 Organizator: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko Slovenija, Bled 25.–27. september 2002 Univerza v Ljubljani, Laboratorij za EES v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, Sloko Cigre in Slovensko sekcijo IEEE, pod vodstvom prof. dr. F. Gubine organizira 13. mednarodno konferenco o za{~iti elektroenergetskih sistemov z naslovom »Power System Protection - PSP 2002«, ki bo potekala od 25. do 27. septembra 2002 v hotelu Golf na Bledu. Konferenca je mednarodna, zato bo uradni jezik angle{ki. Strokovnjaki naj prijavijo referate z naslednjih podro~ij: 1. Razvoj digitalnih za{~itnih algoritmov 2. Dolo~anje mesta okvare in analize okvar 3. Novi koncepti v za{~iti elektroenergetskega sistema 4. Integracija funkcij za{~ite, vodenja in telekomunikacijske opreme v postajah 5. Kooordinacija in nastavitev za{~ite v tr`nih razmerah 6. Vzdr`evanje za{~itnih sistemov 7. Simulacijska in preizku{evalna orodja 8. Komunikacije in komunikacijski protokoli v za{~itni tehniki 9. Ocenitev in bla`itev motenj pri kakovosti elektri~ne energije 10. Zamenljivost za{~itnih sistemov in komponent 11. Primeri iz prakse Podjetja vabimo, da na konferenci sodelujejo kot sponzor oziroma z reklamnim oglasom v zborniku konference. Vabimo vas tudi, da na konferenci predstavite va{e proizvode, saj se je bo udele`ilo ve~je {tevilo doma~ih in tujih strokovnjakov s podro~ja za{~ite elektroenergetskih sistemov. Podrobnej{e informacije lahko dobite: Tajni{tvo PSP 2002, dr. Jurij Curk, Iskra Sysen, tel.: 01 500 43 00, ali mag. Gregor Verbi~, Fakulteta za elektrotehniko, Tr`a{ka 25, 1000 Ljubljana, tel: 01 4768 291, faks: 01 4264 651, e-po{ta: conferendstrela.fe.uni-lj.si, ali na internetu: http//www.psp-conference.org SLOKO CIG [TUDIJSKI KOMITE 22 aEDktivnej{imi ^eprav se {tudijski komiteji Sloko Cigre sestajajo bolj poredko, to ne pomeni, da njegovi ~lani niso aktivni, temve~ ravno nasprotno, da se sestajajo predvsem tedaj, ko je treba pregledati potek opravljanja zastavljenih nalog in se dogovoriti za akcije v prihodnje. Dela je namre~ precej, ~asa med posameznimi konferencami pa malo. V prostorih Elesa se je 12. februarja na svoji redni letni seji sestal {tudijski komite 22 SLOKO CIGRE, ki se ukvarja s problematiko, povezano z nadzemnimi vodi. Seja je bila namenjena pregledu aktivnosti v minulem letu, ~lani pa so se lahko seznanili tudi z nekaterimi napovedanimi spremembami v sami organiziranosti te svetovne strokovne organizacije in najnovej{imi ugotovitvami s posameznih strokovnih podro~ij, vklju-~enih v delo tega {tudijskega komiteja. Kot je uvodoma poudaril predsednik dr. Franc Jakl, so bili ~lani tega {tudijskega komiteja tudi v minulem letu med aktivnej{imi, o ~emer pri~a tudi bogat seznam udele`b na do-ma~ih in mednarodnih strokovnih konferencah ter aktivno sodelovanje v vseh vidnej{ih {tudijskih delovnih skupinah, med katerimi naj za obuditev spomina omenimo 5. konferenco slovenskih elektroenergetikov maja lani na Bledu, zasedanje {tudijske skupine za vodnike na [vedskem, mednarodno konferenco o zaledenitvah na Norve{kem, pa {tudijske skupine za meteorologijo pri nadzemnih vodih v Ju`ni Afriki in zasedanja nacionalnih komitejev Hrva{ke ter Bosne in Hercegovine. ^lani {tudijskega komiteja 22 so poleg tega imeli tudi vrsto formalnih in neformalnih sre~anj s predstavniki drugih nacionalnih komitejev, ki delujejo v okviru pari{ke CIGRE, precej truda pa so vlo`ili tudi v nadaljevanje dela za izdelavo novih predpisov s podro~ja gradnje nadzemnih vodov in pridobitev ustrezne zakonodaje s tega podro~ja. Kot smo lahko sli{ali, delo v zvezi s tem {e ni v celoti kon~ano, ~eprav je bila prva pobuda za sestavo novega pravilnika o gradnji nadzemnih vodov napetosti 1 do 400 kV dana `e leta 1995. S sklenitvijo pogodbe z EIMV leta 2000 so se zadeve sicer za~ele premikati, tako da je bil lani izdelan osnutek {tudije in opravljena tudi revizijska obravnava, s ~imer je vsaj po tehni~ni plati ta projekt v sklepni fazi. Vendar pa bo potrebno {e veliko truda do dokon~ne objave pravilnika oziroma izpeljave celotnega uradnega postopka. Druga~e pa bi lahko naloge, ki ~lane tega {tu-dijskega komiteja {e ~akajo v prihodnje, najbolje opredelili kar z ugotovitvami, ki so jih sprejeli po peti konferenci slovenskih elektroe-nergetikov. Ob uvajanju tr`nih zakonitosti postaja u~inkovita izko-ri{~enost daljnovodov {e bolj pomembna, slednjo pa je mogo~e do-se~i le z dinami~nim monitoringom tehni~nih obremenitev daljnovodov s pomo~jo geografskega informacijskega sistema, ki ga bo treba {e do- polnjevati. Prav tako je treba pridobiti mikro meteorolo{ke podatke za predvidene trase daljnovodov, ki jih {e na~rtujemo (400 kV Beri~e-vo–Kr{ko, Cirkovce–Mad`arska in Okroglo–Italija. Glede na vrsto novosti pri tehnolo{kih re{itvah vodnikov je v razmerah sprostitve trga z elektri~no energijo treba izdelati {tu-dijo optimizacije vodnikov v slovenskem prenosnem omre`ju, nadaljevati je treba s sistemati~nim zbiranjem podatkov o u~inkovitosti delovanja medfaznih distan~nikov pri pre-pre~evanju medfaznih kratkih stikov na dvosistemskih 110 kV daljnovodih, ki nastajajo zaradi dodatnih ob-te`b. Prav tako bo treba {e naprej zbirati podatke o elektromagnetnem sevanju v naravnem in `ivljenjskem okolju na terenu, in sicer predvsem z namenom spremembe sedanje zelo stroge slovenske uredbe, ki projektantom in graditeljem daljnovodov povzro~a veliko te`av in stro{kov. Veliko strokovnih nalog pa se nana{a tudi na nadaljnje analize in spremljanje dogajanj, povezanih z uvajanjem novih materialov in tehnologij, kot so kompozitni izolatorji, za{~itni vodniki z vgrajenimi opti~nimi kabli in podobno, ter tudi na spremljanje novih okoljevarstvenih standardov in njihovo uvajanje v elektroenergetiko. Zanimiva naloga v okviru {tudijske- 43 44 ga komiteja 22 je tudi priprava {tudi-je o vplivu vetra, padavin in temperatur na samo obte`bo vodnikov ter oblikovanje teh ugotovitev v pravilnik, ki bo v pomo~ projektantom in graditeljem, pri ~emer je bila tokrat ~lanom na kratko predstavljena tudi raziskovalna naloga na temo vetrovnih pritiskov v Sloveniji, ki naj bi bila tudi podlaga za izdelavo nacionalne vetrovne karte. NOVA ORGANIZIRANOST CIGRE Mednarodna CIGRE s sede`em v Parizu sodi med najve~je strokovne organizacije na svetu, saj zdru`uje kar 52 nacionalnih komitejev z vsega sveta, med njimi tudi iz Slovenije. Dosedanje delo je bilo organizirano v 15 {tudijskih komitejih in {tevilnih delovnih podskupinah. Kot je povedal mag. Kre{imir Baki~, je bil na spomladanskem zasedanju tehni{ke-ga in administrativnega odbora CI-GRE Paris, ki je zasedal aprila lani na Kitajskem, obravnavan predlog nove organiziranosti, bolj prilagojen strukturnim spremembam znotraj energetskega sektorja kot posledice odpiranja trga z elektri~no energijo. Tako naj bi bilo namesto 15 poslej 16 {tu-dijskih komitejev, od tega deset dosedanjih in {est novih. [tudijski komite 22 je tako preimenovan v B 2 in bo poleg prenosa vseboval {e distribucijo, med komiteje z novimi vsebinami pa gre {teti predvsem komite za regulacijo in trgovanje z energijo ter za distribucijske sisteme in razpr{eno proizvodnjo. Tak{na nova organiziranost CIGRE naj bi bila sprejeta na le-to{njem zasedanju avgusta v Parizu in se bo posledi~no prenesla tudi na vse nacionalne komiteje. V zvezi s tem je bilo {e re~eno, da sama reorganizacija ne bo bistveno vplivala na {tevilo slovenskih zastopnikov v organih CI-GRE, kjer imamo na posameznih polo`ajih ta hip {est ~lanov. Vsekakor pa bi bilo treba premisliti o morebitnem sodelovanju tudi v novih predlaganih {tudijskih komitejih in vklju-~itvi mlaj{ih sodelavcev, saj je ravno sodelovanje doma~ih strokovnjakov v tak{nih organizacijah najbolj{a pot za bogatitev strokovnega znanja, izmenjavo izku{enj in prenos sodobnih tehnologij v Slovenijo. BRANE JANJI] z mi{ko po Internetu Nabiralnik, poln e-slame E-slama je danes eno od najve~jih internetnih prekletstev. Sestavljajo jo neza`elena elektronska sporo~ila, pogosto obogatena s komercialno ali skrito pridobitno vsebino, ki jih avtorji v mno`i~nih dvojnikih po{iljajo na {tevilne e-naslove. Ameri{ki izraz spam so ~lani razvpite komedijantske skupine Monty Phyton prevzeli od podjetja Hormel, ki {e danes proizvaja plo~evinke jedi iz zmlete svinine - SPAM. Te se {e radostno spominjajo pre`iveli ameri{ki marinci iz druge svetovne vojne. [ e dolgo po letu 1994, ko sem za~el uporabljati internet, se nisem dosti razburjal zaradi e-slame, vendar mi je zadnje leto dokon~no prekipelo. Morda `e ka`em znake pregovorne sitnobe, ki se v mo{ke kosti naseli v srednjih letih, in sem zato manj strpen do e-po{tnih neumnosti. Vsak dan namre~ dobim tri ponudbe za poceni viagrine nadomestke, pet povabil za obisk spletnih iger na sre~o, dve ponudbi za podalj{anje pomembnega mo{kega tkiva, sedem naslovov za ogled prijaznih Azijk in dva predra~una za programje DeCSS, s katerim naj bi menda brez te`av izdeloval nezakonite dvojnike digitalnih filmov na plo{~ah DVD. Mimogrede, sto dolarjev za DeCSS si lahko privar~ujemo, ~e si programje v spletu poi{~emo sami, ker je tam zastonj. Ne smem pozabiti {e na prijazne nasvete o tem, kako v mesecu dni za-slu`iti 25.000 dolarjev ali kako poslati veri`no pismo naprej na deset naslovov in s tem prepre~iti, da bi mi sredi Pre{ernove odpadlo levo stopalo, da bi se mi {efinja gopodinjstva odselila na Sicilijo in da bi mi ne poginili odojki, ki jih redim na balko- nu. V ZDA se je `e {est milijonov ljudi v 24 zveznih dr`avah prijavilo, da ne `elijo prejemati »teletr`enjskih telefonskih klicev«, kar jim omogo~a nova zakonodaja za prepre~evanje ne-za`elene telefonske prodaje. Mimogrede - tako zakonodajo bi potrebovali tudi pri nas, saj nam ~edalje bolj te`ijo po telefonu, ali `e vemo, kako bomo na stara leta samo z dr`avno pokojnino `ivotarili in ali smo `e na-ro~ili novi leksikon o no~nem `ivlje-nju oran`noglavih `ab. To me ne zanima, saj z mojim delovnim urnikom pokojnine ne bom do~akal, za sociologijo `abjih zabav pa se kot neinte-lektualec ne zanimam. @al ve~ina in-ternetnih izvedencev tako v Ameriki kot tudi v Evropi meni, da zakonodaja proti po{iljanju e-slame ne bo nikoli za`ivela, saj jo je zelo te`ko uveljavljati prav zaradi neizmernih ko-li~in neza`elenih sporo~il, ki jih je po nekaterih ocenah `e za polovico vse svetovne e-po{te. Predstavnik organizacije SpamCon za boj proti e-slami je prepri~an, da e-po{tni seznami prejemnikov, ki no~ejo e-slame, ne bodo nikoli delovali prav zaradi precej ve~je zme{nja-ve z naslovi v internetu kakor pa v javnem telefonskem omre`ju. Nekateri e-naslovi naj bi ohlapno pripadali na stotine uporabnikom, medtem ko naj bi posamezniki imeli tudi na ducate razli~nih e-predal~kov, ki jih menjavajo kot umazane spodnjice. Kljub temu ameri{ki bojevniki proti e-slami pozdravljajo odlo~itev sodnika za prekr{ke v zvezni dr`avi Washington, ki je {tirim e-slamarjem na-lo`il, da morajo uporabniku Bennet-tu Haseltonu pla~ati vsak po 500 dolarjev. Po{iljatelji naj bi kr{ili tri leta star protislamovski zakon Washingto-na, po katerem je prepovedano po{il-jati elektronska sporo~ila, ki nimajo veljavnih oziroma pravih naslovov v polju »Od:« - »From:«. Premika se tudi v Evropski zvezi (EU). Njeni ministri za telekomuni- kacije so v za~etku lanskega grudna oziroma decembra glasovali za splo{no prepoved po{iljanja e-slame, saj naj bi bila Evropa tik pred silovitim preskokom e-slame iz internet-nih po{tnih sistemov v mobilni spo-ro~ilni sistem SMS. Predstavljamo si lahko, kako bi {ele vsi preklinjali, ~e bi za~eli vsak dan dobivati na desetine besedilnih reklam na zaslone svojih mobidud! Prepoved internetne in esemesovske e-slame je del osnutka novega evropskega zakona o elektronski zasebnosti in komunikacijah. Belgijski telekomunikacijski minister Rik Daems meni, da je zdaj `e popolnoma jasno, da bo EU od po{ilja-teljev mno`i~ne »poslovne e-po{te« zahtevala, da od naslovnikov pridobijo izrecno privoljenje, preden jih zasujejo z elektronskimi sporo~ili. Evropska zdru`enja za za{~ito porabnikov so navdu{eno sprejela od-lo~itev Ministrskega sveta EU, saj naj bi e-slama po ocenah Evropske komisije stala porabnike v dr`avah EU kar deset milijard evrov na leto. Zakon zdaj ~aka na razpravo v Evropskem parlamentu. No, za zdaj lahko obi~ajnega uporabnika e-po{te naju~inkoviteje za{~iti kar njegov internetni dobavitelj (ISP), ki v svojih stre`nikih odstranjuje najbolj o~itno e-slamo in opozarja druge ISPe, naj mu je po medomre`nih vodih ne po{iljajo. S splo{no gonjo proti e-slami pa niso zadovoljni prav vsi, saj mno`i~na ne-naro~ena komercialna e-pisma naj ne bi bila vedno protizakonita. Predstavniki ameri{ke industrije za e-po{tno tr`enje (e-mail marketing) opozarjajo, da bodo kmalu sami potrebovali zakonsko za{~ito pred pretiranim preganjanjem e-slame, ~e `eli-jo {e naprej trgu zagotavljati »po{te-ne storitve«. Normalnemu ~loveku se v~asih zdi neverjetno, da se slamar-jem spla~a razpe~evanje najbolj bebastih poslovnih ali duhovnih besedil na desettiso~e e-naslovov po svetu. Tudi za {irjenje e-slame namre~ veljajo `elezna kapitalisti~na pravila: ~e ne bi vsaj kak odstotek prejemnikov odgovarjal na e-slamo, bi ta prenehala kro`iti po medomre`nih `ilah in jih ma{iti. ^e ne bi na neza`elena e-sporo~ila nih~e odogovarjal, bi s ~asom e-slama izginila. P. T. B a r-num, cirkusant in ameri{ka legenda ljudske zabavi{~ne industrije, je ne-ko~ menda povedal, da se vsako minuto rodi nov naivne`. 45 ^e je morda del~ek slovenske po-so~nine res poniknil v internetnih globinah Nigerije in so {tevilke slovenskih kreditnih kartic ~islane v ruskih in kajmanskih pornografskih spleti{~ih, potem smo Kranjci res `e postali del smelega novega kibernet-skega sveta. Morebiti smo dana{nji internetniki do grla siti e-slame, ven- dar je bodo ~ez nekaj stoletij toliko bolj veseli arheologi oziroma antropologi. V zapra{enih katakombah interneta 24. stoletja bodo pre`iveli po-rumeneli dvojniki slamnatih e-pi-sem, ki bodo nema pri~a o stanju medomre`ne civilizacije na prelomu tretjega tiso~letja. Na svidenje, torej: urno moram odpreti smetnjak v svo- jem po{tnem programu in iz njega re{iti naslov podjetja, ki prodaja pilule za pove~anje dlakovosti mo{kega oprsja in IP-{tevilko spleti{~a pridnih dekel, ki pridejo navidezno o~istit mojo sobo za 1000 tolarjev na uro ... DAVID PAHOR AMSTERDAMSKA BORZA ELEKTRIKE (http://www.apx.nl/) Spletna stran nizozemske borze za trgovanje z elektriko je oblikovana klasi~no »energetsko« - strogo in enostavno. Na vrhu vsake strani je nespremenljivo modro zglavje s {tirimi ob~imi in stalnimi skoki na Povezave, Odgovore, E-po{to in Slo-var~ek. Leva navpi~na usmerjevalna pasica v istem modrem odtenku vsebuje menij-ski stolpec z vsemi povezavami, med katerimi so najbolj zanimive Sistem trgovanja, Tr`ni izidi, Podatki o dru`bi in Tiskovno sredi{~e. @al nas zadnja ne pripelje do iskalnega polja za poizvedovanje po polnem besedilu, vendar imamo na voljo vsaj ves arhiv prispevkov. Dru`bo APX (Amsterdam Power Exchange) so na Nizozemskem ustanovili, da bi podpirala ~im hitrej{o liberalizacijo doma~ega in evropskega trga elektri~ne energije. APX je prva evropska borza z elektriko, ki `e od samega za~etka delovanja omogo~a tudi mednarodno trgovanje. Ena od njenih pomembnej{ih storitev je dnevni, takoj{nji trg (spot market), s katerim lahko proizvajalci, distributerji, veliki porabniki, trgovci in industrijski uporabniki kupujejo in prodajajo elektriko dan vnaprej. Samodejni ra~unalni{ki sistem meri u~inkovitost trga z objavljanjem sprotnih cen, kar zagotavlja obse`no preglednost trga in dobro povezljivost z drugimi evropskimi elektroborzami. Od za~etka leta 2001 trguje APX `e z desetino vse elektri~ne porabe na Nizozemskem. Poleg takoj{njega trga pa so Nizozemci razvili tudi izravnalni trg (adjustment market), ki udele`encem daje ute~ene postopke za odpravljanje tr`nih neravnovesij. Te se nenapovedano pojavljajo ve~krat na dan zaradi naklju~nih nihanj v porabi ali proizvodnji elektri~ne enrgije. Izravnalni trg APXa uporablja model urnih cen in koli~in ter blokovnega trgovanja, da kot posrednik samodejno usklajujeje ponudbo in povpra{evanje med kon~nimi udele`enci, ki pri tem ne trgujejo neposredno drug z drugim. Izravnalni trg teko~e in stalno objavlja natan~ne podatke, kot so prodajne in nakupne cene v evrih na MWh ter obseg sklenjenih poslov. 46 SPLETNI PRIROČNIKI SAFARI (http:l/safari.oreilly.com/) Ste že kdaj preklinjali, ko ste hoteli kupiti najnovejši angleški priročnik o priljubljeni pisarniški zbirki ali programu za grafično oblikovanje, pa so vas v knjigarni grdo presenetili s ceno, ki je krepko presegala 10.000 tolarjev? No, po lastnih besedah se je ameriška založba O’Reilly odločila, da deskarskim knjižnim moljem omogoči, da lahko v elektronski knjigarni Safari prebirajo vsebino njenih knjig in priročnikov drugih založb, kot so Addison Wesley, Adobe Press, New Riders, Prentice Hall in Peachpit Press. Po Safarijevem e-seznamu lahko iščemo po vseh objavljenih naslovih računalniških in informacijskih priročnikih ter si brezplačno ogledujemo vzorčne strani. Če se ojunačimo, lahko že za 10 mesečnih dolarjev začnemo brati s spletnim brskalnikom. Seveda pa s tem ne kupimo knjige v elektronski obliki, temveč samo plačamo za njen ogled na daljavo. Izbiramo lahko med stotinami knjig v tako raznolikih zvrsteh, kot so poslovni programi, večpredstavnost, programiranje ali pa razvoj spletnih strani, upravljanje strežnikov in načtrovanje sistemov IT. Ali je Safari prava rešitev za zvedave bralce, pa je odvisno tudi od tega, ali že sodimo v novi elektronski rod ki ga ne moti stalno bolščanje v katodno cev, ali pa nam je še vedno ljubše šelestenje papirja med prsti. Kar se tiče mene, bi lahko že nocoj zagnal svoj monitor skozi okno na nič hudega slutečo mačko, ki se prav zdaj odpravlja na nočno izmeno ... smu~arska tekmovanja ZIMSKE IGRE HIDROPROIZVODNJE Na smu~i{~ih Areha je v organizaciji {portnega dru{tva Dravskih elektrarn 1. februarja potekalo `e deseto zimsko {portno sre~anje smu~arjev vseh slovenskih hidroelektrarn, tekmovanj pa so se udele`ili tudi gostje iz Italije. Dru`enje ljubiteljev zimskih {portov iz {portnih dru{tev Dravskih, Savskih in So{kih elektrarn so lani sicer prekinile izjemno neugodne sne`ne razmere in ~eprav je sprva kazalo, da letos ne bo tak{nih te`av, je narava organizatorjem znova obrnila hrbet, tako da so se morali kar krepko potruditi za ustrezno pripravo velesla-lomske proge. Kakor koli `e, tekmovanje je v celoti uspelo in prepri~an sem, da je bilo vseh 82 tekmovalk in tekmovalcev s tradicionalno dobro organizacijo {tajerskih gostiteljev tudi tokrat zadovoljnih. Sicer pa kot je v pozdravnem nagovoru pred podelitvijo odli~ij poudaril novoizvoljeni predsednik {portnega dru{tva DEM Viljem Pozeb, je smisel zimskih in poletnih merjenj {portnih mo~i predstavnikov slovenske hidropro-izvodnje predvsem v dru`enju in medsebojnem spoznavanju sodelavcev, ki opravljajo podobna dela in so tudi druga~e poslovno povezani, a imajo le malokrat prilo`nost tudi za osebne in bolj neformalne stike. Da tak{no sodelovanje Dravskih elek- Prehodni pokal bo treh zaporednih zmagah svoje stalno mesto dobil v Novi Gorici. Najhitrej{a med vsemi sta tokrat pri{la iz So{kih elektraren. trarn sega tudi zunaj državnih meja, potrjuje tradicionalna udeležba tekmovalcev iz Italije, ki so že nekaj let redni udeleženci tovrstnih srečanj, pri čemer so bili tudi letos vabljeni predstavniki Hrvaške in Avstrije, ki pa se žal srečanja tokrat niso mogli udeležiti. Drugače pa hidraši športne igre vedno izrabijo tudi za poslovno srečanje na direktorski ravni in tudi letos ni bilo nič drugače, pri čemer so bila seveda v ospredju vprašanja, povezana s skupnim nastopom v okviru holdinga slovenskih elektrarn. Kot smo lahko slišali v pozdravnih besedah pred podelitvijo medalj najboljšim, si bodo podjetja vsekakor prizadevala, da bi ohranili tovrstno druženje še naprej, pri čemer naj bi se že prihodnje leto srečali na skupnih igrah vseh združenih proizvodnih podjetij. SENG NAJBOLJŠE ZE TRETJIČ Letošnjega tekmovanja v veleslalomu se je udeležilo 56 tekmovalcev in 21 tekmovalk, med sabo pa se je pomerilo tudi pet gostov iz Italije. Moški so tekmovali v štirih, ženske pa v treh starostnih skupinah, pri čemer je bil pri prvih absolutno najhitrejši Matej Bradaška iz SENG s časom 40,85, najhitrejša med vsemi pa Edita Ger-bec (47,05) tudi iz SENG. Ker so se veleslalomisti iz Soških elektrarn dobro odrezali tudi v posameznih starostnih skupinah, je tudi skupna zmaga z osvojenimi 168 točkami pripadla Soškim elektrarnam, ki so si tako s tretjo zapovrstno zmago v trajno last prislužili tudi prehodni pokal. Na drugo mesto so s 147 točkami prismučali predstavniki Savskih elektrarn, skupno 141 osvojenih točk Dravskih elektrarn pa je na koncu zadostovalo le za tretje mesto. In kako so se po posameznih tekmovalnih skupinah odrezali posameznice in posamezniki? V najmlajši skupini deklet do 30 let je bila najhitrejša Edita Gerbec (SENG), druga Ne-venka Gerbec (SENG) in tretja Joži Stopfer (SEL). V skupini od 31 do 40 let je največ smučarskega znanja pokazala Nives Podgornik (SENG), za njo se je uvrstila Simona Gorše (SEL) in tretja je bila Minka Vidovič (DEM). V skupini C od 41 do 50 let pa je vratca na progi najhitreje premagala Maja Kramar (SEL), druga je bila Sonja Ločniškar (SEL) in4/ smu~arska tekmovanja 48 tretja Aleksandra Pirih (SENG). Med mladinci do 30 let pa se je najbolje odrezal Matej Brada{ka (SENG), sledil mu je Bo{tjan ^opi (prav tako SENG) in kot tretji je skozi cilj prispel Jani Koselj (SEL). V skupini od 31 do 40 let se je najbolje odrezal Marko Grmek (DEM), drugi je bil Miran Krelj (SEL) in tretji Samo Pirjevec (SEL). V kategoriji C, v kateri so mo{ki od 41 do 50 let, so prva mesta v celoti pripadla DEM, in sicer je bil najhitrej{i Oto Pernat, drugi Zlatko Urih in tretji Danilo A`nik. Med tistimi nad 50 let pa se je po strmini najhitreje spustil Jo`e Zor~ (SENG), za njim je bil na cilju Valter Capl (DEM) in kot tretji je prispel Edo Haberman (DEM). Med gosti iz Italije pa se je najbolje odrezal Gian-paolo Fregonese, za njim je nekoliko zaostal Primo Puntil in tretji je bil Renzo Casali. Ob tem naj {e omenimo, da so se gostje iz sosednje dr`ave ob tej prilo`nosti {e enkrat iskreno zahvalili za izkazano gostoljubje in slovenske predstavnike hkrati povabili na dr`avno smu~arsko tekmovanje italijanskih elektroenergeti-kov, ki bo marca. BRANE JANJI] IGRE V CERKNEM Devete zimsko {portne igre so us-pe{no uresni~ili kolegi iz podjetja Elektro Primorska. V smu~arskem centru Cerkno so se 2. februarja v veleslalomu in smu~arskem teku v vseh starostnih kategorijah pomerili tekmovalci iz vseh petih elektrodi-stribucijskih podjetij. Tudi tokrat se je pokazalo, da tovrstne prireditve poglabljajo prijateljsko sodelovanje med distribucijskimi podjetji. V ~asu brezdu{ne gonje za materialnimi dobrinami je prizadevanje za ~love{ke in {portne vrline {e toliko bolj pomembno. »Kjer zima postane u`itek«, je med drugim zapisano v reklamnem prospektu smu~arskega centra Cerkno. In tako je tam tudi v resnici. Veronika Fermevc - Ban iz Slovenske Bistrice je kot udele`enka sre~anja povedala, da je bilo v resnici {e lep{e, kot je prikazano na razglednicah z zimskimi motivi Cerknega. Na hitro je smu~arsko sceno takole opisala: le- Hidra{i {portna tekmovanja vedno izrabijo tudi za poslovna sre~anja, na katerih bolj spro{~eno obravnavajo aktualna vpra{anja. Zimske {portne igre v Cerknem bodo distributerjem gotovo ostale v lepem spominu. po vreme, vse velike povr{ine so bile zasne`ene, smu~arski tereni so bili primerni za vse kategorije smu~arjev, odli~na organizacija gostiteljev, od priprave veleslaloma in smu~arskih tekov, pa vse do priprave malic, ~aja, kosila in zabavnega programa ob proglasitvi rezultatov tekmovanj v hotelu Cerkno. Elektro Primorska si kot organizator zimskih {portnih iger vsekakor zaslu`i veliko pohvalo in zahvalo za vse, kar je omogo~ila ude-le`encem tekmovanj. Skrivnost us-pe{ne organizacije iger se verjetno skriva v dejstvu, da so Primorci trma- sti, vztrajni in dobri ljudje. Kot je povedala Neva Tabaj, direktorica splo{-nega sektorja Elektro Primorske, si `elijo, da bi z dobrim sodelovanjem med distribucijskimi podjetji nadaljevali tudi v prihodnje, pa ne samo v {portu, temve~ tudi na drugih po-dro~jih. Na tekmovanju na devetih zimsko {portnih igrah v Cerknem, ki je potekalo v vseh starostnih kategorijah, so bili v kon~nih in skupnih razvrstitvah dose`eni naslednji pomembnej{i rezultati: 80155? Veleslalom - `enske: 1. Mojca Kremsar 2. Andreja Ulbin 3. Irena Dolar 4. Damjana Pernu{ 5. Tina Macarol Veleslalom - mo{ki: 1. Ale{ Rozman 2. Jaka Pavlin 3. Zoran Rutar 4. Gregor [tern 5. Bo{tjan Topolovec Smu~arski teki - `enske: 1. Erika Juvan 2. Damjana Pernu{ 3. Nata{a Oblak 4. Mojca Lampe 5. Irena Dolar Smu~arski teki - mo{ki: 1. Bo{tjan Ule 2. Marko Rupnik 3. Matej Fele 4. Toni Lek{e 5. Primo` Sokli~ Veleslalom skupno: 1. Elektro Gorenjska 2. Elektro Ljubljana 3. Elektro Celje 4. Elektro Primorska 5. Elektro Maribor Smu~arski teki skupno: 1. Elektro Ljubljana 2. Elektro Gorenjska 3. Elektro Primorska 4. Elektro Maribor 5. Elektro Celje Skupna uvrstitev: 1. Elektro Gorenjska 2. Elektro Ljubljana 3. Elektro Primorska 4. Elektro Maribor 5. Elektro Celje MIRO JAKOMIN DESETI JUBILEJNI VELESLALOM 2002 [portno dru{tvo Elektro Ljubljana je tudi letos v dolenjskem smu~arsko rekreacijskem centru na Ga~ah pri ^rmo{njicah organiziralo tekmovanje v veleslalomu. Na razpis se je prijavilo 106 ~lanov {portnega dru{tva. Tekmovanje je bilo organizirano po pravilniku smu~arske zveze Slovenije in kriterijih tekmovanja {portnega dru{tva Elektro Ljubljane. Tekmoval- ci so bili razporejeni v posamezne `enske in mo{ke starostne skupine. @rebanje {tartnih {tevilk je bilo 17. januarja v sejni dvorani upravne stavbe Elektro Novo mesto. ^lani in ~lanice {portnega dru{tva Elektro Ljubljana so tekmovali v naslednjih tekmovalnih razredih: A razred – `enske, rojene leta 1962 in starej{e - prijavljenih 5 tekmovalk B razred – `enske, rojene leta 1963 in mlaj{e - prijavljenih 7 tekmovalk C razred – mo{ki, rojeni leta 1952 in starej{i - prijavljenih 16 tekmovalcev D razred – mo{ki, rojeni leta 1953 do 1967 - prijavljenih 42 tekmovalcev E razred – mo{ki, rojeni leta 1968 in mlaj{i - prijavljenih 36 tekmovalcev Na lepo urejenem smu~i{~u je smu~arsko dru{tvo Krka Rog iz Novega mesta postavilo veleslalomsko progo in pripravilo vse potrebno za izvedbo smu~arske tekme. Sodniki ob progi so budno spremljali vo`njo tekmovalcev med vratci, merilna naprava pa je zapisovala ~ase {tarta in prihoda v cilj za vsakega tekmovalca. Prvi trije uvr{~eni tekmovalci v posameznem razredu so na proglasitvi rezultatov ob spodnji postaji sede`nice prejeli za svoje sodelovanje in uspeh medalje. Tekmovanje se je to~kovalo tudi za izbiro najbolj{ega {portnika leta, najbolj{i trije tekmovalci v posameznih kategorijah pa se bodo udele`ili IX. zimskih {portnih iger elektrogospodarskih podjetij, ki bodo organizirane 2. februarja v Cerknem. Ob vzno`ju belih strmin so se udele`enci po uspe{nem tekmovanju in smuki lahko malo ogreli s ~ajem in toplo malico. Kljub hladnemu in meglenemu sobotnemu dnevu je bilo ozra~je prijetno.Taka in podobna sre~anja so nadvse dobrodo{la, saj se z dru`enjem v prijetnem pogovoru izmenjajo {tevilna mnenja, spletajo nova prijateljstva, kar precej pripomore tudi k bolj{emu poslovnemu sodelovanju. 49 Nasmejani obrazi najuspe{nej{ih tekmovalk pri~ajo o dobrem vzdu{ju. smučarska tekmovanji zantmtvoi REZULTATI TEKMOVANJA Ženske Razred A 1. mesto Olga Gindiciosi 01:07:44 2. mesto Vilma Marolt 01:07:94 3. mesto Milena Šerbec 01:08:16 Razred B 1. mesto Nataša Oblak 01:01:32 2. mesto Mojca Lampe 01:01:75 3. mesto Nataša Blažič 01:02:37 Moški Razred C 1. mesto Tone Avsec 00:52:03 2. mesto Bojan Rode 01:00:31 3. mesto Jože Pajk 01:00:87 Razred D 1. mesto Jaka Pavlin 00:46:72 2. mesto Matjaž Filipič 00:49:01 3. mesto Edi Sili 00:49:33 Razred E 1. mesto Albert Slavic 00:47:99 2. mesto Jože Berdajs 00:50:04 3. mesto Iztok Turk 00:50:69 MARKO PIKO JUBILEJNO 40. SMUČARSKO TEKMOVANJE STEWEAG V SCHLADMINGU Steweag, avstrijska elektrogospodarska družba, ki je v zadnjih letih pre-rasla v koncem z zelo raznoliko de--''' javnostjo, je tudi letos že štiridesetič po vrsti organizirala tradicionalno zimsko športno srečanje. Veleslalom-sko tekmovanje, ki se ga poleg zaposlenih v koncernskih družbah Ste-weaga udeležujejo tudi moštva z Madžarske, iz Slovaške, Slovenije in moštvo intendantskega regimenta avstrijske vojske, je z več kot 280 prijavljenimi tekmovalci kar obsežen organizacijski projekt. Čeprav je prireditev potekala v Schladmingu, znanem turističnem središču, pa je organizator z veliko težavo zagotovil prenočišča za vse nastopajoče. Prav te težave pa bodo lahko tudi vzrok, da bo verjetno prekinjena štiridesetletna tradicija. Tudi slovensko moštvo se lahko pohvali z dolgoletno udeležbo, saj prvi začetki segajo v sedemdeseta leta. Tradicionalni so tudi dobri rezultati, saj so slovenski tekmovalci redno zasedali zmagovalne stopničke. Iz statistike letošnjega tekmovanja lahko razberemo, da se je od 268 prijavljenih tekmovalcev uspešno prebilo do cilja 212 tekmovalcev. Tekmovali so na krajši progi z višinsko razliko 110 metrov in z 20 vratci ter na daljši progi s 190 metri višinske razlike in s 35 vratci. Med starejšimi gospodi je letos zmagal Brane Ramus iz Elektro Gorenjske in za 1,25 sekunde pustil za sabo drugo uvrščenega Tomaža Jamnika. Nehvaležno četrto mesto sta si letos priborila vsak v svoji kategoriji Blaž Andolšek in Aleš Rozman, oba iz Elektro Gorenjske. Uspeh sva dopolnila še oba udeleženca iz Elesa, in sicer si je Miran Zver prismučal 24. mesto v svoji kategoriji, med starejšimi damami pa je tudi podpisani uspelo letos prismučati srebrni pokal. Ponovno smo torej Slovenci dokazali, da smo smučarski narod in da smo dovolj borbeni tudi v številčno močni konkurenci. Upamo lahko samo, da organizatorske težave in reorganizacija družbe ne bodo prekinili dolgoletne tradicije. Športna srečanja namreč utrjujejo prijateljske vezi med udeleženci in prispevajo k občutku večje povezanosti med zaposlenimi v elektrogospodarskem okolju, ki se naglo spreminja. MARJETA MARCON ODOBRENA GRADNJA NAJVEČJE ELEKTRARNE NA VETER Po besedah ministra za pomorstvo Franka Faheyja je irska vlada januarja odobrila gradnjo največje elektrarne na veter na svetu, ki bo na sipini v irskem morju, južno od Dublina. Projekt, ki ga bo izvedel konzorcij Irish Eirtricity, je vreden 630 milijonov evrov. Gre za postavitev 200 vetrnic s skupno močjo 520 MW, ki naj bi pokrivale kar deset odstotkov celotnih potreb po električni energiji na Irskem. Zmogljivost tega polja vetrnic bo trikrat večja od vseh dosedanjih vetrnih elektrarn, postavljenih na morju na svetu, z uporabo vetrne energije pa se bodo emisije CO2 na Irskem zmanjšale za 13,5 milijona ton na leto. Ta projekt pa bo koristen tudi za državni proračun, saj naj bi se v državno blagajno iz naslova uporabnine oziroma koncesije, ki jo bo moral plačati Irish Eirtricity, nateklo do 1,9 milijona evrov na leto. BRAZILIJA ZAČELA DELOVATI PRVA ZASEBNA DALJNOVODA V Braziliji sta začela delovati prva zasebna električna daljnovoda v lasti družbe Earth Tech. Postavljena sta v brazilski provinci Sao Paulo in pomenita prvi zasebni podvig na področju dobavlja-nja električne energije milijonom brazilskih potrošnikov. Za gradnjo dveh daljnovodov je bil Earth Tech izbran s strani Brazilske regulacijske agencije za električno energijo. Električna voda povezujeta elektrarno Taquarucu na jugozahodnem delu province Sao Paulo in transformatorsko postajo Su-mare, ki leži približno 97 kilometrov severno od mesta Sao Paulo. Oba daljnovoda delujeta na 440 kV napetostnem nivoju in prečkata 36 občin (okrog 500 kilometrov), ki jim dobavljata energijo, proizvedeno na hidroelektrarnah Pontal do Para-napanema. V omenjeni projekt je Earth Tech vložil več kot 115 milijonov dolarjev. VELIKA BRITANIJA OBVEZEN ODKUP OBNOVLJIVE ENERGIJE Britanska vlada je sprejela načrt, po katerem naj bi zagotovili odkup energije iz obnovljivih virov. Predlog zakona o obveznem odkupu električne energije iz obnovljivih virov je bil prvotno objavljen oktobra 2000, njegov cilj pa je določiti uporabo minimalnega deleža energije iz obnovljivih virov in s tem vplivati na zmanjšanje onesnaževanja s toplogrednimi plini. Po tem zakonu bodo dobavitelji elektrike morali v prvih letih zagotoviti najmanj 3-odstotni delež elektrike iz obnovljivih virov, do leta 2010pa naj bi ta delež postopoma narasel na 10,4 odstotka. Podjetja, ki teh zakonskih zahtev ne bodo izpolnjevala, bodo dolžna kupovati zelene certifikate oziroma plačati kazen v višini 0,03 funta za kWh. Pri-pravljalci zakona napovedujejo, da se bodo omenjeni deleži po letu 2010 lahko tudi zvišali. na obisku pri Kazimirju Virantu Pri vojakih so ga RE[EVsAuLEhe fige O zanimivi `ivljenjski poti gospoda Kazimirja Viranta, upokojenega elektro mojstra iz La{kega, smo pred leti v Na{em stiku `e pisali in ga med drugim predstavili tudi kot navdu{enega zbiralca starih elektri~nih naprav, dragocenih knjig, starih bankovcev in podobno. Na pobudo kolegov iz Elektra Celje smo ga v za~etku februarja ponovno obiskali, tokrat v Domu starej{ih ob~anov v [entjurju, kjer stanuje skupaj s soprogo Angelo. Kljub nemajhnim zdravstvenim te`avam sta oba {e vedno ~vrstega duha in celo hudomu{na. g ospod Kazimir Virant je bil kar 44 let povezan z elektro stroko in se rad spominja dogodkov, ki jih je pre`ivel v elektrogospodarstvu. Rodil se je v hi{i na Hru{evcu, kjer je bil rojen njegov stric, znameniti poro~nik Fra-njo Malgaj (padel leta 1919 v Gu{ta-nju pri Dravogradu). @e zelo zgodaj je za~el odkrivati elektri~ne skrivnosti, si v {estem razredu osnovne {ole kupil elektrotehni{ko knjigo, jo skrbno prebral in izdelal svoj prvi radio. Leta 1932 je kot vajenec za~el delati v Mestni elektrarni Celje. O~etu Janku, ki je bil tu delovodja, je moral `e prvi dan prise~i, da v `iv-ljenju ne bo nikoli kadil. O~e mu je tu dal tudi uradna navodila, kako naj se kot delavec za{~iti pred elektriko. ^eprav so bile zahteve zelo trde, so Kazimirja v mladostni razposajenosti obvarovale pred marsikatero nevarnostjo in nev{e~nostjo. »Pozneje so me v stari Jugoslaviji pri vojakih najbolj re{evale suhe fige. Kaditi nisem smel, zato sem rad ~ikal suhe fige, pa {e sit sem bil,« se je po{alil. Po odslu`enju voja{kega roka je Vi-rant nadaljeval delo v Mestni elektrarni Celje, nato pa se je zaposlil v obratu La{ko-RTP Debro, ki je deloval v okviru elektrarne Fala. Tu je s sodelavci vzdr`eval elektroenergetske naprave od Konjic, Trbovelj, pa do Gospod Kazimir Virant s soprogo stanuje v Domu starej{ih ob~anov [entjur, kjer se veliko pogovarjata s sostanovalci, ~as pa s pridom izkoristita tudi za risanje in obiske v hi{ni kapeli. Gospa Angela je med drugim ustvarila ve~ kot 40 ~udovitih slik na svili. Junija bo minilo `e 61 let, odkar sta na skupni `iv-ljenjski poti. Dru`bo jima ve~krat delata tudi sinova Vlado, ki je srednje{olski profesor zgodovine, in Emil Daniel (na sliki desni), ki je po poklicu elektrotehnik, v Elektru Celje pa opravlja dela geodeta za podzemni kataster in v projektivi. v spomin Rade~. Leta 1941 je delal na daljnovodu 35 kV Zidani Most-Rade~e-TP 35/20 kV Hoteme`, leta 1942 na daljnovodu Elektrarna Velenje-Slo-venj Gradec-Pliberg, leta 1943 na daljnovodu 20 kV Dobova-Bizelj-sko, pa tudi pri gradnji takratnega nizkonapetostnega omre`ja Bizelj-sko. Po drugi svetovni vojni je pri DES-u sodeloval pri gradnji 110 kV daljnovoda La{ko-Hrastnik-Trbovlje. Gradbeno skupino sta vodila gospoda Kosma~ in Barovi~, Virant pa je bil gradbeni delovodja. Poleg tega je sodeloval tudi pri gradnji nekaterih drugih daljnovodov na celjskem ob-mo~ju. Od leta 1945 je Virant vodil rajon La{ko, kot rajonski monter. S svojim delom in s pomo~jo pridnih sodelavcev je razveselil veliko ob~anov v bli`nji in daljni okolici La{kega do Rade~, ki so si `eleli elektriko v svoja stanovanja in kmetije. Na tem ob-mo~ju je sodeloval pri gradnji 70 kilometrov daljnovodov in 14 transformatorskih postaj. Leta 1960 je bil preme{~en v Celje, kjer je do upokojitve delal kot referent za izdajo investicijskih soglasij, hkrati pa je skrbel tudi za kontrolo skladi{~ in nadzor-ni{tev v rajonih. »Rad se spominjam svojega dela, ki sem ga vestno opravljal 45 let. Za svoje minulo delo sem prejel tudi dr`avno odlikovanje, in sicer red dela s srebrno zvezdo. Letos januarja je minilo `e 70 let, ko sem se pri~el u~iti za elektri~arja v Celju. Spomin mi {e dobro slu`i, tako da se {e spominjam vseh svojih del, saj sem sodeloval pri postavitvah daljnovodov 110 kV, 80 kV, 35 kV, 20 kV in 10 kV na na{em delovnem obmo~ju. Najve~ spominov pa me ve`e na delo, ki sem ga opravljal kot vodja rajona La{ko, v zadnjih letih pa na upravi Elektro Celje v Celju. Pri svojem delu sem uporabil tudi kako svojo inovacijo, ki smo jo s sodelavci izpopolnili in seveda s pridom uporabljali. Kot primer lahko navedem mon-ta`o betonskih kle{~ na obstoje~i leseni drog, in sicer pod napetostjo. Tako smo to monta`o za~eli izvajati v rajonu v La{kem, ki sem ga vodil vrsto let,« je o svojem delu povedal gospod Virant. MIRO JAKOMIN v novej{em ~asu raste zanimanje za `iv-ljenje in delo skrivnostne pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Ta je najprej stanovala v Celju, v zadnjih letih pa je s prijateljico Theo Gamelin Schreiber `ivela v hi{i na Pe~ovniku. Mlademu Virantu je podarila dve nem{ki knjigi, ta pa ji je pozneje v njenem stanovanju s popravili ve~krat »pri~aral« elektri~no razsvetljavo. Za Almo je naredil »~ude`« tudi v hi{i na Pe~ovniku, kjer je eno `ico potegnil za dovod faze, za ni~lo pa je uporabil ozemljitev pri hi{i. Alma in Thea sedaj po~ivata na pokopali{~u blizu znane romarske cerkve na Svetini pri Celju, zapu{~ena hi{a na Pe~ovniku pa nemo poziva k obnovi. 52 DU[ANU @UNI^U 1933-2002 Ko smo se konec januarja na mestnem pokopališču v Novem mestu sodelavci Elektro Ljubljana DE Novo mesto poslovili od Duleta, tako smo namreč Dušana klicali, sem se spraševal o tem, kaj bi moral človek v življenju narediti, da bi se ga prijatelji spominjali tudi leta po njegovi smrti. Mar je v današnjih časih, ko se kakovost ljudi in življenja prepogosto meri z denarjem in materialnimi dobrinami, res mogoče, da se štiridesetletno delo nekega sodelavca konča v personalni mapi, kjer se poleg imena in priimka, ki je na tem mestu že vrsto let, pripiše samo še umrl 15- januarja 2002? Saj ne more biti res! Kako naj se tako dolga doba, ki jo je nekdo preživel v tem podjetju, omeji na dokumente, ki sami po sebi ne povedo skorajda nič. To, da je Dule na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja sklenil z Elektro Ljubljano, obratom Novo mesto, učno pogodbo in kmalu zatem uspešno končal takratno vajensko šolo v Mariboru, je nedvomno pomembno. Sledi kopija poročnega lista iz leta 1957-Manj pomembni so razni tozdovski dokumenti, na podlagi katerih smo v vseh teh letih prehajali iz ene v drugo organizacijsko obliko, kljub temu, da je delo v večini primerov ostajalo enako. Dokument, ki mi je z razlogom ostal v rokah kar nekaj časa, je odlo~ba o razporeditvi na delovno mesto Mojster v nadzorni{tvu Novo mesto. Mojster z veliko za~etnico pa ne postane{ kar tako, in vsi tisti, ki smo Duleta poznali, zagotovo vemo, kaj se je pri njem skrivalo za to besedo. Ko sem se na za~etku osemdesetih let »kalil« v nadzorni{tvu Novo mesto, je bil Dule zagotovo eden tistih, na katere si lahko ra~unal. Spominjam se vonja smrek, ki sva jih nekaj dni v najhuj{i vro~ini `agala pod daljnovodom, spominjam se njegovih nasvetov in razmi{ljanj. Naj se ne sli{i preve~ pateti~no, toda Dule je bil vedno pripravljen na akcijo. Dule me je zagovarjal in spodbujal, ko sem se kot otrok skrival v de`urnem avtu v `elji po prisotnosti na odpravah napak. In kak{no je bilo vzdu{je v skupini, ki se je sredi no~i v zimskih razmerah zbrala v delavnici nadzorni{tva Novo mesto! Takrat je bilo pa~ dru-ga~e. Bil je druga~en odnos do dela in sodelavcev in kar je najpomeb-nej{e, v zraku je bila pripadnost do podjetja. Ko je bilo najhuje, je bil prav Dule tisti, zaradi katerega je bilo vzdu{je lahko dobro. Kdo lahko pozabi na Duletove jutranje procedure, ko sta skupaj s kolegom Tonijem kot najzgodnej{a odpirala vrata nad-zorni{tva. ^eprav brez formalnega vozni{kega izpita, je Dule iz gara`e zjutraj pogosto pred delavnico parkiral terensko vozilo in pri~akal sodelavce iz skupine. In ko se je Dule konec leta 1994 upokojil, je od{el tako hitro, da tudi letnega dopusta ni izrabil. Je `e tako, ko se ~lovek enkrat odlo~i za novo pot, mu tega ne more nih~e pre-pre~iti. Duleta sem po upokojitvi v~asih sre~eval v mestu, ~e je le bilo mogo~e, sva izkoristila ~as in se kljub starostni razliki pogovorila o stanju v podjetju. Prav vsaki~ se je z veseljem spominjal dogodiv{~in in te`av, ki jih je v dolgi delovni karieri do`ivel na Elektru. Ko sem na pogrebu podo`ivljal napisano, sem bil na nek na~in vesel. Vesel predvsem zato, ker vem, da nam je Dule vsem zaposlenim v tem podjetju pustil toliko prijetnih spominov, da ga ne bomo mogli kar pozabiti. Dogodkov in dejanj, ki so jih ustvarili Mile, Toni in Dule, ni mogo~e pozabiti, ne glede na to, kak{en napis imamo nad vrati in kak{en `ig imamo v delavskih knji`icah. MITJA FABJAN MODICU 1915-2002 Vrli mo`je Postojnskega okrajnega glavarstva so poskrbeli, da je elek-tri~na lu~ `e maja 1884 obsvetila podzemeljske lepote Postojnske jame. Proizvajalec Siemens-Halske je priskrbel malo »lokomobilo« z batnim parnim strojem in enosmernim generatorjem. Svetilna telesa so bila sestavljena iz oblo~nic, saj je bila elek-tri~na `arnica v tistem ~asu na za~et-ku razvojne poti. Nedale~ od te pravlji~ne jame je leta 1915 zagledal lu~ sveta tudi Viktor Modic. @ivljenje se mu je `e na samem za~etku pokazalo v vsej svoji krutosti, saj so to bili ~asi prve svetovne vojne. Poleg tega je zelo mlad izgubil o~eta, te`avno breme vzdr`evanja dru`ine s tremi majhnimi otroki pa je pristalo na ramenih nezaposlene matere. Viktorja so s {estimi leti vpisali v osnovno {olo in s petnajstimi leti se je v `elji po ~im-prej{njem lastnem kruhu zaposlil kot vajenec. @elel je postati elektrikar, kar mu je pozneje tudi uspelo. Obiskoval je razli~ne te~aje, postal viso-kokvalificirani elektromonter in se sprva zaposlil pri Postojnski jami. V zvezi s tem ~asom njegovega slu`bo-vanja kro`i zanimiva zgodba. Po kon~ani prvi svetovni vojni so slovenski Primorci upali na pravi~no razmejitev, vendar se je razpletlo dru-ga~e in je iznajdljivim sosedom uspe- lo mejo postaviti pri Planini. Postojnsko jamo je tako v letih pred drugo svetovno vojno obiskal sam rimski vodja. Pripoveduje se, da je Viktor ob tem obisku za nekaj trenutkov izklopil elektri~no razsvetljavo v jami in tako mo~no prepla{il gosta. Morda mu je s tem `elel povedati, da tu `ivimo Slovenci. Pozneje je Viktor postal delavec elektrogospodarstva Selveg, najprej kot elektromonter in nato kot vodja nad-zorni{tva Postojna, pri ~emer mu je poklicno in `ivljenjsko pot znova prekri`ala svetovna vojna, v kateri se je odzval klicu narodnoosvobodilne vojske. Po osvoboditvi je nadaljeval delo vodje nadzorni{tva in se kot borec invalid konec leta 1965 tudi upokojil. Viktorjevo delovno obmo~je se je razprostiralo od vzhodnega pogorja Nanosa preko izvira in ponora reke Pivke, do njenega ponovnega izvira, ko nadaljuje pot z imenom Unec. To je tisti del Primorske, ki ga je Viktor tudi najbolje poznal, in obmo~je, kjer je skupaj s svojimi sodelavci v domove napeljeval elektri~no lu~. Gradil je in vzdr`eval, po besedah nekdanjih sodelavcev pa je bil pri svojem delu izredno natan~en in dosleden. Zelo rad si je vse sproti tudi zapisoval in urejal dokumentacijo, {e posebej nizkonapetostnega omre`ja. Bil je hkrati umetnik in nostalgik, saj je imel izreden ~ut za zgodovino in si je vedno prizadeval, da bi ohranili starej{e naprave, kot na primer elek-tri~ni agregat za Postojnsko jamo ali pa mestno razsvetljavo z zaporedno vezavo svetilnih teles. Lahko bi ga uvrstili tudi med pionirje sodobne elektrifikacije na Slovenskem, saj je bil v letih 1957-64 tudi pri~a prehoda na 35 kV napetost in uvedbe 35/10 kV transformatorjev. Viktor Modic bi prvega marca letos praznoval svoj 87. rojstni dan, a mu je kruta usoda v no~i s 7. na 8. januar prepre~ila nadaljnjo `ivljenjsko pot. Njegovi nekdanji sodelavci in prijatelji verjamemo, da Viktor Modic `ivi v svojcih - `eni Mariji, sinu Maksu in h~erki Sonji, v vnukih Maksimilijanu, Nata{i, Marjani, Sandiju, Jani in Maji ter v pravnukih Martinu, Petru in Adamu. V lepem spominu bo ostal tudi vsem, ki smo ga poznali in globoko spo{tovali. IVO VIDMAR 53 81 najprej je zdravje Glavobol za konec tedna Najbr` je `e marsikdo do`ivel, da ga je po napornem dnevu zve~er ali po te`kem tednu v soboto napadel glavobol. Ko napetost in stres popustita, se telo odzove po svoje – z glavobolom, ki nam pogosto zagreni {e tiste proste urice, ki bi jih radi pre`iveli mirno in brez skrbi. Kako se torej obvarovati pred temi tegobami, povezanimi z vsakdanjimi skrbmi? B 54 ole~ina pri glavobolu ne prihaja neposredno iz mo`gan, saj tam ni ~util-nih `ivcev, ampak iz open, ki jih ovijajo, ter iz lasi{~a in njegovih krvnih `il in mi{ic. V teh strukturah nastaja napetost, zaradi ~esar ~utimo bo-le~ino – v~asih po vsej glavi, drugi~ pa le v enem predelu, lahko je po-vr{inska ali globoka, utripajo~a ali ostra, velikokrat pa jo spremlja tudi bruhanje in motnje vida ali ob~ut-kov. Toda glavobol je kljub hudim bole~inam razmeroma redko simptom resne bolezni. Najpogosteje je preprosto odgovor telesa na neugoden dra`ljaj, denimo, na lakoto oziroma neredno prehrano, slabo dr`o, hrupno ali zatohlo delovno okolje, razburjenje ali divjo zabavo prej{nje no~i. Poleg tega je lahko tudi posledica predolgega spanca ali preutrujenosti. @iv~ni sistem je v tem primeru prenapet in se ob~utljivo odziva na vse dra`ljaje. Presnova v mo`ganskih celicah je upo~asnjena, zato se te`ko zberemo. Sicer pa najve~ ljudi boli glava ob ve~jih vremenskih spremembah – zaradi tega trpi kar osemdeset odstotkov ljudi. Telo se namre~ odziva na valove nizkega zra~nega pritiska, ki jih je precej te`e prena{ati kot toplo in suho vreme. STRES IN GLAVOBOLI Z moderno dobo, v kateri je `ivljenje praviloma veliko hitrej{e, kakor je bilo pred desetletji, so se skladno s tempom `ivljenja za~eli kazati tudi novi vzroki glavobolov. ^edalje pogostej{i so tenzijski glavoboli, ki jih po navadi povzro~ata stres ali slaba dr`a. Nji- hova posebnost je, da lahko v naj-slab{em primeru trajajo tudi ves teden, lahko pa se pojavijo le ob koncu tedna, ko napetost po napornem delavniku popusti. Tovrstne bole~ine strokovnjaki pogosto imenujejo kar »glavobol za konec tedna«. Zato se je treba proti njemu boriti `e prej. Naj-bolj{a je – kot v ve~ini primerov – pozitivna energija, ki nas prevzame, ko se ~esa veselimo, kaj na~rtujemo ali po~nemo kaj samo zase, za svoje dobro po~utje. Podobno se lahko glavobol pojavi tudi med delom samim, denimo, zaradi dolgotrajnega sedenja za ra~unalni-kom. V tem primeru so preobremenjene o~i, zaradi ~esar preide napetost z vidnih `ivcev v mo`gane. Tako nastane tako imenovani »pisarni{ki glavobol«, s katerim po navadi stopajo z roko v roki {e preobremenjenost in napetost mi{ic v tilniku in vratu. GLAVOBOL JE LAHKO TUDI SIMPTOM Toda v vseh primerih glavobol vendarle ni zanemarljiv. Bole~ine zaradi na{tetih vzrokov po navadi izginejo po nekaj urah, ~e pa trajajo dlje, je treba poiskati zdravni{ko pomo~ – lahko so namre~ posledica po{kodbe glave, mo`ganskega tumorja, visokega krvnega pritiska, vnetja arterij v obrazu, vratu in lasi{~u, anevrizma ali zvi{anega tlaka v lobanji. Najhuj{a vrsta glavobolov so migrene, ki ~loveka za nekaj ~asa povsem onesposobijo, hkrati z njimi pa se pojavljajo tudi motnje vida ali `elod~ne te`ave, v~asih celo oboje. Vzroki migrene so zelo razli~ni, zato se je o njej ob prvem napadu najbolje pogovoriti z zdravnikom, ~eprav je najpogo-stej{i povzro~itelj vendarle stres ali `iv~na napetost. Poleg slednje tegobe poznamo {e eno vrsto hudega glavobola, in sicer tako imenovani Horto-nov glavobol, ki ga bolnik za~uti kot hudo bole~ino za enim o~esom. Ta je po navadi tako mo~na, da se zaradi nje prebuja pono~i cele tedne ali celo mesece. ^e so glavoboli trdovratni, brez o~it-nega vzroka in se ne odzivajo na razna doma~a zdravljenja, je treba, kot `e re~eno, po nasvet k zdravniku. Sicer pa ga je mogo~e premagati kar iz doma~e lekarne – z blagim analgetikom, s sprostitvijo v topli kopeli, s po~itkom in raztezanjem ter masiranjem mi{ic v ramenih, vratu, obrazu in lasi{~u. Zelo blagodejno deluje na bole~o glavo tudi dober spanec, ~e bole~ina seveda ni prehuda. Toda {e bolje kot zdraviti, ga je, kot vsako zdravstveno te`avo, prepre~evati. [te-vilnim znanim vzrokom se lahko na-mre~ posku{amo izogniti, zlasti ~e vemo, kaj nas najpogosteje obremeni. BESEDILO SIMONA BANDUR Povzeto po knjigah Moj zdravnik in Dru`inska zdravstvena enciklopedija planinarjenje Na obisku pri kralju matja@u Med planinsko najbolj obiskane vrhove severovzhodne Slovenije vsekakor sodita karavan{ka vrhova Peca in Ur{lja gora. Vzpona na oba tudi v zimskih razmerah nista te`avna. U r{lja gora (1699 m), imenovana tudi Ple{ivec, je sredogorski vrh, ki stoji med Me`i{ko in Mislinjsko dolino. Ime Ple{ivec ima zato, ker so vsa po-bo~ja porasla z gozdom, le na vrhu je obse`na gola planota, tako da je gora od dale~ videti ple{asta. Ur{lja gora izstopa iz svoje okolice, saj dale~ naokrog ni drugih vrhov, zato slovi kot izreden razglednik. Gora je dobro prepredena z vrsto gozdnimi cestami, ki nam omogo~ijo lagodnej{i dostop. Ceste, ki vodijo do osamljenih do-ma~ij, so plu`ene tudi pozimi. Na Ur{lji gori je vrsta planinskih in dru- gih ko~: na vrhu je Dom na Ur{lji gori (1680 m, oskrbovana tudi pozimi), na zahodni strani Dom na Naravskih ledinah (1072 m), na severni Smu~arska ko~a (850 m), na vzhodni Po{tarski dom (805 m). Na samem vrhu je gotska cerkev sv. Ur{ule in televizijski pretvornik. Ur{lja gora je prepredena tudi z vrsto potmi, ki so ve~inoma shojene tudi pozimi. Po pobo~jih gore vodi Slovenska planinska pot in Evropska pe{pot E6. Ker je pozimi med najbolj obljudenimi cesta iz Raven, bo tam potekal tudi na{ vzpon. ^e je cesta prevozna, se lahko po cesti pripeljemo do ju`ne strani gore. Iz Raven gremo do Smu~arskega doma in {e dva kilometra naprej, kjer bomo na levi na{li odcep poti. ^ez gozdno pobo~je, imenovano Kozji hrbet, mimo vrha Oranj{ca (1466 m) se vzpnemo do kri`potja na Lu`ah. Od tu do zahodnega slemena ni ve~ dale~, po njem pa dose`emo vrh (2 uri). Druga mo`nost vzpona je od Naravskih ledin, nekaj naprej po cesti. Tudi tu bomo brez posebnih te`av po slemenu in {iroki pre~ni poti dosegli kri`potje na Lu`ah ter vrh (1.30 ure). Najbolj strma, a najkraj{a, je tretja, ju`na pot. Po dokaj dobri cesti nadaljujemo na ju`no stran do poseke, kjer je razgledna opu{~ena kmetija [isernik. Pe{ je do tja dobre pol ure, do vrha pa 45 minut. Najbolje bomo naredili, ~e bomo izvedli kro`no turo - po dveh od navedenih poti. Peca je najvzhodnej{i slovenski dvati-so~ak in najmogo~nej{a karavan{ka gora. Ima namre~ obliko ozke valovite visokogorske planote, ki meri kar {est kilometrov v dol`ino. Planota ima tri vrhove, Korde`eva glava (2125 m) je najvi{ja, Kon~nikov vrh in Bistri{ka {pica, ki le`i `e povsem na avstrijskem ozemlju. Peca je na-mre~ ‘mejna’ gora, na slovenski strani je je komaj tretjina. Peca stoji na severni oziroma zahodni strani Me`i{ke doline med ^rno in Me`ico. Na tej strani je tudi prevrtana z mnogimi rovi, saj so tu bogata le`i{~a svin~eve rude. Na Peci je doma pravljica o Kralju Matja`u, ki menda spi v jami pod njo. V opu{~enem rud-ni{kem rovu blizu Doma na Peci si ga lahko celo ogledamo, tam je namre~ v naravni velikosti njegov kip. Tudi Peca je prepredena z vrsto gozdnimi cestami, ki pripeljejo visoko. Prav tako je veliko markiranih poti. Na ju`ni, slovenski strani Pece, lahko obi{~emo naslednje ko~e: Zaveti{~e pri Pucu v Koprivni (755 m), Ko~a Pikovo (992 m), doma~ija Mihev v Podpeci (909 m) in Dom na Peci (1665 m), ki je oskrbovan tudi pozimi. Na{ pristop na vrh bo vodil iz Podpece. To je valovita pokrajina na vzhodni strani gore. Do sem pripelje cesta iz ^rne skozi dolino Helenske-ga potoka (do ^rne lahko pridemo iz osrednje Slovenije ~ez preval Spodnje Sleme, 1081 m, cesta je splu`ena, pozimi pa obi~ajno ledena, na severni strani je bolj strma). Izhodi{~i sta dve, prva je doma~ija Mihev, druga pa stara stra`nica, nekaj naprej od opu{~ene doma~ije, imenovane Naj-br`. Do sem lahko pridemo po ve~ cestah, ki pa pozimi vse niso enako dobro prevozne. V mno`ici cest se tu kar te`ko znajdemo, zato moramo biti pozorni. Poti so dobro markirane in shojene tudi pozimi, tako da ve~jih te`av ne bomo imeli. Obe poti potekata po vzhodnem pobo~ju Male Pece, kjer vodi tudi gozdna cesta. Zadnji del vzpona do Doma je kar strm (1.30 ure). Dom na Peci (1665 m) stoji na manj{i uravnavi Male Pece. Takoj od Doma sledi kratek vzpon do sedla, ki je zaradi strmine v~asih zavarovan z vrvmi. S sedla se nam odpre lep razgled na zahod. Pot naprej ni ve~ zahtevna, vodi pa nas v loku proti levi na vr{na pobo~ja in na razgledni vrh (1.30 ure). Leva, zavarovana pot, je pozimi zelo zahtevna. Za oba izleta nam bosta v pomo~ zemljevida Kamni{ko-Savinjske Alpe (Planinska zalo`ba) in Koro{ka (Geodetski zavod). 55 VLADIMIR HABJAN kri`anka {ale 56 »Ve{ dragi, danes sem veliko raz-mi{ljala o najinem v~eraj{njem prepiru in ugotovila, da je bilo vse skupaj trapasto. [e posebno vse tisto, kar si rekel ti.« »Zaradi va{ih sposobnosti«, je dejal {ef svojemu delavcu »sem se odlo~il, da vas bom odstopil na{i konkurenci.« Akviziter sku{a nagovoriti gospodinjo. »Gospa zagotavljam, da vam bo tale knjiga odvzela polovico gospodinjskih del.« »A tako. Potem mi pa dajte kar dve.« V ugledni dru`ini i{~ejo novo varu{ko. Pa pride na pogovor privla~no in mlado dekle. Gospodarica za~ne z vpra{anji. »Vidim, da ste zelo urejeni. Pa znate tudi kuhati?« »Seveda znam.« »Kaj pa pospravljati?« »Tudi.« »Kaj pa otroci – jih imate radi?« »Imam, vseeno pa bi raje videla, da bi va{ mo` pazil.« Pobo`ni zakonski par je {ele po petnajstih letih dobil nara{~aj. Od silne nepri~akovane sre~e sta se star{a odlo~ila, da to tudi javno objavita in sta dala v ~asopis naslednji oglas: »Veseliva se rojstnega dne najinega sin~ka in se zahvaljujeva Gospodu, ki `ivi nad nami.« Vodi~ turisti~ne skupine Italijanov se je ustavil ob Niagarskih slapovih in dejal: »Zdaj pa bi vas prosil za malo ti{ine, da boste lahko sli{ali bu~anje slapov.« Kako si ustvari{ majhno premo`enje? Veliko premo`enje zaupa{ `eni. Sodnik za prekr{ke obravnava kr{itelja, ki je grobo `alil soseda. »Za klevetanje boste pla~ali kazen v znesku sto tiso~ tolarjev«, re~e sodnik. »Imate, {e kaj za pripomniti?« »Ja, {e veliko. Ampak glede na cenik bom raje mol~al.«