51 zmanjšala ali še povečala? Je zanima- nje za slovenščino na univerzi zado- stno, veliko? Mislim, da se razdalja manjša s številom potovanj na isti kraj. Zanimanje za študij slovenščine je kar konstantno. Zadnji dve leti opažam, da je kak študent več tudi iz Slovenije, še posebej na pedagoški smeri. Ste prisotni s kakim nemškim prevo- dom na tamkajšnjem knjižnem trgu ali tam figurirate le kot literarni znan- stvenik, v Slovenijo pa prihajate na predstavitve svojih knjig? Pri Dravi je izšlo nekaj slikanic v nem- ščini, ki jih je prevedel Fabjan Hafner. Na Koroškem, mislim, me bolj potre- bujejo kot literarnega zgodovinarja in profesorja z univerze. Kot avtor knjig za otroke iz srednje oziroma jugovzhodne Evrope sem pa prepotoval že nekaj delov Nemčije. Se je po tem, ko ste prejeli večernico, za vas veliko spremenilo, se založbe in knjižnice (še) bolj zanimajo za vas, knjižnice? Nimam občutka, da bi se zaradi nagrade kaj bistveno spremenilo. Imam srečo, da ne napišem prav veliko, potem tudi založbe, pri katerih marajo moja bese- dila, nimajo težav s kakim naslovom na leto, dve. Spremljate domačo mladinsko književ- nost in tujo, ki jo tudi prevajate, kar je najpozornejše branje, in v kakšni kondiciji je naša v primerjavi s tujo? Rekel bi, da v dobri. Razlika je seveda v absolutnem številu naslovov, razlika je tudi v količini prevedenih naslovov. Prvega je seveda zaradi večjega jezi- kovnega zaledja na nemškem področju več, drugega pa sorazmerno z izvirno mladinsko literaturo po mojem manj kot pri nas. Razlike so po mojem občutku nekoliko tudi v žanrih: na nemškem go- vornem področju je precej serijalov, fan- tazije, problemska literatura je le eden od žanrov. Kar precej pa se nemški in slovenski prostor ločita po temah literar- novednih raziskav: tipološke opredelitve žanrov v nemškem prostoru niso aktual- na tema, v ospredju je all-age literatura, literatura in (zlasti elektronski) mediji pa vprašanja drugosti in tujosti. Melita Forstnerič Hajnšek Večer, 22. 9. 2015, str. 6 DAMIJAN ŠINIGOJ: »NAJSTNIKI SE BODO VEDNO SPOPADALI Z ENA- KIMI TEŽAVAMI« Na njegovi spletni strani piše, da je »pi- satelj, prevajalec, urednik, publicist, sce- narist in jamar«. Napisal je dva romana, Vojake ubijajo, mar ne? (Založba Ama- lietti, Ljubljana, 1991) in Neizstreljeni naboj (Založba Amalietti in Slon, Lju- bljana, 1994) ter zbirko kratkih zgodb Očkov kotiček (Založba Goga, Novo mesto, 2003). Prevedel je več knjig, med njimi leta 2000 roman Kratek izlet Ratka Cvetnića, 52 leta 2001 roman Pričevalec Zilhada Ključanina, leta 2003 roman Izplavanje Veselina Markovića, leta 2006 pa še roman Kar sem zamolčala Aleksandre Kardum. Po njegovem scenariju je bil leta 2002 posnet dokumentarni film Ko potrka vojna. Redno piše za več revij in je kolumnist revij Park, Mama in Polet. Ob tem nima veliko časa za posoda- bljanje podatkov, zato zna biti, da smo kakšno knjigo izpustili. Še pred dnevi ste bili v Bosni na jamar- ski ekspediciji. Globine so vam očitno izziv. Tudi globine Zemlje. V Bosni slovenski jamarski reševalci v okviru Civilne zaščite Slovenije usposa- bljamo jamarje iz sedmih držav v reše- valnih tehnikah. Globine, in tudi višine, so mi bile izziv nekdaj, zdaj so postale način življenja. Jamarstvo je namreč ena redkih dejavnosti, kjer kot raziskovalec še lahko stopiš nekam, kamor še ni stopil nihče drug, in fotografije še ni na Goo- glu … Je pa seveda še veliko več od tega! Ali ni tam notri utesnjeno, klavstro- fobično? Seveda je, in če bi moj oče vsaj približ- no vedel, kje se klatim, bi mi tovrstno početje zagotovo prepovedal, kljub temu da sem že dolgo polnoleten. A kakor vseh stvari na svetu se tudi ‘tenstanja’ v nemogočih, ozkih, temnih in hladnih prostorih enostavno navadiš in ti postane všeč … Utesnjeno se široki duh in široka duša zdaj spet počutita v sistemih, ki nam utirjajo korake in misli in nagrizejo dostojanstvo. Ali to občutite? Pravzaprav ne, ker se ukvarjam izključ- no s stvarmi, ki so mi všeč. Ko enkrat nehaš kot zasvojenec spremljati dnev- nopolitično dogajanje, svet nenadoma postane lepši. In ko si tri ali štiri dni pod zemljo, odrezan od vseh informa- cij, nenadoma spoznaš, da je absolutno nepomembno, kdo je kaj ukradel ali kaj rekel, in da je edino, kar šteje, družina, prijatelji, pozitivni ljudje! Duhovitemu, kot znate biti in seveda so vaši junaki tudi, se je lažje spopadati z vsem resnim, težkim, neumnim, banal- nim, žalostnim, smešnim in kar nam še pride na življenjsko pot, ali ne? Mislim, da ja. Smej se in smejali se bodo s tabo, jokaj in jokal boš sam. In v prijet- ni, pozitivni družbi je pač vse lažje. Je današnjim najstnikom težje, kot je bilo vam, ko ste bili v njihovih letih? Dokler bodo najstniki, se bodo verjetno spopadali z enakimi težavami, le ko bo- do odrasli, jim bo skoraj zagotovo težje. Z Iskanjem Eve ste prvič v mladinskem leposlovju. Ste kot učenec in dijak radi brali? Koga še posebno? Ogromno sem bral, pravzaprav sem sa- mo bral. Seveda pa sem bil mlad v času brez računalnikov, interneta, telefonov in televizijski program je bil v bistvu en sam. V osnovni šoli sem bral Kar- la Maya, Julesa Verna, Jalnove Bobre, Finžgarjev Pod svobodnim soncem in podobno, v srednji že ruske klasike brez izjeme, Vitomila Zupana … Joj, laže in hitreje bi bilo verjetno napisati, česa nisem prebral. Kaj so vam takrat pomenile tiste zgod- be? Kaj so vam sporočali junaki? Eh, tukaj bi se z veseljem izgovoril na starost in pešajoč spomin. Pravzaprav ne vem, kaj mi pomeni dobra zgodba in kaj mi sporočajo junaki, vem le, da še vedno z veseljem berem, in ne razumem ljudi, ki pravijo, da časa za branje nimajo. Res ne. Že če ne gledaš televizije, je časa kar naenkrat več kot dovolj. So torej stvari, ki se od tistih časov niso spremenile? Zagotovo so. Še vedno levo nogo pori- 53 nemo v levo hlačnico in desno v desno, ko se oblačimo, in še vedno se moramo na koncu s človekom osebno srečati, če želimo imeti pristne odnose. In so reči, ki so na veliko spremeni- le način komuniciranja, splet, skype, mobilniki … Zagotovo. Ker smo ves čas priklopljeni in ker ves čas komuniciramo z ogromno ljudmi naenkrat, je vse skupaj površno. Pa še takrat, ko s kom sedimo skupaj, ves čas pogledujemo na telefon! Včasih je bil frajer tisti, ki je imel prenosni telefon, zdaj so mi všeč tisti, ki ga znajo kdaj tudi pozabiti doma. Kaj z romanom Iskanje Eve sporočate bralcem, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem? Pravzaprav jim ne sporočam nič, vsaj ne namerno. Napisal sem zgodbo o mla- deniču, ki pobegne od doma, da bi se srečal s prijateljico, ki jo je poznal le prek spleta, ker otroci so včasih tudi takšni, in potem sem temu fantu v romanu posku- šal karseda otežiti pot. Če sem jim kaj nehote sporočil, sem jim morda to, da naj pred kakršno koli odločitvijo malce raz- mislijo. Kar je seveda težko, govorimo namreč o otrocih. Vse to, kar piska in prenaša zvoke in slike na zelo hiter in za uporabnika bolj ali manj enostaven način, upora- bljajo tudi vaši junaki v romanu. Celo do resnih zapletov pride, ko ti aparati ne delujejo. Ste s tem akceptirali stanje ali tudi malo požugali, da ti aparati niso vsemogočni? Glavnemu junaku sem samo želel otežiti njegovo avanturo in med pisanjem sem le malce razmislil o tem, kaj vse pri takš- nem podvigu lahko gre narobe. Otroci so namreč impulzivni, no, saj smo vsi, in niti pomislijo ne, da jim telefon lahko recimo ukradejo. In že je tu lahko nepre- mostljiva težava. Leon in Eva sta se srečala ne spletu. Ob praznih mobilnikih in spregledani pošti se dogaja tudi tukajšnje počasno, omejujoče življenje. V katerem ni mo- goče hitro presegati razdalj in v čolnu prepluti zaliva, kajne? Ja, današnje življenje je nadvse hitro. In zaradi tega ne povsem domišljeno. Ko še ni bilo prenosnih telefonov, si se s prijateljem zmenil v mestu, in ko si odšel od doma, načrtov ni bilo več mogoče spreminjati. Če prijatelj recimo ni smel od doma, je to pomenilo, da si ti pač sam sedel v gostilni. Danes nihče več ne dela načrtov vnaprej, ker se itak lahko sproti spreminjajo. In starši, ki so tudi doživeli komunika- cijski skok, so še vedno tisti, ki omeju- jejo najstnike, imajo svoje načrte, so v svojem svetu? Seveda si vsi starši domišljajo, da imajo v družini demokracijo in vsi odločajo o vsem, a ko ne gre povsem po očetovih željah, se lahko demokracija zelo hitro spremeni v tiranijo, v kateri zmaga pra- vica močnejšega. Nazadnje se, hvala bogu, vendarle iz- kaže, da imajo srce za svoje otroke. Človečnost je pač najboljša in najlepša stvar. Kakopak. Konec koncev imamo svo- je otroke radi tudi, ko ušpičijo kakšno neumnost. Morda ne ravno v tistem tre- nutku, a vseeno. Že sedemnajst let pi- šem kolumno v reviji Mama o tem, kaj pomeni biti oče, in moji trije sinovi so se zelo kmalu naučili, da so me po kakšni njihovi neumnosti potolažili, da bom imel vsaj o čem pisati. Hja, še nekaj o mešanih občutkih, če- prav ne vem, kako bi to lahko izpeljati drugače. Dvaindvajset tisoč najstnikov bo spoznalo Evo, ki govori ljubljan- ščino, ker je to kul (in Leon, preve- deno iz angleščine, tudi). Ko ne bosta 54 najstnika, bosta govorila drugače in pisala v knjižnem jeziku? Knjigo bodo prejeli tudi naši tu na Štajerskem in vaši na Dolenjskem. Tu najstniki re- cimo obožujejo dialekt Filipa Flisarja, bi bila štajerščina, ki bi jo govoril Šved Leon, nenavadna? Pravzaprav ne vem. Napisal sem tako, kot se mi je zdelo najboljše in kot edino znam. Za vse seveda ne bo najboljše. In čeprav sem bil sprva nadvse ponosen, da so Evo uvrstili v projekt Javne agencije za knjigo Rastem s knjigo, je ponos kma- lu zamenjal strah. Kaj pa, če bo tistih, ki jim knjiga ne bo všeč, več od tistih, ki jim bo? Zagotovo se mi bo, ko jo bodo morali prebrati, velikokrat kolcalo. Saj, v katerem jeziku sploh ponuditi mladim Slovencem roman? Vaš seveda je v lepi slovenščini, beseda lepo teče. In verjetno je prav tako. Zato je tudi ponujen tolikemu številu mladih. Hvala. Kot rečeno, napravil sem, kot najbolje znam, in se pri tem, to moram priznati, neizmerno zabaval. Kaj zdaj počnete? Ali tudi vam, kot junakoma iz Eve, kdo kdaj prekriža na- črte, padejo vodo, so pogosto neures- ničljivi? Kdo vam priskoči na pomoč, če je treba? V mojih letih meja ni več le nebo in zvezd že dolgo ne klatim z neba, in ko so želje prizemljene in torej uresničljive, je vse lažje. Kaj pišete? Kaj nastaja? V katere lite- rarne vode in jame se spuščate? Do Eve sem bil prepričan, da mladin- ske literature nikoli ne bom pisal, zdaj že pišem nadaljevanje. Ker mi je všeč. Vsaj v romanu nagajati otrokom. Mislim tistim, ki počnejo neumnosti, na pot po- stavljati prepreke. Ker jih bo v življenju, predvsem med odraščanjem, nič koliko. Tista prava jama pa je skoraj vsak teden druga, le Čaganka, najgloblja dolenjska blatna lepotica, ki jo še vedno intenzivno raziskujemo, ostaja ista. Bojan Tomažič Večer, 22. 9. 2015, str. 7 Peter Svetina, Marija Švajncer, Dim Zupan in Vladimir P. Štefanec (foto Robert Kereži)