Letnik 1917. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XXIV. — Izdan in razposlan 11. dne februarja 1917. Vsebina: (Št. 52 in 53.) 52. Ukaz o izrednih rokovih za sodniške preskušnje. — 53. Ukaz o poslovanju najemnih uradov in okrajnih sodišč v stvareh varstva najemnikov. Po potrebi se morejo nastaviti tudi izredni rokovi. Toda tudi v takih rokovih naj se, kolikor je mogoče, zloži več preskušenj. Pred vsakim preskusnim rokom je seznamek prosilcev, ki jih je preskusiti, z navedbo dni, do-ločerilh za ustno preskušnjo, vposlati pravosodnemu ministrstvu.“ v Schenk s. r. 53. llkaz pravosodnega ministra v po-razumu z ministrom za javna dela in z ministrom za notranje stvari z dne 9. februarja 1917. 1. o poslovanju najemnih uradov in okrajnih sodišč v stvareh varstva najemnikov. Za izvrševanje ukaza vsega ministrstva z dne 26. januarja 1917. 1. (drž. zak. št. 34) o varstvu najemnikov se ukazuje: § 1. Predsednik in njegov namestnik ter ostali udje najemnega urada morajo, preden poslujejo prvikrat za ude senata, s podano roko obljubiti vestno in nepristransko izvrševanje svoje službo. 53. Ukaz pravosodnega ministra z dne 3. februarja 1917. 1. o izrednih rokovih za sodniške preskušnje. Na podstavi §§ 12 in 13 zakona o organizaciji sodišč z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 217) se ukazuje v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk z veljavnostjo od dne razglasitve : t? 23 ukaza pravosodnega ministra z dne 1. novembra 1900. 1. (drž. zak. št. 182) o sodniških preskušnjnh se mora glasiti: „Ustna preskušnja. § 23. Ustne preskušnje naj se vrëé na višjih deželnih sodiščih na Dunaju, v Pragi in Levovu štirikrat, na drugih višjih deželnih sodiščih trikrat v letu in po možnosti jih je odrediti tako, da se preskušnje z vsemi prosilci izvršč v zaporednih dnevih. Rokove, ob katerih se torej vršd preskušnje, naj naprej določi predsednik višjega deželnega sodišča, jih naznani vsem sodiščem okoliša in razglasi po časnikih. Kako izpremembo teh rokov je objaviti enako. (SIOTtDtich.) 31 Obljubo sprejme župan (občinski predstojnik) ali organ, ki ga odpošlje zn to. § 2. (1) Predlogi, uaj se odloči o dopustnosti povišanja najemnine, se morejo pismeno ali ustno podajati na najemnem uradu ali v sicer za to določenem oddelku občinskega urada (magistrat-nega okrajnega urada) in, kjer ni najemnega urada, na pristojnem okrajnem sodišču. Za sprejemanje ustnih predlogov na najemnem uradu (občinskem uradu) se morejo ustanoviti določni dnevi in ure. Te dneve in ure je pravtako kakor urad, ki je pristojen za sprejemanje predlogov, nabiti v občinskem uradu (magistratnem okrajnem uradu) in, ako treba, naznaniti tudi v časnikih. (2) Ako je okrajno sodišče pristojno za odločbo, je ustne predloge podajati v sodni pisarni. (3) Od dneva, katerega začne poslovati najemni urad, ni na okrajnem sodišču več sprejemati predlogov, ki se nanašajo na njegov okoliš. 8 3. (x) Predloge je vpisovati v vpisnik MSch, ki ga je pisati po priloženem vzorcu. Ustne predloge je posvedočiti le z vpisom v vpisnik brez zapisnika. Kolek za ustne predloge na sodišču (1 K) je pritrditi v razpredelku za pripomnje. (2) Stranko, ki stavi predlog, je označiti v vpisnikovem razpredelku 3 ali 4 s tem, da se podčrta njeno ime. Ako sodišče prosi za odločbo najemnega urada, je to poočititi v razpredelku za pripomnje. (3) K vpisniku MSch je narediti in pisati pregled v obliki zbirke kart (katalog listkov). Za vsako hišo, ki dâ opravila najemnemu uradu ali okrajnemu sodišču, je vložiti listek, na katerem je navesti cesto, hišno številko in številko najemnega predmeta, imena strank in tekočo številko vpisnika. Listke je urediti po cestah (ulicah, trgih) in po hignih številkah. 8 4. (1) Razprave je določevati na kolikor moči kratek rok. Med dnevom prihoda predloga in razpravo ne bodi praviloma več nego 14 dni. (2) Za razprave najemnega urada naj se ustanavljajo, kolikor mogoče, določni dnevi, ki jih je uabiti v občinskem uradu (magistratnem okrajnem uradu) in, ako treba, tudi naznaniti v časnikih. I 8 5- (1) Ako se poda predlog ustno, se more predlagatelju namesto pismenega povabila -takoj ustno naznaniti dan razprave; to je zaznamovati v vpisuiku. Predlagatelju se more tudi takoj izročiti pismeno povabilo. (2) Pismena povabila je odpravljati s povratnico ali dostavno polo in imeti morajo pristavek, da se mora povabljenec odzvati povabilu ali poslati na razpravo zastopnika, ki popolnoma pozna stvarni položaj in je primemo poučen. Hkratu je povabljenca pozvati, naj prinese seboj na razpravo izkaze, ki služijo za razjasnitev stvarnega položaja. (3) Ako se razprava odloži, je strankam, ako mogoče, takoj ustno naznaniti dan prihodnje razprave in to zaznamovati v vpisniku; drugače je povabiti stranke pismeno. 8 6. 1 _ Predsednik najemnega urada vodi razpravo. Skrbeti mora za stvarno in temeljito pretresanje primera. On daje in odvzema besedo, zaslišuje stranke in pojasnilnike in oznani odločbo. 8 7- O razpravi ni pisati zapisnika. Zapisnikarja ni treba. Ude senata (sodnika), osebe, ki se za stranke udeležč razprave, eventualno izključitev javnosti in1 posledke razprave je dognati s kratkim vpisom v vpisnik. Navedbe pojasnilnikov je z zaznamkom spisa zapisati na posebnem listu brez podpisa zaslišanca. § 8. (1) Odločbo je oznaniti po sklepu razprave in jo najdalje v treh dneh spisati s kratko obrazložbo ter vzeti k spisom. Ako stranka ni navzoča, ko se oznani odločba, ali ako zahteva stranka vročitev odločbe ali ako se je odločba povzročila s prošnjo sodišča, je narediti potrebne odpravke, ako mogoče, s pretiskom. Odločba ni zavezana pristojbini'. (2) Odločbe najemnega urada mora podpisati predsednik senata, ki je izrekel odločbo. ti Kos XXIV. 53. Ukaz pravosodnega ministra itd. r dne 9. februarja 1917. J 35 (3) Da so se stranke odrekle odpravku odločbe, je poočititi v vpisnikovem razpredelku 17 z navpično črtico, da so se odposlali odpravki strankam, pa v razpredelkih 18 in 19 z vpisom dneva odprave. Povratnic ni trelta pridejati. « 9- Odločbe je hraniti s pismenimi predlogi, dostavnicami in drugimi spisi vred, urejene po tekočih številkah vpisnika. § 10. Najemni uradi morajo na zahtevanje poročati pravosodnemu ministrstvu o svojem delovanju in predlagati izkaze. I 8 11. Ta ukaz dobi moč za občine, oznamenjene v ukazu z dne 31. januarja 1917. 1. (drž. zak. št. 36), z dnem razglasitve, za druge z dnem, katerega postanejo določila ukaza vsega ministrstva z dne 26. januarja 1917. 1. (drž. zak. št. 34) o varstvu najemnikov tam uporabna. Schenk s. r. •i : m Vpisnik za predloge, naj se odloči 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Letno tekoča številka I Dan prihoda Ime in priimek, opravilo in stanovanje Ozuamenilo najemnega predmeta (okraj, cesta, hišna številka, nadstropje, številka stanovanja) • Dosedanja najemnina ,, Nameravano povišanje Dan razprave Sestava senata Pred- sednik Udje najmodalca najemnika 1 ■ • N, •v v o dopustnosti povišanja najemnine MScli. 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Na razpravi navzoč Izključitev javnosti Posledici razprave Kratka razložim glasovanja Odpravku odločbe so se stranke odrekle Odločba se je Priponmje za najino- dalca za najem- nika Izreklo se je, da je povišanje najemnine dopustno nedo-v iz- 'pustno meri | pus 1 1 ! aia ! I j \ « ✓ i ' ' '} * „ - Si (8l0T«OlMh.) Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvome in državne tiskarne na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1917. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1917 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj .ali da se ta izvod pošilja poštnine proslo — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja le, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem z naročbo plačati tudi zanjo pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vroče-vati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo: sini k 1849. za . 4 K 20 li Letnik 1866. za . 4 K 40 h Letnik 1883. za . 5 K — h Letnik 1900. za . 7 K — h D 1850. p • 10 . 50 , P 1867. , . 4,-, n 1884. , . 5 n — » P 1901. , . 6 , — , V 1851. « “i , 60 „ P 1868. , . 4 , - , n 1885. „ . 3 , 60 , P 1902. , . 7 , 50 . J» 1852. » 5, 20 „ P 1869. , . e, - ; p 1886. , . 4,60 , P 1903. , n 1853. « ‘i , 30 , P 1870. , . 2 , 80 , p 1887. , . 5 , - , D 1904. , . 5 , — , » 1854. « 8 » 40 „ II 1871. , . 4 , - , p 1888. , . 8,40 , p 1905. , . 6 „ - , p 1855. •n 4 , 70 „ n 1872. , . G , 40 , p 1889. , . 6 , - , p 1900. , 12 , - . * 1856. r 4 , 90 „ p 1873. , . 6 , 60 , p 1890. , . 5 , 40 , p 1907. , 13 , - , r 1857. v o » 70 , p 1874. , . 4 , 60 , p 1891. , 6 , - , p 1908. , 9 , - , p 1858. n 4 , 80 , p 1875. , . 4 , - , p .1892. , 10 , - , p 1909. , 8 , 50 , » 1859. i» 4 , J! p 1876. , . 3 , - , p 1893. , 6 , - , p 1910. , 8 , 40 , » 1860. n 3 , 40, p 1877. , . 2, - , n 1894. , 6 , - „ .P 1911. , 7 , - , * 1861. p 3. P 1878. , . 4,60 „ « 1895. , 7 , - , D 1912. , 12 , 50 , s 1862. * 2 . 80 , ti 1879. , . 4„ 60 , 71 1896. , 7 , - , H 1913. , 9 , 50 , K 1863. n 9 " n 80 , p 1880. , . 4 „ 40 , s 1897. , 15 , - , P 1914. , 15 , - , « 1864. n 2„ 80 . 1881. , . 4 , 40 , P 1898. , 6 . - . P 1915. , U „ 70, J» 1865. p 4 , P n 1882. , . 6 , - , p 1899. , 10 , - „ P 1916. , 12 , 70, Posamezni letniki v drugih sedmerih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatui, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenetnških izdaj pa najdalje v Šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16. Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme le proti plačilu prodajne cene (•/* pole == 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajali ostalih sedmerih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dohiva ne sainö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah. --------»—-------- Iz c. kr. dvome in državne tiskarne.