II. &$©w. PoStiiiTiA pla&ma t «>otorini O©Rie? sobota 28 janyarja $928. Lmto X, ««to»**. Stan« m*mIwi Dia 7*— ga )n?sem«ft90 Dm 2*—. I 64». lU&ra poöti»&-telBovn«fa zavods Stov. tO.664k ¦^^S^k. ' ^^^^1 ^^^^D^fl^^^^k. V^^H ^^^B »BhE^^^A BHBBBHnflB^^. ^tf^^^B^^^I^^^ ^^^^I^H^^^^^^ ^^^^B^^K fci ttprav «ftfttvo ¦ gob»?*«* «« via&uno» •gtosl »m tarlfv« Politični desperadi, Vr Celju, 27. januarja, #«sa javnost se so spominja, da je hikajšnja »Cillier Zeitung« priobeila. \ aaeetkom docombra članek »Mi za- j htera-mo«, v katerem je bil naveden ! •bsežen in z& ätöviJo spodnjestajer- j »kega Nemštva daleko protixan solski i program. Ta članek, odnosno ta šolski | program je vzela »Gillier Zeitung« I brez navedbo vira iz »Kulturwehr«, ; flasila slovanskih manjšin v Nemčiji, ki so žalibog še danes kljub korektu- ram moj napram Poljski in siehoslo- raöki zelo mnogoatovuilne. »Kultur- *yehr« omenja na to aster' odgovor ^TNFore Dobe« hi pa drzen odgovor »Cillier Zeitung«, da nastete šolske /ahteve itak niso njihove, temveč za- htere slovanske manjšine v Nomčiji: tea, če nam v Sloveniji, odnosno v Ju- joslayiji ničesar lie dado, tudi našim nomskim bra torn v Nemcljd ni treba aičosar dati. Oni da so hoteli slovensko tasopisje ß člankom le potegniti, kljub ternu, da so vedeli, da prodstavljajo priobčene soliske zahteve resen kul- Mirni program velike na.rodne manj- fcine. Na to »potegnitcv« odgovarja :>Kul- turwehr«, ki izhaja v Berlinu-, da bo- il« to »klaisično stalisoo« naznanila rsem eyropejskim manjšinaan in pra~ ni: »Povsem mirno, prav kot to dela- jo politiČni desperaidii, se priznava, «la se ni nameravalo od vsega začetka aioesar druzega storiti kot provoei- rati. Tern »manjsinskim politikom« inanjka vsaka moralna resnoba in vsaka dobra volja, da bi se spoznali * položajem druge narodne manjšine in bi njeri'3 zalitove objektimo preso- jali, (Spomkijamo ob tej priliki na aek drwg olanek v »G. Z.«, kjer se na- xwa korosko Slovence stalno s psov- ko »Kärntner Windische« in. se trdi, ita ne govare — slovenski. Op. ur.) Kalco malo resuičnih skrbi za kultur- )io ži-vljenje lastne inanjajne v Slove- niji morajo imoti ti ljudjo, Co imajo doTolj oasa in poguma, da obrayna- rajo problem narodnili nian.išin s ta- fcimi slabimi dovtipi!« List prayi na to, da imajo Nemci v Jugoslajviji po itanju koncom 1. 1924. 236 ljudskih iol, 10 meščanskih sol, 13 gim.nazij- »kih razredov in 64 otroških vrtcev. «led tern v Slov-oniji samii 14 Ijudskib Jol, 3 mešcanske solo in razno gimn,a- lijiske razrede. Napram vomu pa nl- itiajo lužižki Srbi v Nemičiji sploh no- beiie sole, izvzemži poldrugo uro je- Politično zatišje v Beogradu. Preložena seja demokratskega kluba. — Do pondeljka ni pričakovati izprememb. Beoyrad, 27. januarja. Zaradi praz- nika sv. Save vlaxla dane,s s Beogradu popolno politicno zatišje. Za danes napovedana seja demokralshega klu- ba, na kateri bi se iinclo ski op art i o ustanovi'h'i Demokratskega, bloia, je bila zaradi odsotnosti večine poslan- cev odgodena. Seja je sklicana za pon- deljek, dno 30. t. m. ob 10. dopoldne. G. Daividovic je brzojavno pozval vse demokrats'ke poslance, da se te seje ' zanesljijvio udeJežija, ker se bo sklepa- i lol o izvodbi važnih zadey. V demo^- kratskem klubu se je vršilo danes do- poldne posvetovamje med gg. Davido- vicem, Marinkovicem in v Beogradn navzočkni demokratskimi poslanci, pozneje pa »e med gg. Priibioevicem, DaTidovičem. in dr. Marinkovicem. V pi'ihodnjih dneh ni pričakovati odlo- čilnih dogodkov. Orlločitev o razvoju politične situacije je odgodena do pondeljka. f Minister dr. Savič. Beogmd, 27. januarja. Danes ob pol j 11. dopoldne je umrl v NiLu miniiister j za narodno zdra,vje g. dr. Aloksandcr J Sqvic v.sled zastrupljenja krvi. Ob 10. dopoldne je padel v agonijo. Vsi po- izkusi zdravnikov, da ga ohranijo pri žLvljenju, so bili zamian. I'okojnik je bil rojen tine 19. rnarea 1. 1874. v UžicaJi. Medicinske študije je absolviral v Gradcu in Parizu. Kot udravniik je deloval zlasti v Nisu. Bil je odličen clan radikalne stranke. Znan je bil kot eden najbaljših stro- kovnjakov na zdravstvenem polju in je kot minister za narodno zdravje dosegel lepe uspehe. zikovnega pouka na teden (v ljudskih šolath) in Poljaki 24 ljudskih šol na lemelju ženevske konv-enoije. »KuJturweha*« siccr obsoja našo odklonitev, ker ji razmere no bodo znane, dasi je že sama v istem članku nehote zadela čisto resnico: našim Nemcem, recte nemškutarjem, ker je med njimi le malo uravih Nomicev, manjka vsaka moralna resnoba in do- bra volja za resitev svojega kultur- nega programa, ker jim je edino za poUtic.no dran tega vprasanja. Njim kof dobro si.tuiranemiu trgovsbemu, obrtniskeniu in industrijskemu sloju ni za to, da bi ohranili svojo deco Nemšlvu, ker to itak lahko storijo, temveč za to, da bi ponemčevali svo- je usluzbejice in umetno ustvarjali nemske jezikovne otoke po nali dezeli tudl še zanaprej. V to svrho no izrab- Ijajo samo svoje-ga gospodar.skega in kulturnoga vpliva, tomvoc tudi poli- ticno moč obeli srednje^vropskih nemških držaiV. Primerjaj samo pisa- nje dunajskega »Ansohlussa« z dne If». jar.:Uarja 1Ü28, kjer se nam odkri- to pove, da smo radi Itali'janov na- ravnost vezani na dobro ali slabo vo- Ijo Nemčije. Zato stoji: nemska na- rodna manjsina v Sloveniji nitna in mti 'fti.fe itneti nobene lastne kultur- ne poUtlf-t'. ki bi se slrinjaki z našo drzavno mislijo. Ona očrvidno misli a izrabljanjem kulturnega in šolske- ga pi'oblema samo na napad in ekR- panzijo. Ako pa nas morejo vodje na- šega Nemštva prepričati o nasprot- nem', bodemo vsi radi pornagali iz- polniti njihove želje, ne iz strahu pred zunanjimi sovražniki, pred katerimi nas tudi Nemcija ne bode nikoli šči- tiila, temveč z željo živeti z nemškiimi domačini in sosedi v najboljšem pri- jateljstvu. Konec nojeve politike. Odhod odličnega voi'-xka. iz Clelja in častni, dasi bizarni po/iy ii^ega na eno najvažnejših aiest ciyjlr.t» upiavo jt! že radi splošne r.jeszcvo priljuHje- no&ti vzljuxiil izredio zanimanje v rd- sem mestu. Saj j-e pa bil p. üolkovnik Naumovič tudi za najOgorčenejfega antimiiitarista predstaviuk najčLstej- šeffa vojaka. In načelni antimilitari- zein jo itak celo zaveznii pravih vo- jafcov proti nepravim, Dolga lela njo~ govoga bivanja mod naini so mu ustvarila radi odličnih vrlin y javno- sti zavidno pozicijo, kax vse posebno sedaj občuti, ko ga ni več tu. Zanimanje, kd ga naše mesto ute- meljeno deJi z javuostjo ceJe Armyt in najbrž ludi z in-ozemstvom-, to ae.^ nimanje pa volja neglode na osebo f. polkovnika predv&em okoli&cinam, # katerimi je r zvezi iinenovaiije voja- kai za vršilca dolžnosti velikega župa- na v Sfcoplju. Imenova.nje je sedaj ž« drugo te vrste in ima precedent v br*- galniski oblasti. V daljseni sorodstT» je pa to imenovanje z dvenia vpra&a- njama, ki se o njili ne pise yeliko, lat 8ta pa zato &e bolj zagonetni. Prvo od teli vprašanj ni nič inatnj- iega nego tainoviti Solunski prooe». Domača javnost, zlasti prečamska, n« ve o procesu, ^Clrni roki« ltd., prarza- prav niioesar. Kljuib temu pa lebdi t Yvseh neiizkorenljiv občuitek, da je bil* s tem procesoan nagroinadena težka krivica našim najsposobnejsim yoja- kam. Bili so obtoženi vißoki oaÄtniki lias« armade, na giasu kot odlični strokor- njaki, težkcga doliikta veleizdaje in — ruivanja proti ustavL Obtožitelj j» Uitemeljeval obložbo r-adi ruivanja pro- 11 ustavi s tern, da so ti vojaki že po srociio končani balkamski vojni zatgo1- varjali vojaško upravo novüih krajey. Razprava je dokajzala stvarno, da, s» zagovorniike vojaške uprave vodili pri tern idoalni nagibi, privaditi orijea- talsko indolentno in raisno pestro pre- bivalstvo v gospadarsko zanemarjenih in po nepres-tainib prestrelkah in roj- nah uniceniJx pokrajinaJi na nove raz- mere, v prvi vrsti pa na red, delo in. svobodo. Z del no .sfiJio^ sliično šolskfil discjplini naj. bi se tam v pospešenem. času izvršil proces, ki je t zapa'dniü državah šel evolucijsko pot skozi — stoletja. Ali iistava kraljeiviine! Srbij» je po črkd dopuščala samo civilno .upravo, in zato so ti idealisti postal! v o€oh ol)toži.telja — rovarji;. Žalibog je obtožitdj v procesu in y notranji politiii uspel, in padle so dragocent glave. Knaki ti'masti princip je tudi t n»»- »i drzan'i pod pretvezo deinokrattizmA Livedel v novih, tekom deset let nepre- Btano pod. druigini gospodarjem sto- jeciih in v krvi tonecih krajih na jur gu absolutno civilen, režim; neiskrenf paradiranje z demokracijo je pomiö- njalo političnim strarakajn avizo za kameransko kolonijalno upravljanje. Pod I'jiiho par]amentairnostii in po4 etiketo usta,vnosti so se dogajaJe in s» so dog-ajajo »trašne persiflage uprar- ne spretnosti. Vladajoca partija in nje- ni lokal ni nosilci so tam absoluten boü samo zato', ker so v vladk Notorični banditi rq nekamovano strcljali, ubi- Add Niet: iViijiepša žena% P«t samcer se je raizigovarjalo dve in tricetrt ure o ljubozni. V sobi je posta- j so m cisto zadušno. >. . . ta teinpürament mi je zopot do- kazal, da so samo Poljaki nje prave že- i« z raso«, je rekel Feliks. »NiO, dovolin, sq jte razburil Bob, »To, kar sem dožiivel v Madžarski . . .« »To mi ne more iimponirati, ker ˇztrajam na tem, da je Paris nenad- kriljir!« ga prekitne Fred. »Nesmisell Jaz vam pravim: Duv- la4l« je tlesknil Ervim z jeziikom. »vi vsi ne veste ničasar! Damska, if1^ Da/nska, to je zomlja, kjer iihpXntä1111*1 nailepše ^^ iofvtrr je Fastal Pomeäan ^ hi- ter. vsi so urednašaM teoretične pro- »pektesvoj.il i^?fiaai z ino7vemsgmi šenami, pnmerjah,, diskutirali in se aiso miogh sporazunnoti. Sluga prinflse brzojajvko im j,0 preda Feliksu,, gospodarju. On j0 Drocita, po- skoči, iizpije čašico konjaka, zaleii se '' «lu, začne kasljati in končno reee: »Otroci — abjemiite me!« Vsi so ga finjeno objeli« Patem pa so ga vpra- iali enoglasno: ' • — »Torej?« >ZaxIel sem petstotiso^ na loterijif* V«i eo bili brez besed. Po kratki J*a.'y«i so ue začeli rrstiti reseli in ra- ; dastni vzkliki Tolkli so ga od veselja po ramii, dokler ni zaječal od bolečine. Nenadoma postano resen. »Kak'O naj uporabim ta denar? Premalo ga je, da ga vložim v banko, a preveč, da ga zaipijem. Okorißtiite se tuidi vi ž njim. Prosim za vase nasve- te!« »Zigradi hLso, vilo, vodomet! — ku- pi avto«-----------ltd. »Žo vem!« vzklikne Feliks. >Ta de- nar born uporabil v znanstvene svrhe.« Prijatelji so ga gledali osuplo, brez besed. »Siroir-ak«, it« mendl Bob. »od vc- selja je zblaznel!« »Ne popolnoma«, je rekel Felik.s, »poslušajte me. Malo prej smo govorili o lepih žen all in nikakor se nismo mogli zeditniti, katere so najlepse. Se- daj bi pa bilo volike znanstvene vred- nosti, če bi se moglo to točno ugoto- \iti. Pozivam vas na tritedensko po- tovanje v vse deiele, ki prihajajo v tem oziru v postev. Skupno bomo pre- StudiTali vse tipe in tako složno ugo- tovili, kjc žive najlepše žene. Ker je naš čas omejen, moramo delati dan in noč. Če vam je prav, gremo po- julriišnjem na pot.« Prijatelji so navduseno pristali. Petorica prijateljev — oborožena s P«timi kovcegi — se je podala na pot. Dan prej je ixsla v casopisüi notica, da se je podal znani indiLstrijalec Fe- liiks Z. v spremstvu strokovnjakoy na splošno važno znanstveno ekspedieijo. Sestavili so točen program potova- nja in dela. V vsakem mestu, ki pri- haja z ozirom na eilj njibovega poto- vanja v postev, se je imelo strokov- njasko prouciü: 5 hčera hišnic, 3 da- flie i.z bara, 3 damo iz druzbe, 4 pro- dajalke, 1 rod/biinsko mater, 3 saiiso- nete, 2 deklici iz penzijonata im 10 pa- santinj na ulici. Imeli so tiskane iivode, na katerih so morali samo izpolniti vprašanja po točkah. Po koneni proucitvi je rniela zmagati ona, ki bi do&egla največ iizrednih tock. • » Ko je vlak obstal na prvi posta ji, s* jo Bob infonniiral, kako dolgo stoji vlak: pet mhuit, in skoeil je doli, da popije čašo piva. »Ali se Vam tako mudi?« — se mu jo nasmelmila mala, srčkana plaw- lasa prodajalka z bubisrizuro in zelo vitkimi nožica.mi. Ko je krenil vlak daJje, so prijatelji osupli opazili, da se Bob ni yrnil y voz. Vsi so zelo obžalovali njegovo ne- zgodo, a so so tolažili, da ga bodo pri- čakali na Dunaju. Štirje prijatelji so dolali s polno paro dan in noc in morali so priizna- ti, da je bila organizaeija, ki so jo podv^eli, težka. Ker je šlo za znanstve- no raziskovanje, je bilo treba temelji- to delati in so se posamezni eksem- plarji dalje prouceyali, nego je bilo to umestno z ozirom na ogromnost nuir terijala. Bob nikakor ni dospel za ostalimi in pksal jiim je, naj mu oprostiijo in m» posljejo kovöeg. V Budimpesti se ;"• izgubil šo Fred. Zadržala in povsem okuipiorala ga je neka točka program» (dama iz družbe). Ko so nrißpeli v Varšavo, Ervin nikakor ni hotel Lz- >stopi fM Čez tri tedne se je vTnil domoy a»- mo Feliks in to — sam. -----------Dolgo je trajalo, predno am je visa petorica /opet zbrala v salonm industrijalca Feliksa. Sedeli so in pr- Bili molce. Slodnjič so se odločili, da se zaen» dogovarjati, kakš^n rozultat ekspodi- cije naj bi se sporočil strokovnjaškJ javnosti. Čez nekoliko dni je izšel r MstiŠ ma) clause z znanstveno in strokoy- njaško trdityijo, da je znanstvena eJt»- pedicija prisla do sogJasnega z*- kljucka, da je najlepša žena same — Venera milonska. (Prevtl — r» —J Stran 5. »NOVA DOB A* it. jaü, kradli, ker so imeli strankarsko J Iegitimiadjo. Vsaka pomač ali spre- rnomiba na bolje pa je bila, izključena, fcer. je ©čitil parlament v&e to radi svo- je vecinsko telimiike. In. vsaka stranka 38 je saimo radi teh krajev tepla za voliilni mancLat, kor je s tern, aivtoma»- tično imela 40 posLancov vec zagotov- Ijenih. Namesto, da bi se raamere iz~ hoftjšalie, doživljamo. navüjrjamjc op.ii- deniiJG mtakedonstvuju&če uprave v kraljevino Srbijo .sanuo, v Bosno, Cr- nogoro, v suimljivih oidtenkili cclo pre- ko Save, pri nas samiih. In. cotla tega upraivnega toliuvaiboliuja je težka, ele- mentar nn kriza držaive v desebem lotu njene stairosti. Poskus izvesti reiornio z neoporoč- nim civilnim sefom — in to je druga aagonetka — je končal v čačački obla- sti z nikje opraiviioeno nenadno vpo- kojitvijo g. Baltica, oeravno je njego- va spretnost in blaigodejnost njegove- gia uradovanja ostala nepreklicana. Podoba je, da srbijonska javiiost ne prenese prognoze in dijete, ki bi jo predpisoval nepodkupljiv ali od vlade, kjer sede moralni sokrivci bolezni, odvisni civilni uradnik z dodnim gre- honi, da ni Srb. Izgleda, da je padel g. Baltic, ker je njegov vzgled zeniral sramiezljd)VOß.t naäih deviskih alrank. Tudi poskus s sodniki se je ocividno opustil. Na drugi strain se čuje, da nastopa ab Bregalnici red in miir. Tarn pa je bil baš napravijen prvi posfcuis z vo- jaškitm šefom. Ce se ne motim, datira ta poskus iz starejšega časa nego Bal- tiicevo imenovanje. Klljub temu, da je tain red in mir, pa na tajinstven na- čin nihöo ne moti ondotnega vojaka, pri pometanju Avgijevega hleva. Na>- sprotno: v Skoplju beležimio drugi slučag militarizacije uprave in caso- pisi, ki vso ob imenovanju g. Radovica za minitstra notranjih zadev že nanii- gavali na posebno misijo, s katero je poverjen, pišejo sodaj, da je miliiari- zacija uiprave na jugu prva eta pa m.i- •siije. Vsi resni elementi v državi dan es z olajšanjem spremljajo te znake resne volje do izboljšanja, čera-vno se prin- cipijelno ne morejo strinjati z izved- bo. Ker, čeravno se s tern via facti ukinja ustava, je namen tako nujen in državi tako življensko potreben, da nihče ne ugovarja. Dokaz obenem, da Be ni prepozno, ker zaupanje v prist- nost naniena še ni izumrlo. Da bi so le urasničilo! Kor pa je bila enaka militarizacija uprave kamen spodtike v Solumskem procesu, pomenja njeno damasnjc p "HP p i Jr^A i Visoka pejem ciste ljubezni uveljavüjenje uvod v še eno važno in siimpatieno fazo v razvoju: tilio likvi- dacijo tcga nasrecnoga procesa, stvar- no rehabilitacijo žrtev nerazuniljenih idealov. Zato ravno verjamem: La vraio consolidation est en lnarche. Konec akcije za koscciUracijgko vlido. Vč«raj se je splo§no priČakovalo, da bo padla s^danja vlada in bo prišla koncentracijska vlada pod predsed- stvötn sedanjega prernijerja g. Vukiče- viča. \z časopisnih poročil ni bilo jasno videtj, ali vabi g". VnkiČevič v konceri- tracijsko vlado samo str&rtko g. Radiča ali celo kmetsko demokratsko koali- cijo. Danes pa se na podlagi beograj- skih poročil vidi, da so misüli radi- kali in z njimi pubrateni slovenski klerikaki zv^biti deiansko samo Rosp. Radiča v vlado s prijaznim namenom, da i2oliraio g. Pribičeviča. (Zdi se, da je vobče najnujnejša skrb naSih držav- nikov polttično ubsti g. Pribičevtča in našo stratiko. Op. ur.) Q. Rtdič je to s posebnirn pismom odklonil z ute meljitvijo, da sta HSS in SDS vezam v KDK tako, da nobena ne stori ka- kršnegakoli političnega koraka s»m;j za se. Med tem si prizadeva a. Davi- dovič ustvariti demokratski blok, ki bi ga naj tvorilo 61 demokratov, 18 Turkov, 62 radičevcev in 23 samo- stojnih demokratov, skupaj 164 po slancev. Po razpoloženju velikega §te- vila poslancev v demokratskem klubu pa bode to prizadevanje težko uspek» in je računati s tem, da sedanja viada ostane. Slovenski klenkalci so se v sredo kar obesili srbskim radikalom na frak v strahu, da bodo zgubili šc ministra za socijalno politiko. Kdo bi bil mislil pred nekaj leti, da morejo naši klerikalci z izrazito srbsko strankc tvoriti jeden klub? Kino Gaberje pp&dvajja äc danesy petek 27., in soboto 28. januarja TÜ3H0STI GREŠHE HIŠE v illžiru Nepopisno Eep Ufa-f im! Predftfavei v petek ob 8 5# v soboto ob 6, In 8*15 u*-i (2 predstavi !) Od nedelje nappej VELBFILM Dama s hamelijami z NORMO TALMADGE. — Rezervirajte si pravočasno vstop- nicc v podružnici Goričar j;ni izredno dobro izgledali. Tvorili so tndi potem druižbo, ki se je od 6asa do časa r»odajala x prirodno žiivljenje. General Baden-Powell je uriidel vzgojni pomen takega življenja in je že tedaj orgaaiiziraJ v Anffliji sücno privatno dru.štvo. Od teclai se je skar- tdzom šja-il in izpapolnjcnal po r«om svetu. Ska:vtizem je način za razvijanj«? značaja z delom, a ne z uceaijöni skaviskiih pranul. Ska^iLzem je dobro- voljno delo, ki je zanimivo, poučno in obenem raxveseljitvo. Skavtiiaem se n1- ši v prirodi in na cistern zraku. Skar- tiizem pomaga soli v vsakeni oziru. Starsi, pošljito svoje otroke v skavt- sko orga-niizacijo, da se na;uoo voegat koristnega za živijenje. Zbog kmtkoce vremena nisam bio u mogučnosti, da se sa mno- gim prijüteljima i znancima liäw oprust im pre moga polaska na novu dužnosl. Ovim putcm želim svima srečan ostanak. Pukovnik Jovan Naumovlč. Celjske vesti. c »Slovenec* in celjski mestni pro- račun. Geljani smo postali v casäh klero-radikalnega režinia v nadjomal- Jiem pQgledu zelo s'kronmi. Zato smo se naravnost rzzveiselili., ko smo iz da- našTijepa i.n vreraj^njega ^Plovenca- razvideli, da vendar ni samo »Ciltier Zteiitunig« ofijci'jehio glaßilo vecine t mestnem občinskein zajstopu., temvec da se je spomnil svojili dolznoßti tudi »Slovenec«. Za ponižnim javkanjem, naj vendar demiokraitska opoaicija ne dela prevelikega kravala pri prora- öuinski debati, je sedajj po sprejetju klavrnega inestnega jirorač-una na- stopila — bm, nenmäko povodano, »Maulrei-sserei,« v kar najvišjem ob- segu. Ycerajsnji »Slovenec« T>ra\i. med drugrm, da je »proracuoisW raz- prava pokazala ßloboko razumovanje veciine ya\ pereöa in od deiniokratov skozi Iota prezirana ali vsaj diletant- sko reševana komiunalna, socijalna in gospodanska vprawanj^a . . .« Saper- l,ot, to pa to! Razliika med »globokim razunievanjem,« sedan je itn prejšnje vecine ob&toja namrec samo v »dile- tantskem« naziiranju, da je treiba doi- gove tudi kedaj placa/ti. Sedanja Te- Pisma brez garaiicijo. EL Lujiza, odgovarjam sanno zato še, keT mi has dikcija tvojega zčigovora povzro- ča mučno gotovost, da se nisem znxo- til, ko sein ti očLtal prevaro. Kakor veš, po mojem nmenju pre- ; vara ne obstoji v dejanju, katerega znaeaj in vrsla ustvari faktum, nego v tem, da zaideš v take misli in na- črte, skrivaje jitk pred onims ki bi jiih ne smela napraviti razun z njim. In tudi samo za to cerebralno nelojalnost gre, pa ceprav je varn ženskam težko dopovedati, kaj je lojalnost. Zdaj ko , se maskulinizirate na vseb poljüi, ho- j teč pri tem in obenem obdržati pri- ! vilegij do kavalirstva, je tudi za vas že čas uvideti nemožnost jemanja ene- ga in obdržanja drugega in čas po- etati kavalirski. Take pa ne boste po- stale, dokler ne prestudirate preinis lojalnosti. Spočetka, po ugotovitvi, da sva se vzajemno iskala in našla, si bila T'sa navdusena ob predlogu, da si ne bo- va skrivalü razočaranja, ökn bi se pojavilo, da si ne bova tajila ohladit- ve, če se pokaže. Danes vidiin, da si sprejela tak aranžman z mental no žensko rezervacijo, da izmed obeh jaz ne sniiein kräiti dogovora, dočim je \ zate merodajna tvoja kaprica. Danes praviš s cinizmom »pojdi'te se solit!« in preklmjaš z infernalno zlobnosljo bratovščino, ki si jo ti meni vsilila. Z lapidarnim svojim voščilom nisi dosegla prav nicesar, kar bi te krilo. Na ocitek prevare, ki bi je zato ne bi- lo treba, ker bi svoje najmlajše, t. j. ozi'vele prejsnje idoale prav lahko in brez strabu, da izzoveš kako sceno, sporočila meni, na moj očiitek .si od- govorila s precej sarniodopadljivim in naknudnim poguitnom, kakor to na- pravijo trmasti otroci, ki se jili zaloti in flagranti, pa nočejo priziiiati, da so vedeli, da ne smejo krasti sladkor. To pa kaže pri odraslib na znaoaj, ki se naj ga bog usmili. In jaz uvide- vam, da sem bil spet enkrat osel, ker so se mi tvoji sirenski glasovi dopadli. Sicer je tvoja smola v zakonu tako- rekoč notorična, vendar nisem imel pravice, da bi to prekinil. ko si s skli- cevanjem na dolgočasje in na ncraz- uinljenost zaslanjala stremljenja po mojem objemu. Samo toga ne vem, v katere vrste laži register naj vložim kartoteko s tvoji.mi ljubavnimi do- mislicami. Poznam to literaturo in poezijo, pa morain priznati; da si bila originalna. To me je spravilo v vero, da si tudi pristna. | Ali ponmis, da si končala prvi bil- ' let doux z besedaini: »sprejmite mcK je nezakrile sanje, da ste moj sladki sponiin in moja trajna misel.« In po- tem, po prvi intinmosti: »pošiljam ti z vsemi svojimi ljubkujocimi božanji en sam neskončen poljub in no \ni- slim na nie razun na tebe.« S benii, dancs aal dezaivnirainimlii vzdihi si tako točno zadela ono, kar isOern v ljuJ5ezni, barvo, eter in glas. Morda se nisi poziaMla, da otrokom oči f osforescirajo. Ko jiJi polože v po- st el jo in u.gasnej-0 lu^ ti leže z z,a- prtimi očmi in znak. V ernini, ki jo zagledajo, ker meüjo, da ne vidijo te- me, pa se začno črtati in motati ved- no dolocneje, vedno živeje in razno- barvneje svetle, oslre črte v najsan- tastičnejših oblikah,, slike, ki ničesar znanega ne predstavljajo, ki pa zadiv- ljajo, omamljajo možgane in ki uspa- vajo. Znaöi.lno pri tem pa je, da se spo-č-etkoma svetle barve vedno bolj razcepljajo v temnej.se, dokler ne na- stopijo vse barve v mavrici in dokler ne prevlada vseh drugih v živosti ona barva, ki je potem v življenju najljub- sa.Ne vein zakaj se to vobče pojavlja in zakaj samo pri otrokih; najbrž pa je to gledanje v barvah odsev tekorn dnevia v oko črpamih solnčnih žarko? na notmnji plasti trepalnice. In pri čhstosti pojmov oitrok o vsom, kar do- nnievajo, je verjetno, da j;i.m nobena sila ne skali pravljičnega sveta v njih laistnih očeh. Spominjatn se toeno, da je moja najljubša barva.. violetna, ta- krat, v miojili prvi'h saujah. vedno zakljucila te krasne fantazije. In kakor se danes v custvenem sre- tu vonjam, vidim, sli'sim in tipam i barvo istočasno .s fluidom. in glasoni, tako si ti izzvala v meni gledanje in čuitenje barve, ko sem radi tvojih diskretno eruiptivnih metafor zidal Te- ro, da je most med teboj in menoj ne- izpodkopljiv. Gorje zame in zate: ta most je bil violetno barvan. Meni zato gorje, ker si obvorila zst- me nov problems ki ga bo bogvekatera in bogvekdaj reäila. Tebi gorjo, ker ti lažni cunizem jemlje spas.obnost uživati rožnatost tvoje notranjosti. Laž za laž in Lai zoper sebe! Okusaj sama; zbogom! Hadži Loja. IVelika inveniurna prodaja po čudovito jj zni anih c< nah st1 vr^i do konca jn- s& nuarjav veletrgovini R. Stermecki.Celje. B| Slev 1 1 »NOTA DOB A« 9rav- ¦zaprajv mestni koloniji ne Drlvosči vo- de. Tako so v oasu i)-reslaivne klero- radikiaJskc koidiciije pospešuje stano- Mčtn^ska akcija v Geljul c Mcstno Qwlalisce v Celju. Abort- n"ui v-rvrh pet predstav je potekel. Ob- cinstvo S3 opozarja, da se pravoeaMJo /.glq.sL radi puduljšanja abomnaja za nadaljnili pel predstav pri g. blagaj- p.iku Hnbtrtu Uvntka Goričar & Le- bkovsekX jS'a sporcdu so med drugim. sledeča dela: ToJstcga »Vstajenjo«, Lumpaoij Vagabund, Pasijon (Krißto- VA drama) Vr'cukujemo, da bo ob- cinstvo znalo con it: pomen in dolo, ki gci vrsi naše gludnlišče na kulturnv-m polju ter da bo s prhnerni'in zanima- njeui oiiranilo to našo slovensko kul- turno institucijo, ki se niora borili z velikmii finančnimi težkočami. e Komorni večcr Sancinovega tria v Celju. Trio K. Sancin,, E. Marsiceva in R. Matz priredi v četrtek, dne 1. mar- oa SV'OJ koncert v Celju. Prositmo vse kulturne institucije in društva, da se blagovolijo oziratii na to priirodilev. V petek, dnc 2. marca pa priredi trio koncert v Mariboru pod okriljem ta- jnjošnje ljudsko univerze. cSokolskft maškarada v Celju zdru- ii, kot v«ako leto, tudi lotos v Celjskem donm vse narodno mjsleče krage na- sega mesta. ter blržnje in daljne okoli- ec.^ Pria-oditev je na splošno željo pre- ložena na pu^stno soboto dno 18. fe- »ruarja. Uprava maškarade je za pri- reauev Pazpisaia tekmovanje mask in bocto tn najlepše maske obdarovane B prckrafimmi darili,. Na prireditvi bo voljena tudi. dama, ki dobi za fet-o 1929. naslov krtiljica lopote v Gelju Srira prvovrstni .lazz-orke&ter. Vslop- nina je letos zni-zana na 15 Din; član- stvo pa pJača (le v predprodaji pri braiu blagajnikn) scttrno 10 Din. Zastopstvo: Franc Palme, Celje. c »PoUticno in Qospoduixfo) d/tišivo , Nemcev v Slovenip* mia sli'deci od- i bor: Predsednik dr. Lot bar Miihl- | eisen, odvetnik v M.uiboi n, podpred- j sednik dr. Valter Ricbl, Celje in Va- loiüjan Spružiiia, .^tui, tajiiik Hulert Kolt'tnik, Maribor, blagajnik dr. Hans Schmiderer, Maribar, odborniki dr. Oto Badl, Maribor, dr Kail Kk»ser, Mctribor, -dr. Gamillo Movocutti. St. IIj-, Karl Naiska, Maribor, dr. Leo Sclieichenbauior, Macibcr. Andrej Dro- fejiik, Rogatcc, Ado1! Mravljak, So- štanj, Ivan Sirak, Maribor, Janez Wegschei\V:c viele von den Herren haben deuüsdie Muttermilch getrunken?« bi r-eksl rajnL dinirikar g. Fuchs v Celiu. Tmenovani gg. ho reprezentamti; kako še k- mora, biti v rvfirodnem oziru clans:vo? c Pronwvimn bode v torek 31. janu>- arja nai zagrehskem vseučilišču abs. nwd. g. Martin Kolsek iz Brega pri Celju za doktorja vsega zdraivilstva. Častitamo! c Umrl je v Mariboru dijak Ivo Po- Ijanec, sin okrajnega glavarja g. Iva- na Poljanca, ki je služboval po pre> vTatu tudi v CqV}\i. Pokojnika so pre- peljali v Celje in položili v grobnico k tudi pokojni materi. Težko prizadeti rodbfoii naše iskreno sožalje! c Kanunbol na celjskem kolodvoru. V četrtek zjutraj je zavozil tovorni vlak v jutra,nji Solarski osebni vlak, ki je stal na nezftsedenem tiTu gornje- ga dela po.staje. Osebni vlak je bil prazen. Od osebnega vJaka so se pre- vrnili trije vozovi., ki so delonna raz- biti. Druge nesrece ni bdlo. c Tiijski pro-met v Celiu. Po uradni .stativstiiiki je bi:lo koncem leta 1927. v Gelju po bolelilh in gostiJnah 146 tuj- { skill sob z 213 posleljami. Tekom leta 1927. je bilo oddanjih 25.770 preno- j čkšč, niesečno tedaj povprečno 2.147. j (Te številke so precej dru^ačne kakor i one, ki jiih je priioix'ila Zveza za tujski promet v Ljuibljanii.) c Pazite na nepoštene iaseljenišhe agente! lz.seljeni.ski komisariijat v Za- i grebu priobčuje javnto svarilo prod brezvestiiLini iizseljeniškimi agenti na Kubi, ki obljiirbljajo izseljencem, d-n jib bodo na mali.h ladjicah skrivaj prepeljali v Združene države, v re.s- nici pa jih zapeljejo samo na kak pust kraj na Kubi ali pa jih pomeče- ; jo v morje, če opaizijo kako policijsko j ladjo. c V poroč lu o proraČunski s^jl cell sWega občinskega sveta, ki smo ga objavilivzadnjištevilki, jetrebapop aviti naslednji tiskovni napaki: V proračunu je med drugim zmžana posravka 7,-a zgradbo n''v»h Cest in vzdrž^vanja stanh od 600 000 na 40.000 Din (in ne na 400 000 D>n). D'iaSka kuhin|a je dobila 5000 Dm podpore in ne 500 Dn. c Nočno lekarniško službo ima od sobote, dne 28 t. m. do vključno petka, dne 3. f^bruarja lekarna «Pri križu» n« Cankar^vi c^^ti. c Občni zbor »EdinostU se vrši dne 0. februarja ob 20. uri v klubovi sobi i Geljsktiga do/na in ne, kakor je bilo poniotom.'t cbjavljeno, dne 8. februar- ja. Udeležba za vse čJane obvezna. c Plesni venček ¦»Edinostu se vrši v soboto, dne 4. februarja v »Celjsketn Domu«. Ker bo to prva večja prire- diitev toga agilnega mladinskega dru- stiva, je naprošeno naše napredno ob- čin.stvo, da se je üolnostevilno udele- | ži. — Danes, v petek se vrsi plosna j vaja, istotako v pondeljek 30. t. in. c CetjsKu pe> N o ui i S >-o inwi ^aio za mmu Vaie za meSani zbor se vr^e c Podporno društvo za uboge licence j državne reulne gimnadje v Celju se j tern potom iskreno zahvaljuje vsem podporniikom, ki so se ga spomnili tur di v tekooem solskem letu. Boslej (do 20. januarja t. 1.) je društvo prejelo denarno podporo oid siedečiili dobrot- nikov izven Celja: Zdravilišče ]\oga- i ska Slatina 500 Din; dr. J. Zdolšek, j odvetnik v Brežicah 200 Din; dr. F. | Gede, zdrawniik v Laškeni, A. Gori- cair, tovarnar v Mosairjii», I. Habjan, velepos. in mesar v Šnuarju pri Jel- sa-hi R. Jamožič, kanonik v Mariboru, Kemična industrija v Petrovcah, F. Kosen ma, notar v Gornjem gradu, A. Krisper, ravnatelj papirnice v Rade- caii, ing. J. Močnik, rud. ravnatelj v Velenju, obeina Rotgaska Slaitina, L. Ropas, izdelovatelj klavirjev v Medlo- gu pri Gelju, dr. S. liupnik, odvetnik v Šmarju pri JeLšab, obč-ima Slovenj- gradec, obeina Teshairje in dr. B. Ži- žek, zdravnik v Velenju po 100 Din; upraviiteljvstvo deške osnovne sole Tr^ l>ovlje-Vode 77 Din; A. Bastele, kaplan v Sv. Jakobu v Slmr. gtoricah, A. Cater, kaplan y Kanmici pri Mariboru, J. Drofenik, po.sestnik v St. Jurju ob j. ž., H. Jeschouni-g, velepasestnik v Arji vasi, lekarna M. Klamjsek v Rogaški SlatiruL, dr. R. Kunc, notar v Slovonj- gradcu, M. Medved, dekan v Brawlov- čah, J. Musi, župniik v Vilaiijii, J. Tir- šek, trgotvec v Polzeli in J. Zdolšek, sodni svetnik na Vranskem po 50 Dm; K. Barlo, ueilelj v Šmartnu pni Slo- venjgradeui, di1. Fr. Lipold, odvetnik v Mariboru in R. Väolavik, župnik v Gotovljah po 30 Din; M. Gukala,, trgo- vec, v Sv. Jurju ob Taboru, dr. Š. Hra- sovoc, odvetnik v Sinarju pTi Jelsah in V. Kukovec, stavbni mojster na La*- vi pri Celju po 25 Din; K. Cimpersek, trgovec v Sevnici, A. Gvenkel, trgmec v St. Petru v Saiv. dolini, F. Goricam, sadjarski nadzornik v Višnji vasi, M. Hauptinann, šol. upra.vitelj v Riibniti na Pohorju, A. Kolšek, notar v Ma- renbergu, P. Rihtariic, živinozdravnik v Šmarju pri Jelša.h, J. Rožman, žup- nik v Zavodnjih pri Šoštanju, F. Rob- lek, velepos(vstnik v Žalcu in dr. I. Ru- dolf, odvotnik v Konjicah po 20 Din; baron G. Wittenbach v Sv. Jurju ob Taboru 12 Diin; F., Gajšek, velepos. v Loki pri Žusmiu, P. Honig, uieiteljica v Orli vasi, J. Jarh, šolski upravitelj v Orli Včusi, I. Jelšnik, žiiipndk v Zibiki in J. Mikolič, župnik v Lujčah po 10 dinarjev. Skupaj 3084 Bin. c Od awerikanske Western Compa- nije, lutjvettje svetoivne tovarne za ra- dio je prisel na trg nov vsedemcovni radio aparat na zvočnik, kaleri deluje brez viisoke antene in brez zenilje, sa- mo na okvirno an ten o. Aparat je .to- rej tako konstruiran, da se da poljub- no prenašati iz sobe v sobo. Kdor želi slišati la fenomenalen radio aparat, naj se zglasi pri: elektTOtehničnemu podjelju Karol Flor jam čič v Celju. Gankarjeva cess a 2, ali pa aahteva pisinena pojasnila. 97 c Ljudem, ki so obnemogli, utrujeni, za deljo nesposobni, uiriejuje Franc- Jožefova gorka voda neoviran tok kr- vi ter jim povisa moč misljenja in de- la. Ugledni klkiiki dokazujejo, da je Jozefova grtnčica neo^'iran tok kr- lavce, za živčno bolne in za gospe kot razkrajajoče sredslvo izrediie vrtrd- nasti. Mestni kino. Petck 27. januarja: »2 esmk vagabund*. Monuinontalen velefilm v 0 dejanjih Apesmi, ljubez- ni, karnevailu in vinu. V glavnih vlo- gah svetovna uinetnika Conrad Veidt in Joltn Barrymore. Velika senzacija! —- Sobota 28., nedelja 29. in pondeljek 30. januarja: »Ljnbimkanje*. Nepo- pisno lep film po istoimenski tragediji Arfurja Schnitzlerja, V glavnih vlo- gah slrjviti igralci Evelin Holt, Vivian Gibson, Louis Lerch in Henry Stnart. ^Ljiubimikanje« spada med najkra.snej- še filmo nove produkcije, ki jih ima vse zaključeno Mestni kino. Kino Gaberje bo danes in v soboto 28. jan. predvajal se nepopisno lep Ufa-film »Tajnosti grešne hiše v Al- žiiru«. Kraisne slike iiz oriijenta, v za- kotnih ulicab v zloglasnih hisah tr- govcev z devojkami, kam.or zaide mla- da Adrienne (Camilla Horn), ne sin- tec, da tamkaj najde fvojo mater (Mar- riija Jakobimi). Velika napet.oM de- janj od začetka do konca! — Od ne- delje 29. januarja naprej se predvaja Frak-&!*s*jjce dobra kvaliteta Din 120—. Frak-»r»»jce najboljsa kvaliteta Din 155 — Srajce bele mehke v ceni Din 150—, 130—, 105 —, 95—, 70 —? 59 -. Ovrafniki vsaks vrste in velikosti vedno v zalogi. Kr"avafe9 samoveznice v najbogatejši izbiri. L. Putan, Cefje. eden najboljsih velefikniov te sezije: »Dama s kamelijami« s svetovnoznano Nor mo Talmadge. Po znamenitem ro- lTuiiLu Aleksandra Dumasa in motivith iz opere »Traviaita«. Režira Fred Ni- blo, režiser fiJma »Ben Hut«, ki pac jamČi za kakovost filma. Najvecj'i uspeh je zel ta film povsod, kjer se je prikazoval. Najbflijš) film} Ista 1928 y kinu Gaberjo. Kino je postal nekaka potreba da- ntašnjega človeka in kmalu bodo ljud- je, ki se nkso videli »živih senc na platnu« prav tako redki, kakor oni, ki se še niso peljali z viakorn. Neka- tere x)rivlačuje pestrost dogodkov, lepe pokrajinske slike, druge akrobatsko zmožnosti in smelost ali celo le na- smeški raznih junakov, zopet druge lepota in miliina filmskih zvezd, ne- kateri pa gredo — ne po eden — v kino zopet zato, ke se tarn za malo de- narja dobi tako nuiogo teme . . . Ni čudno, če se pri' tern minogo- sti'anskern zanimanju pojavljajo film- ska- in kino-podjetja vsake — tudi slabe — vrste, nudi pa se s tern moz- nost večje izbire i med filmi i med ki- ni. Nam, obiskovalcem kino-predstav je tako vnaprej presoditi, kateri film je dober, kajti sodeč po reklami, bi bil vsak najholjši. Gotovo pa bodemo raje zahajali tja, kjer iiam vedno kaj bolj- scga nudi jo, tja, kjer vemo, da sc uprava tnidi ustreci publiki. Neki, neinški dneviiik je prilredil anketo med filinäkimi igraJci in re- žiserji glede najboljšiJi filmov iz leta 1927. Odgovorili so Charlie Ghapin, J)ouglas Fairbanks, Konnad Veidt, Asta Nielsen, Lia de Pu-tti, Emil Jan- nings in mnogi drugi. Zedinili so so na 11 filmov, med katorimi je na pr- vem mestu: Vzliajanje solnca od Mur- naua. Na drugem: E-vro-pa v plamenu, ki smo ga videli v Kinu Gaberje. Da<- lj-e slede Chang, Bodeče zice, Beau Gesle, V svdmih ncbesih, Dama s ka- melijami itd. Pred kralkim se mi je posrečilo po- gledati »za kulise« Kina Gaberje in i'zvodel som, da pripravljajo za svoje gosle veliko presenečenje: vse imeno- vane, po gotovo kompetentim sodbi, najboljse filme lamske produkcije nam bodo pokazali. A ne samo te, temveč tudi druge, ki jih kritiki raznih listov ne morejo prehvaliti. Da nave- dern .samo nekatere: Mačji most (Pod grehom) po znaxnenitem Suder- mannovem romanu: Der Katzensteg. Rdeča črka *A« pride že v priliodnjih dneh; dalje Spoved vojnega kurata; poleg teh tudi se Alraune po znanem Zahvala. Ob smrti naše predrage mame, stare rname, ta§če in*tete, gospe Ivane Koračin se za vse dokaze sočustvovanja, za mnot;o§tevi!no sprernstvo pri pogrebu, za krasne vence in cvetlce naiprisrčneje za- bvaljuiemo. Po^ebna zahvala čč. duhovSČ ni in vsem, ki so nam v leh usodepolnih dneh stali ob strani. CELJE 25. januaria 1928. ŽalujoCi ostali. St*AB A. »NOVA DOB A« Štev. 1!. Foprasila foto-aporato?, liuhal. pisaJnih strofev ifo^ÄÄÄ Joško A man, C«lje, Gospoaka ulica 26. Ewersovem romanu, ki bo, sodeč po kritikah berlinskiih časopisov, kjer ga »edaj igTajo, najzanimivejši film v vsej seziji. Skratka, da ne naštevam več: v Kinti Gaber je bomo videli -ved- no h prvavrslne, najboljse in naj- lepše filme. Obcudovati inoramo upravp, ki se ne straši ne truda., ne izdatkov, da ie zadovolji svojo, sedaj od samih do- brot že dokaj ratzvaje.no publiko. Naj se mi ne za.meri,, če sern iadal nekatere skriviiosti, a zdi'lo se mi je pirinierno In potrebno, da opozoriui vse celjske posetnike kina na sLvari, ki jih pri- pravljat«. Ce sem se s tern nekoliko ©ddolžii za trud in skrb, mi je to v prijetno zadoscenje. — Gost Kina Ga- berj«, 98 II Revmatizem (zahtvalna, iizjavai). Laboratoriju Radiio Balsaonika, Beo- grad, Kosovska 43. Prosixn Vas, da mi povšljete kot vzorec Vaš preparat Radio Balsamiika. Predpisal sem ga dasodaj že dvoma pacijentoma, pa ski mi oba jaivila, dia odlično doluje! Z odlicniim spožtovanje;m dr. M. Nagor- ni, šef ambulante za kožno in vener, btilezni. Podgorac, p. Zlot 25. febru- arja 1926. — Lek Radio Balsamika tedeluje, prodaja in razpošilja po po- vzetju laboratory Radio Balsamika dr. 1. Rahlejeva, Beograd, Kosovska 43. Lek se dobi v vsaki boljii lekarrti m drogeriji. Odda se stanovanje s souporabo kuhinje ali pa dve posameztii sobi s pohiStvom. Istotam se vzame več gospodoT na hran«. Proda se tudi ve'ika pisalna miza. Vpraša se v Kersnikovi ul. 5. Dva nova krasna moSka maskina kostuma zelo po ceni naprodaj. Naslov v upravi lista. L n n\M\\> \fm\\ii\ ii \i in (estuslja u (91 d aesd ii M\(\ Fran«« Joa?» Ce3š«, Aleksandrova ul. 4 se izposojujejo v HIDDHEM 5ÜLONU Macr*ibc»ry SlQVEnsha Ul. I P. n. občinstvu na znanje! Specijamo izdelovan/e vseh vrst finega mehkega in škrobfjenega moškega peri/a po men in dunajskem kroju priporoča c. občinstvu konfekcija moškega p erf la M. Z. <0>ajk Celje, Do I go polje 9 a if (vita Winter) 52-25s JPi?o^x»ic»j1b€* set Vljudno opozarjam p. n. občinatvo na svojo mesarijo in prodrijalno vsakovrstnih mesnih izdelkov po nizkih cenah. Prodajam svr2e volovsko rneso, ptekajtne šunke kg po30 Din in raznovrstne sve2e klobase. 17 Oddajam na drobno in na debelo ! 36 SpecijaHteta blaga zajamčena ! Točim tudl več vrst domačlh vln. Vljudno se priporoča J06IP 69REHJAK, mesar in klobasicai, CELJr, Kralja Petra cesia. Proda se za 4 Din politirano spalno pohištvo, dokler ie zaloga. — Mizarstvo STERN ISA, CELJE, ZAVODNA. Iščejo se Lsstih osebe kot opravltelji fili)alc. Specijalno znanje, skladišče ali pcslovni kapital ni potrebno. Korespondenca nemška in francosKa. Mesečni dohodki okrog 150 250 dolarjcv. Vprašanje na Novelty Companu, Anna Paulowna- straat 58 B, Hasg (Holland). fleliha «arodna tppniaa KAROL VANIC Prešernova ulica it. 15 Zaloga sukna, modnega vol- nenega blag». — Sezonske novosti po nsjnižji ceni. Do 15. marca 15% popusta. 26 Švicarske ure, zLatO| srebro, brlljant«, opsllta, očala Nalvečfa deiavnica za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnik urar, (uvulir, optlk CELJE, GlavRt trg 4. Pno pip&o irti ziojm v Celjn Cankarfeva ul. &t. 11 priporoča svoja i2tfs«ftfnia ssamizna tes- odbr>ana »ortlmvntn» VINA vseh vrst v sodih in stcklenicah po zmernih cenih. "*^W 1^^* Vzorci na razpolago I Gramofoni in plošče \z tovarne Edison Bell-Pcnkaia Ltd. kakor tudi plo§če «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi irnenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Mm l LesdQ9šefe9 Celje knjigsiFnüa in yeletroovina m ^apirjom, liiseBnimi in B«i»alniini pff*edmeie. Franjo Dolzan, Celje TLm ktPMijo St. 4 Klepavsfvo in Dappawa strelovodov. Pokriwanjt» streh in Vodavodne InAtalaoljo! nsprav« modtrno« hlglienlönlh kopalnlh sob, klo««tov In jrdrawatw» napra«. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame ja?nstvo. Urogenja ^^^^M- ^^^H ^H^^ kaflaaaaaa« aaflaS BaaaaS LbbbbbI ^aBBaaaV aaaBBBBBBBBBM bbbbbbI FILIP VRTOVEC | (V hiši Vošnjak) CELJE, KRALJA PETRA CESTA priporoča cenj. občinstvu svojo na novo preurejeno drogerijo. Zaloga vs«h drog» fc»ntikalij9 xdravilnih z©35§6, d«iftinf«kciJ0kili sr©d«^«v, ko^metike, raznih kirur gičnih B7>«dm«fov in obvez. — Razli6ni foiograffiki a pa«-at i t©i» tozadavne pcftrebidina. Po&tct« pošilfatv« vedno obratmo. Delaj, nabira) in hrani, vartevati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kredifni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celiu Varču] v mladosti, da stradal tie boä v starosti! E.ASTNI DOM Večte stalnc vloge po dogovoru najugodnefc. Tamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Obrestuje hranllne 4fc t\ O vloge po H-F |2 ,O Pri naložbi sneska do 5O Din se dobi nabiralnik na dont. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj tiravnosti! \z malega rastc vclikol Tiska in kdaj* Zveatta tisfrarna. — Odgororea za izdajatelja, tiikarno iu redakcijo Milcm Čština * Ctlj*. Celjska posojilnica d« cSB ! Staait hmtaHi vies bN Aula ginmka bi rezarv oad V lastaS fßaO&M Umrw&ml itoin mam «a in vduta. PodruSliilc^lfl Maribor^ SoSfeii^J