46 3 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Tatjana Dekleva Oris razvoja Filozofske fakultete do leta 1941' Več desetletna prizadevanja za ustanovitev slo- venske univerze, kljub okrepljenemu političnemu boju zanjo na prelomu stoletja, v avstroogrski monarhiji niso bila uspešna. Šele velike politične spremembe po prvi svetovni vojni so omogočile, da se je poleti 1919 leta odločila tudi njena usoda. Konec junija tega leta je vlada kraljestva SHS spre- jela zakon o ustanovitvi univerze v Ljubljani, ki je bila v duhu tedaj prevladujočih idej poimenovana Univerza Kraljestva SHS v Ljubljani. Konec av- gusta 1919 je regent imenoval prve profesorje, ki so se konstituirali v univerzitetni svet, katerega poglavitna naloga je bila organizirati novousta- novljeno univerzo tako, da se bodo predavanja čimprej lahko začela. Za to so bili zainteresirani predvsem bodoči študentje, ki jim je bil študij v tujini zaradi visokih stroškov nedostopen. Pogla- vitna ovira za takojšen začetek predavanj je bilo dejstvo, da je bila novoustanovljena univerza še brez prostorov. Šele ko je ljubljanska vlada name- nila za univerzitetno dejavnost del prostorov v deželnem dvorcu, je univerzitetni svet lahko do- ločil rok za prvo inskripcijo, ki je bila v drugi polovici novembra, 1. decembra pa so se uradno začela predavanja na Filozofski, Medicinski, Teh- niški in Teološki fakulteti.^ Ob ustanovitvi univerze v Ljubljani bi zanjo morali izdelati posebne zakonske določbe, da pa se ne bi zaradi tega ustanovitev preveč zavlekla, je bilo v ustanovnem zakonu določeno, da se bo uni- verza v Ljubljani, dokler se ne izdelajo specialni zakon in uredbe, upravljala po zakonu in uredbah o univerzi v Beogradu.^ Tako je bila univerza ure- jena po srbsken zakonu iz leta 1905, za Filozofsko fakulteto univerze v Ljubljani'^ pa je veljala uredba o Filozofski fakulteti v Beogradu iz leta 1906, ki je "pojem in obseg filozofske fakultete določala še z Zbornik zgodovina slovenske univerze v ljubljani do leta 1929, Ljubljana 1929, str. 240. Zbornik ljubljanske univerze 1989, Vasilij Melik: Ljub- ljanska univerza in njeni predhodniki, Ljubljana 1989, str. 14. Priojjoči oris razvoja Filozofske fakultete univerze v Ljubljani od njene ustanovitve do leta 1941, se poleg obstoječe literature naslanja predvsen na arhivsko gra- divo, ki ga hrani Zgodovinski arhiv in muzej univerze v Ljubljani (poslej ZAMU) v fondih Filozofska fakulteta in Rektorat. Za širši pregled razvoja Filozofske fakultete v tem obdobju pa bi bilo nujno pregledati tudi gradivo, ki se še vedno nahaja na fakulteti. To velja zlasti za za- pisnike fakultetnega sveta, ki jih hrani dekanat. njenim tradicionalnim praktičnim namenom: vzga- jati poleg znanstvenega naraščaja profesorje za vse vrste srednjih šol.'"* Poleg filozofskih historičnih in jezikovnih ved so se predavale tudi matematične in prirodoslovne vede, kar je pogojevalo organi- zacijsko delitev fakultete na dva oddelka. S to temeljno uredbo so bile tudi že predpisane stolice, seminarji, instituti ter izpitni red. Po imenovanju prvih univerzitetnih profesorjev v avgustu 1919 leta, so profesorski zbor Filozofske fakultete tvorili štirje redni profesorji: redni pro- fesor graške univerze dr. Rajko Nahtigal za spolš- no slovansko filologijo, privatni docent graške uni- verze dr. Franc Ramovš za slovenski jezik, kustos dvorne knjižnice na Dunaju dr. Ivan Prijatelj za zgodovino slovanskih literatur novejše dobe s po- sebnim ozirom na slovensko, in redni profesor čer- noviške uruverze dr. Josip Plemelj za matematiko,^ ki so se kot matičarji fakultete morali poleg peda- goškega spoprijeti tudi z organizacijskim delom. Prof. Ramovš je v prvem študijskem letu, ob upoštevanju želja in predlogov učne uprave, izde- lal nov izpitni red, ki je omogočal nadalnji študij tistim slušateljem, ki so že študirali v Avstriji in so po ustanovitvi ljubljanske univerze študij nadalje- vali na Filozofski fakulteti v Ljubljani, obenem pa so lahko polagali take izpite kakršne je zahteval ustroj srednjih šol na Slovenskem. Predvsem pa se je v novih narodnostno političnih razmerah fakul- tetnemu svetu zdelo nujno potrebno dati samo- stojne stolice strokam, ki imajo za predmet preuče- vanja kakršno koli udejstvovanje narodovega živ- ljenja.^ Ker se je v prvem semestru mogla pre- davati le splošna slovanska filologija, slovenski je- zik, novejše slovanske literature ter matematika in ker je fakulteta hotela ponuditi tudi drugim filolo- gom vsaj možnost začetnega študija je fakultetni svet začasno poveril prof. Ramovšu, da je predaval tudi primerjalno gramatiko indoevropskih jezikov s posebnim ozirom na grščino latinščino in ger- manščino. Tekom prvega semestra so bile z ve- ljavnostjo od februarja 1920 zasedene še stolice: ^ Zbornik Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919 - 1969, poglavje Filozofska fakulteta, Ljubljana 1969, str. 195. Zbornik Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919 - 1969, Metod Mikuž: Gradivo za zgodovino slovenske univerze v letih 1919 - 1945, Ljubljana 1969, str. 64. ° Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, Ljubljana 1929, str. 285. 107 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 teoretična filozofija, pedagogika, klasična filologija, germanska filologija, romanska filologija, starejše slovanske literature, zgodovina starega veka, zgo- dovina srednjega veka, umetnostna zgodovina, teoretična fizika, geologija, geografija, zoologija, in botanika/ V prvem študijskem letu sta delovala tudi latinski in grški proseminar^ in ruski lektorat.^ Ob sodelovanju s Tehniško in Medicinsko fakul- teto, ki sta sprejeli študente prirodoslovnih ved in jim omogočili poslušati vsaj stranske predmetne discipline je bil kljub skromnemu začetku ob kon- cu prvega študijskega leta študij na Filozofski fa- kulteti popoln ter je nudil snov za slušatelje vseh osmih semestrov.^" V prvem letu je imela fakulteta na razpolago dve učilnici v deželnem dvorcu, upo- rabljala pa je še prostore na državni gimnaziji, na realki in v obrtni šoli. Filozofski fakulteti je učna uprava odstopila v last tudi Botanični vrt bivše dežele Kranjske, ki ga je vodil Alfonz Paulin.^^ V prvem semestru je bilo na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisanih 230 rednih in 13 izrednih slu- šateljev, v drugem pa 95 rednih in 7 izrednih slušateljev,^^ katerih učni napredek je viden iz velikega števila kolokvijev h katerim so se pri- glašali in iz doseženih dobrih in odličnih uspehov razvidnih iz spričeval. Ob koncu prvega študij- skega leta so filozofsko pedagoške predizpite pola- gali trije slušatelji, celotne učne izpite sta absol- virala dva slušatelja, delne izpite je delalo šest slu- šateljev, k rigorozom pa se je javila ena sluša- teljica.^'^ Nadalnji razvoj Filozofske fakultete v Ljubljani so v naslednjih letih ovirale predvsem finančne in prostorske omejitve, ki so pestile univerzo v celoti. Nove izvolitve in napredovanja iz nižjega naziva v višjega so bile mogoče samo v mejah dovoljenih s ' Prav tam, ° Grški proseminar je vodil dr. Josip Debevec profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani do junija 1921 in nato Ivan Maselj, profesor na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani do januarja 1925. Latinski proseminar je vodil od leta 1920 do 1939 dr. Josip Pipenbacher direktor II. državne realne gimnazije v Ljubljani. Ruski lektorat je v prvem študijskem letu vodil profesor Rajko Nahtigal. 10 ZAMU, I - 213, Filozofska fakulteta do leta 1928. Alfonz Paulin je bil 12. januarja 1910 kot upokojeni šolski svetnik postavljen za predstojnika botaničnega vrla, 6. novembra 1920 se je reaktivira! in je bil z uka- zom Nj. Visočanstva regenta Aleksandra imenovan na mesto direktorja univerzitetnega botaničnega vrla, ki ga je vodil do 22. januarja 1931 ko je bil upokojen. V študijskem letu 1934/24 je kol honorarni učilejj tudi predaval sistematično botaniko. Pravna fakulteta je zaradi udeležbe njenih profesorjev na pariški mirovni konferenci začela delovati šele v drugem semestru zalo so se študenti, ki so nameravali študirati pravo v prvem semestru vpisali na Filozofsko fakulteto, kar pojasnjuje veliko razliko med vpisom v prvi in drugi semester. 13 ZAMU, IV - 208, Poročilo o stanju in delovanju Filo- zofske fakultete v študijskem lelu 1919/20 proračunom. Ta sistem je pomenil eno največjih ovir za širjenje univerze fakultet in posameznih strok,!^ vendar se je prav Filozofska fakulteta, ki si je ob ustanovitvi postavila stroge kriterije za pre- sojo kvalifikacije kadrov, ker je mislila, da bo mo- gla v naslednjih letih organsko rasti, najslabše raz- vijala.Odločilnega pomena za njeno delovanje je bilo še naprej njeno sodelovanje z Medicinsko in Tehniško fakulteto, ki sta nudili predavanja štu- dentom prirodoslovnih ved za tiste predmete, ki se na Filozofski fakulteti niso izvajala. Študij humanističnih ved se je odvijal v okviru fakultete pri čemer si je ob pomanjkanju pravega aka- demskega kadra začasno pomagala tudi s hono- rarnimi nastavniki in privatnimi docenti. Prof. dr. Anton Melik, rojen 1. 1. 1890, profesor na univerzi v Ljubljani od 24. 8. 1927 dalje kot docent na stolid za geografijo (1932 izredni, 1938 redni profesor), rektor univerze v Ljubljani od leta 1947- 1951. 1^ Zbornik Univerza v Ljubljani ob tridesetletnici osvo- boditve 1945 - 1975, Vasilij Melik: Pregled razvoja uni- verze, Ljubljana 1975, str. 59. 1^ ZAMU, 1 - 215, Dopis dekana Kidriča rektoratu de- cembra 1936 leta. 108 46 3 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Prof. dr. Jakob Kelemina, od 1920 dalje docent za germansko Biologijo od poletnega semestra 1924 izredni prof in od leta 1928 dalje redni profesor Predavanja iz teoretične filozofije^^ je fakultetni svet marca 1920 leta poveril dr. Francu Vebru, privatnemu docentu zagrebške Filozofske fakultete, ki jih je v letnem semestru opravljal brezplačno, od avgusta istega leta dalje pa kot docent in od 16. 1. 1922 leta kot izredni profesor. Do študijskega leta 1933/34, ko je stolico za zgodovino filozofije zasedla dr. Alma Sodnik, je Veber tej temi posve- čal svoja stranska predavanja. Pedagogiko, ki se je s študijskim letom 1922/23 ločila od filozofije je predaval od 1920 leta dr. Karol Ozvald, sprva kot izredni profesor od 14. 4. 1920 pa kot redni pro- fesor. Do leta 1933, ko se mu je pridružil kot privatni docent dr. Stanko Gogala, profesor uči- teljišča v Ljubljani, je predaval sam. Matematiko sta predavala redni profesor dr. Josip Plemlj in honorarni učitelj Rikard Zupančič, redni profesorj na Tehniški fakulteti. Fiziko so slu- šatelji v prvih dveh semestrih poslušali na Tehniški fakulteti pri honorarnem učitelju dr. Valentinu Kušarju, potem pa je fakulteta z rednim prof. dr. 1^ Pregled stolic in njihova zasedba je pripravljen na pod- lagi arhivskih virov, ki jih hrani ZAMU; razvoj huma- nističnih in jezikoslovnih predmetov je prikazan v zbor- niku Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919 - 1969; pomemben vir so tudi seznami predavanj, ki jih je univerza začela izdajati z letnim semestrom 1920. leta. Vojtehom Rubinowiczom, dotedanjim docentom na univerzi v Cernovicah, imela tri semestre lastno učno moč za teoretično fiziko. Od njegovega od- hoda v Lwow dalje so fiziki gostovali na Tehniški in Medicinski fakulteti. Ves trud fakultetnega sveta, da bi pridobil predavatelja za teoretično fizi- ko je bil brezuspešen. Kemiki so poslušali preda- vanja na Tehniški fakulteti, kjer so bile zanje dolo- čene tudi posebne vaje. Na dobro urejenem ke- mičnem inštitutu, ki je premogel pet učnih moči so filozofi - kemiki lahko dosegli popolno izobraz- bo. S poletnim semestrom 1926/27 je začel na Filo- zofski fakulteti honorarno predavati kemijo redni prof. Maks Samec, ki sta se mu pridružila še do- cent Klemen Rihard (1934/35) in redni prof. Marij Rebek (1935/36). Podobno je Tehniška fakulteta podpirala Filozofsko tudi z inštitutom za minera- logijo in petrografijo, kjer so se bila predavanja za filozofe od prvega študijskega leta dalje. V ob- dobju od poletnega semestra 1923, do poletnega semestra 1929 je honorarno predaval na Filozofski fakulteti vodja inštituta dr. Karol Hinterlechner. Od zimskega semestra 1937 dalje pa privatna do- centinja Ljudmila Dolar Mantuani. Izredni profesor Jovan Hadži (od 27. 1. 1921 redni profesor) dotlej privatni docent zagrabške Filozofske fakultete je od študijskega leta 1920 vodil stolico za zoologijo. Tej je bila v zimskem semestru 1926 leta pridružena še docentura za komparativno anatomijo, ki jo je do leta 1938 opravljal docent Roman Kenk. Pri stolid za zoologijo sta delovala še dva honorarna učitelja: Alija Košir je v letih od 1921 do 1938 predaval somatologijo človeka, Albin Seliškar pa je 1928 leta začel predavati fiziologijo živali. V študijskem letu 1931/32 si je fiziologija pridobila status samostojne stolice, ki jo je še naprej kot honorarni predavatelj vodil docent Medicinske fakultete dr. Albin Seliškar. Botanika v prvem študijskem letu ni imela za- stopnika. V zimskem semestru 1920/21 je vsak te- den za en dan hodil kot gost predavati redni profesor zagrebške Veterinarske fakultete dr. Franc Jesenko, dokler ni v aprilu 1920 postal redni član Filozofske fakultete. Njegovo delo na ljubljanski univerzi je 14. julija 1932 prekinila tragična smrt zaradi posledic nesreče v gorah.1'' Predavanja iz botanike je potem kot docent prevzel Štefan Hrvatic, ki je v študijskem letu 1938/39 napredoval v izrednega profesorja. Stolico za geologijo in paleontologijo je fakul- tetni svet dne 26. 3. 1920 poveril izrednemu pro- fesorju dr. Marijanu Salopeku, dotedanjemu kus- tosu zagrebškega muzeja, ki je predaval najprej kot izredni profesor in nato od leta 1924 kot redni profesor do leta 1928, ko je bil imenovan na za- 1^ ZAMU, IV - 21, Franc Jesenko - personalna mapa. 109 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 grebško fakulteto. Potem so bila osem semestrov predavanja na Tehniški fakulteti, dokler ni bil v letnem semestru štud. leta 1932/33 nastavljen dr. Ivan Rakovec, najprej kot honorarni predavatelj, potem kot docent od leta 1939/40 dalje pa je bil izredni profesor. Geografija je dobila svojega prvega zastopnika dne 19. 4. 1920 v rednem profesorju dr. Arturju Gavazziju, ki je bil dotedaj izredni profesor na zagrebški Filozofski fakulteti. V šestih letih delo- vanja v Ljubljani je ustanovil geografski institut in pritegnil pod univerzitetno upravo meteorološki in seizmografski zavod. Tudi potem, ko je bil leta 1926 imenovan na zagrebško Filozofsko fakulteto, je še eno leto honorarno predaval, dokler ni bila stolica za geografijo 24. 8. 1927 poverjena doc. dr. Antonu Meliku (1932 izredni in leta 1938 redni profesor). V študijskem letu 1933/34 je s predavanji privatnega docenta dr. Oskarja Reye zaživela tudi stolica za meteorologijo. Filozofska fakulteta je ob ustanovitvi povabila v domovino vse kvalificirane domače moči, ki so de- lovale na tujih univerzah, kar je privedlo do tega, da je bil oddelek za slovansko filologijo že ob usta- novitve fakultete kadrovsko najbolje zastopan, saj so mu pripadali kar trije od prvih štirih imeno- vanih profesorjev. "Nekaterim ministrom prosvete in narodnim poslancem se je zdelo to nekam luksuzno." Fakulteti pa se je to zdelo pravilno in edino možno. Vzrok, da je bila številčna razlika med zastopstvom slovanske filologije in drugimi vedami tako vidna, ni bil v tem, da bi bila slovanska filologija prebogato zasedena, marveč deloma v tem, da so bili drugi predmeti pre- skromno zasedeni, največkrat le z eno učno močjo. Slovanska filologija je bila porazdeljena tako, kot zahteva predmet sam in pa slovanski značaj ljub- ljanske univerze.Stolico za splošno slovansko filologijo je prevzel dr. Rajko Nahtigal, redni pro- fesor graške univerze. Stolica za slovenski jezik je bila poverjena red. prof. dr. Francu Ramovšu, do- tedanjemu privatnemu docentu za slovansko filologijo na graški univerzi. Ivan Prijatelj, dotedaj kustos dvorne knjižnice na Dunaju je bil imeno- van na stolico za novejše slovanske literature s po- sebnim ozirom na slovensko. Po Prijateljevi smrti 23. 5. 1937. letala je prevzel najprej kot honorarni predavatelj, od 1939/40 pa kot redni docent pre- davanja iz njegovega tematskega območja dr. An- ton Ocvirk, ki je slavistiko in primerjalno književ- nost doštudiral že na ljubljanski univerzi.^O prija- telju se je v avgustu 1920 leta pridružil tudi dr. 18 ZAMU, I - 213, Filozofska fakulteta do leta 1928. 1' ZAMU, IV - 50, Ivan Prijatelj - personalna mapa. Zbornik petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919 - 1969, poglavje Slavistika - Zgodovina slovenske knji- ževnosti, Ljubljana 1969, str. 255. France Kidrič, ki je bil postavljen na mesto red- nega profesorja za starejše slovanske literature s posebnim ozirom na slovensko. Posebno stolico za srbskohrvatski jezik in književnost je fakulteta po- verila dr. Aleksandru Stojičeviču gimnazijskemu profesorju iz Beograda, ki jo je vodil kot izredni od 1925 leta dalje pa redni profesor. Romanska filologija dolgo časa ni imela stalne učne moči. V prvem semestru se sploh ni pre- davala, do leta 1928, ko je z imenovanjem dr. Franca Sturma na mesto docenta romanske filo- logije, pa je fakulteta za ta predmet nastavljala ho- norarne učitelje. Kljub prizadevanjem italjanskemu jeziku in književnosti fakulteta ni uspela zagotoviti stalne učne moči.^l V letih 1921 do 1923 je tri semestre kot gost predaval dr. Peter Skok, redni profesor zagrebške Filozofske fakultete, vendar ga zaradi pomanjkanja sredstev fakulteta ni mogla več plačevati. Isti razlogi so onemogočali tudi usta- novitev italijanskega seminarja in lektorata. Ger- mansko filologijo je od leta 1920 dalje zastopal dr. Jakob Kelemina, sprva kot docent, potem kot iz- redni in od leta 1928 dalje kot redni profesor. Predavanja iz klasične filologije, predvsem iz latinskega jezika in literature je prevzel 24. 3. 1920 dr. Ivan Lunjak, upokojeni profesor v Odesi, kot honorarni in potem kot kontraktualni redni pro- fesor. Spremljala sta jih grški in latinski prose- minar. Za grški jezik in literaturo je bil postavljen leta 1923 docent dr. Franc Bradač, ki je 1. aprila 1930, ko se je prof. Lunjak upokojil, prevzel tudi vodstvo klasičnega seminarja. Historično gramatiko latinskega jezika je od študijskega leta 1936/37 pre- daval red. prof. dr. Dragotin Oštir. Primerjalno jezikoslovje je prve štiri semestre supliral prof. Ra- movš, dokler ni fakulteta 8. 3. 1922 za to stolico pridobila docenta dr. Dragotina Oštirja, (1924 iz- redni profesor, 1933 redni profesor). Filozofska fakulteta s predlogom za zasedbo stolice za pri- merjalno književnost v prvem študijskem letu ni prodrla, od začetka študijskega leta 1925/26 je posvečal prof. Kidrič, ki je prevzel tudi vodstvo seminarja, svoja stranska predavanja komparativni literarni zgodovini, prof. Kelemina pa literarni ve- di. Redna predavanja so zaživela s študijskim le- tom 1929/30, predaval je prof. Kidrič, prof. Prijatelj pa je nekaj časa vodil seminarske vaje. Obširni obseg zgodovinske vede je zahteval najmanj tri stolice (za stari, srednji in novi vek), kolikor jih je fakulteta tudi imela, vendar je bila ena izmed njih posvečena le zgodovini Srbov in Hrvatov, ker se je fakulteti zdelo potrebno, da po- sveti kar največjo pozornost proučevanju razvoja srbskega in hrvatskega naroda.^^ Zgodovino stare- ga veka je od 13. 9. 1920 pa do svoje upokojitve ^1 Profesor Sturm je predaval predvsem francošano. 22 ZAMU, I - 213, Filozofska fakulteta do leta 1928. 110 46 3 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1924 leta predaval dr. Nikolaj Bubnov profesor univerze v Kijevu. Po petih vakantnih semestrih je bila ta stolica poverjena dr. Balduinu Sarii, docentu Beograjske univerze. Zgodovino srednjega veka in z njo združeno starejšo slovensko zgodovino je od 27. 1. 1920 do svojega odhoda na zagrebško uni- verzo, zastopal dr. Ljudmil Hauptmann, sprva kot izredni in nato kot redni profesor. Z letnim se- mestrom 1927 leta je začel predavati pomožne zgodovinske vede dr. Milko Kos izredni profesor na zagrebški Filozofski fakulteti, kmalu nato pa je bila ta stolica spojena s stolico za občo zgodovino srednjega veka s posebnim ozirom na starejšo zgo- dovino Slovencev. Stolico za zgodovino Srbov in Hrvatov je zastopal dr. Nikola Radojčič. Piof. dr. Izidor Cankar rojen 22. 4. 1886 v Šidu, je bil 27. 1. 1920 kot docent nastavljen na stolico za umetnostno zgodovino (1923 postane izredni, 1928 redni profesor), 1936 leta je bil imenovan za poslanika Kraljevine Jugoslavije v Buenos Airesu in zaradi tega razrešen službe na univerzi Stolico za umetnostno zgodovino je 27. 1. 1920 prevzel docent dr. Izidor Cankar (1923 postane izredni in 1928 redni profesor), 1936 leta je bil Cankar imenovan za poslanika Kraljevine Jugo- slavije v Buenos Airesu^^ ter zaradi tega razrešen službe na univerzi, na fakulteti pa ga je nasledil 1938 leta dr. France Stele. Med leti 1920 in 1924 je kot honorarni profesor predaval o starejši umet- nosti in epigrafiki direktor muzeja dr. Josip Man- tuani. Stalno učno moč za zgodovino antične in bizantinske umetnosti je fakulteta dobila leta 1920 z dr. Vojislavom Moletom, privatnim docentom univerze v Tomsku, leta 1924 je postal izredni pro- fesor za klasično arheologijo in za bizantinsko umetnost. Ko je naslednje leto odšel na univerzo v Krakowu je stolico za arheologijo in arheološki seminar prevzel dr. Balduin Saria. Za praktični pouk jezikov je filozofska fakulteta v Ljubljani poskrbela s petimi lektorati. Franco- skega (deloval od 7. decembra 1920 dalje) so vodili Lucien Tesniere, za njim Rene Martel, Maec Vey in od poletnega semestra 1932 leta dalje Jean La- croix. Angleškega je od 2. novembra 1921 vodila Fanny Copeland, na češkem je deloval od 26. 2. 1922 dr. Vaclav Burian, na ruskem od 4. 1. 1922 dr. Nikolaj Preobraženskij, nemškega pa je od po- letnega semestra leta 1930 vodil Henrik Baerent. Laktoratov za italijanščino in pravilno izgovorjavo slovenskega jezika zaradi pomanjkanja kreditov ni bilo mogoče odpreti. Lektorji za francoski jezik so delovali kot gostje in jih je pošiljala francoska vla- da, ostali štirje lektorji pa so bili pogodbeno na- stavljeni in so jim pogodbe podaljševali na tri leta. Profesorski zbor, ki je štel v študijskem letu 1920/21 skupno 20 članov (12 rednih profesorjev, 4 izredne profesorje in 4 univerzitetne docente), se je v šestnajstih letih obstoja fakultete povečal le za enega člana. Kako nezadostno je bilo število 21 za profesorski kolegij Filozofske fakultete v Ljubljani so pokazale tudi primerjave s takratnim številom profesorskega kadra na drugih treh fakultetah v državi,^ zato je ob sestavi proračuna za leto 1937/38 fakulteta poslala na rektorat nujno prošnjo naj poskuša z vsemi sredstvi doseči za Filozofsko fakulteto dve novi redni profesuri in obenem pripravi odločilne faktorje do tega, da pristanejo na postopno dopolnjevanje fakultete v prihod- nosti, kajti dve novi profesuri bi bili le začasna rešitev, ki bi omogočila napredovanje dvema iz- rednima profesorjema in dvema docentom, na iz- ^ ZAMU, IV - 6, Izidor Cankar - personalna mapa. ^ Filozofska fakulteta v Zagrebu je imela po lekcijskem katalogu 37 članov (28 rednih profesorjev, 5 izrednih profesorjev in 4 univerzitetne docente), profesorski zbor Filozofske fakultete v Beogradu je štel 55 članov (30 rednih profesorjev, 11 izrednih profesorjev in 14 uni- verzitetnih docentov) celo Filozofska fakulteta v Skopju, ki ni obsegala skupine realnih predmetov je imela po lekcijskem katalogu za leto 1936/37 že 15 članov (5 red- nih profesorjev, 7 izrednih profesorjev in 3 univer- zitetne docente) po novem budžetskem predlogu pa jih je imela 21. 111 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 praznjeni mesti pa bi prišla dva nova docenta za nezasedene predmete/^ Prošnji je bilo le delno ugodeno z odobritvijo ene dodatne redne profe- sure na katero je bil imenovan dr. Baldruin Saria. Z imenovanjem dr. Antona Melika za rednega profesorja je bilo potrebno počakati do naslednjega študijskega leta, v zimskem semestru 1940/41 so se začela tudi predavanja iz etnologije in etnografije, ki jih je kot redni profesor vodil dr. Niko Zu- pančič. V poletnem semestru 1941 leta sta bila za redna profesorja imenovana še Franc Sturm in Vojeslav Mole, ki je prevzel novo ustanovljeno stolico za bizantologijo.26 Filozofska fakulteta je začetek druge svetovne vojne dočakala s sedem- najstimi rednimi profesorji, petimi izrednimi pro- fesorji in petimi univerzitetnimi docenti.^7 Ob ustanovitvi obljubljeni posebni zakon za ljubljansko univerzo ni nikoli izšel. Namesto njega je konec junija 1930 leta izšel splošni univerzitetni zakon, ki je veljal za celo državo. Zakon v svojem 41. členu nalaga ministru prosvete, da predpiše tudi Splošno univerzitetno uredbo, ki bo pred- pisovala pravice in naloge univerzitetnih oblasti, učnega administrativnega in ostalega osebja ter slušateljev ter odredbe o nižjem in višjem disci- plinskem sodišču. Določala bo tudi število kateder na posameznih fakultetah, kot tudi njihov naziv in način izbora predavateljev in drugo. Ureditev po- sameznih fakultet, izvajanje pouka na njih, pravila o izpitih, predpise o promocijah in odredbe za študente pa naj bi določale posebne fakultetne uredbe.28 Splošna univerzitetna uredba ki je izšla 12. decembra 1931 je za filozofske fakultete določala 32 stolic: Filozofija (zgodovina filozofije, logika, so- ciologija, psihologija, spoznavna teorija, etika, estetika); Pedagogika (teoretična praktična in zgo- dovinska); Teoretična matematika (višja algebra, infinitezimalni račun, višja analiza, geometrija); Uporabna matematika (racionalna mehanika, ne- besna mehanika, matematična fizika); Astronomija; Meteorologija; Fizika (eksperimentalna in teore- tična); Geofizika; Kemija (neorganska in organska, fizikalna in biokemija), Mineralografija s petro- grafijo; Botanika (obča in sistematična, geobota- nika); Fiziologija in fiziološka kemija, Zoologija, Primerjalna anatomija; Geologija s paleontologijo. Geografija (fizikalna, antropogeografija in regional- na geografija); Etnologija (obča in nacionalna); Na- 25 ZAMU, IV - 215, Dopis dekana Kidriča rektoratu uni- verze, decembra 1936 leta. ZAMU, Seznami predavanj za Filozofsko fakulteto 1920 „ -1941. Univerzitetni docenti so bili: Anton Peterlin, Franc Zwitter, Oskar Reya, Ljudmila Dolar Mantuani in Anton Ocvirk. 28 ZAMU, IV - 1078, Zakon o univerzitetima, Zagreb 1930, str. 25, člen 41. rodni jezik; Primerjalna slovnica indoevropskih jezikov in slovanskih jezikov s staroslovenskim; Zgodovina jugoslovanske književnosti; Jeziki in književnost vzhodnih in zapadnih Slovanov; Kla- sična filologija (grško in latinsko); Teorija književ- nosti; Romanski jeziki in književnosti; Germanski jeziki in književnosti; Primerjalna zgodovina starih in modernih književnosti; Narodna zgodovina; Obča zgodovina starega veka, srednjega veka s pomožnimi zgodovinskimi vedami in novega veka; Bizantologija; Orientalna filologija. Arheo- logija; Umetnostna zgodovina.29 Prof. dr. Karol Ozvald je od leta 1920 dalje predaval pedagogiko (14. 4. 1920 redni profesor) na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. V študijskem letu 1931/32 je imela Filozofska fakulteta v Ljubljani glede na univerzitetno uredbo zasedenih le 13 stolic.'''^ Za nadalnjih osem stolic predvidenih po 96. členu obče univerzitetne ured- be, ki obsegajo narodni jezik, indoevropske in slo- vanske jezike s staroslovenskim, vse slovanske 29 ZAMU, IV - 1078, Obča univerzitetna uredba, Ljubljana 1932, str. 33. člen 96. Od tega so osem stolic zasedali redni profesorji, dve stolici sta bili zasedeni z izrednima profesorjema, tri pa z docenti. 112 46 1998 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino književnosti ter njihovo zgodovino, teorijo knji- ževnosti, primerjalno zgodovino starih in moder- nih književnosti in orientalno filologijo, je bilo na razpolago le šest profesorjev, tako da so morali posamezni profesorji predavati več stolic.^l Preda- vatelji Tehniške in Medicinske fakultete so pre- davali predmete šestih stolic, stolice za astrono- mijo, meteorologijo, geofiziko, fiziologijo in fizio- loško kemijo, primerjalno anatomijo, etnologijo in bizantologijo pa sploh niso bile zasedene. Fakul- teta je izdelala že v letu 1932 načrt uredbe, ki ga je fakultetni svet sprejel 4. maja 1932.'^^ Pri izdelavi načrta uredbe je Filozofska fakulteta glede sistemi- zacije stolic upoštevala določila splošne univerzi- tetne uredbe, razen v primerih, ko so bile posa- mezne stolice zaradi pomajnkanja kadrov posebno zastopane in je upoštevala dejansko stanje na fa- kulteti tako, da je te stolice skladno s svojimi potrebami razdelila oziroma povezala in smiselno preoblikovala. Narodni jezik sta na ljubljanski Filo- zofski fakulteti predavala dva profesorja, zato je tudi načrt uredbe za narodni jezik določil dve stolid: eno za slovenski jezik s splošno fonetiko in drugo za srbohrvatski jezik s književnostjo. Stolica za slovansko filologijo, bi obsegala primerjalno gra- matiko slovanskih jezikov s staroslovenskim in jezike vzhodnih in zapadnih slovanov. Stolid za slovanske književnosti starejše dobe s posebnim ozirom na slovensko in za slovanske književnosti novejše dobe s posebnim ozirom na slovensko zajemata tematiko iz štirih stolic, ki jih določa splošna univerzitetna uredba. Tudi stolica za pri- merjalno slovnico indoevropskih jezikov, histo- rično slovnico klasičnih jezikov in orientalistiko je v načrtu uredbe posebej oblikovana glede na za- sedbo predavanj in združuje dele treh predvi- denih stolic. Takratni dekan Veber se je v obraz- ložitvi načrta obrnil na ministra prosvete s prošnjo, da bi to posebno razvrstitev stolic in predmetov na Filozofski fakulteti sprejel in uveljavil tudi v končno odobreni uredbi za filozofske fakultete, ki pa v naslednjih letih ni bila sprejeta. Poleti leta 1938 je ministerstvo prosvete po- zvalo pravne, filozofske in agronomsko-gozdarske fakultete v državi, ki do tedaj še niso imele pred- pisanih posebnih uredb, ker se istoimenske fakul- tete niso mogle zediniti glede predpisov, ki morajo biti po 14. členu obče univerzitetne uredbe isti, naj pripravijo nove projekte uredb, ker so obstoječi že zastareli. Ljubljanska Filozofska fakulteta je v av- gustu leta 1938 pripravila nov načrt uredbe, v katerem je z manjšimi spremembami ponovila do- ločila iz prvotnega načrta. Novi načrt uredbe iz- 31 ZAMU, I - 213, Personalno stanje filozofske fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, leto 1932. 32 ZAMU, 1-135, Načrt uredbe Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani. pušča stolice, ki se na ljubljanski Filozofski fakulteti dotedaj niso nikoli predavale: geofiziko, primerjalno anatomijo in bizantologijo, uvaja pa stolice za jezike vzhodnih in zapadnih Slovanov, za primerjalno zgodovino starih in modernih knji- ževnosti in teorijo književnosti, ki so določene v splošni univerzitetni uredbi, pa so se v pred- hodnem načrtu povezovale z drugimi stolicami, na novo pa uvaja stolid za antropologijo in za muzikologijo in tako presega predpisano število 32. stolic za eno. Prof. dr. Ivan Prijatelj je bil v avgustu leta 1919 imenovan na stolico za novejše slovanske literature s posebnim ozirom na slovensko. Do tedaj je bil kustos dvorne knjižnice na Dunaju. Septembra 1938 leta je minister prosvete sklical konferenco predstavnikov vseh štirih filozofskih fakultet v državi za izdelavo načrta skupne uredbe za filozofske fakultete. Za osnovo jim je bil projekt, ki ga je izdelal svet Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, z nekaterimi spremembami. Odseka na katera se fakulteta lahko deli so poimenovali re- alistični in humanistični, kot sta bila poimenovana že v prvem načrtu uredbe, ki je bil izdelan za Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Tudi predmetne skupine za diplomske izpite so bile z majhnimi 113 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 spremembami sprejete tako, kot jih je predlagala beograjska fakulteta, spremembe pa so bile uve- derie sporazumno s predstavniki dotičnih skupin na Filozofski fakulteti v Beogradu.^^ Ljubljansko Filozofsko fakulteto je zastopal prof. Kelemina, ki je še bolj kot ostali delegati lahko izražal le svoje osebno mnenje, ker fakulteta pred konferenco na- črta ni dobila na vpogled in mu ni mogla dati navodil, zato je takoj ko je bil načrt znan zaprosila rektorat naj ministerstvu sporoči njene predloge za spremembe. Te so se nanašale predvsem na sku- pine za narodni jezik, ter za narodni jezik in knji- ževnosti, pri čemer je fakulteto vodila skrb, da bi dobila nova uredba čim enotnejšo podobo za vse štiri fakultete, da bi bila enakopravnost slovenščine s srbohrvaščino v vseh skupinah očuvana ter da ne bi bili ljubljanski slavisti v primerjavi z za- grebškimi, beograjskimi ali skopskimi bolj obre- menjeni.^^ Naslednje leto je bila izdelana nova skupna uredba filozofskih fakultet univerz v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skopju, ki je določala za vse fakultete enotne katedre, kot so bile predpisane s splošno univerzitetno uredbo, za vsako fakulteto posebej pa so bili določeni pedagoški in znan- stveni zavodi. Za Filozofsko fakulteto v Ljubljani so bili predvideni: seminar za filozofijo in eksperi- mentalno psihologijo, seminar za pedagogiko, se- minar za matematiko, seminar za fiziko, mete- orološki observatorij, botanični zavod z botaničnim vrtom, fiziološki zavod, zoološki zavod, etnološki seminar, geografski inštitut, inštitut za slovansko filologijo (z oddelki: za slovenski jezik in splošno fonetiko, za srbskohrvatski jezik in srbskohrvatsko književnost, za slovanske književnosti starejše dobe s posebnim ozirom na slovensko, za slo- vanske književnosti novejše dobe s posebnim ozi- rom na slovensko), seminar za primerjalno gra- matiko indoevropskih jezikov in orientalistiko, se- minar za klasično filologijo, seminar za romanske jezike in književnosti, seminar za germanske jezike in književnosti, seminar za primerjalno zgodovino starih in modernih književnosti s teorijo književ- nosti, zavod za zgodovino (z oddelki za narodno zgodovino, za občo zgodovino starega veka, za občo zgodovino srednjega veka s pomožnimi zgo- dovinskimi vedami, za občo zgodovino novega veka), seminar za arheologijo in inštitut za umet- nostno zgodovino.^5 Tudi skupna uredba iz leta 1939 ni stopila v veljavo in Filozofska fakulteta v Ljubljani se je še naprej upravljala pa določilih uredbe beograjske Filozofske fakultete iz leta 1906 s spremembami in dopolnili v letih 1911 in 1928. 33 ZAMU, I - 213, Zaključci interfakultetske komisije za izradu projekta fakultetske uredbe, rf ZAMU, I - 213, Dopis fakultete rektoratu univerze. 3^ ZAMU, I - 135, Uredba filozofskih fakultet univerz v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skopju. ZUSAMMENFASSUNG Ein Abriß der Entwicklung der Philo- sophischen Fakultät bis zum Jahre 1941 Im Sommer 1919 wurde ein Gesetz ver- abschiedet über die Gründung der Universität in Ljubljana mit fünf Fakultäten: der philo- sophischen, rechtswissenschaftlichen, medizini- schen, technischen und theologischen. Ende August berief der Regent die ersten Professoren, darunter vier Professoren der Philosophischen Fakultät, die im Wintersemester mit ihren Vor- lesungen begannen, sich jedoch auch mit orga- nisatorischen Fragen auseinanderzusetzen hatten. Im Laufe des ersten Semesters wurden noch vier- zehn Lehrstühle besetzt, und dank der Zu- sammenarbeit mit der Medizinischen und Te- chnischen Fakultät, die die Studenten der naturwissenschaftlichen Richtungen aufnahmen, war das Studium an der Philosophischen Fakultät in Ljubljana am Ende des ersten Semesters voll- ständig. Die weitere Entwicklung der Fakultät wurde in den darauffolgenden Jahren vor allem durch räum- liche und finanzielle Einschränkungen behindert. Das Lehrpersonal verstärkte sich einigermaßen erst kurz vor Ausbruch des Zweiten Weltkriegs. In dieser Zeit gab es an der Philosophischen Fakultät siebzehn ordentliche Professoren: Franc Veber, Karel Ozvald, Josip Plemelj, Nikola Radojčič, Milko Kos, Balduin Saria, Anton Melik, Jovan Hadži, Niko Županičč, Rajko Nahtigal, Franc Ramovš, Alek- sander Stojičevič, Franc Kidrič, Franc Sturm, Jakob Kelemina, Dragotin Oštir, Vojeslav Mole, ferner vier außerordentliche Professoren: Stefan Hrvatic, Ivan Rakovec, Franc Bradač, Franc Stele und fünf Universitätsdozenten: Anton Peterlin, Fran Zwitter, Oskar Reya, Ljudmila Mantuani Dolar und Anton Ocvirk. Aus Mangel an akademischen Kräften stell- te die Fakultät zeitweise Honorarlehrer ein, die ganze Zeit hielt sie auch die Zusammenarbeit mit der Medizinischen und Technischen Fakultät auf- recht. Bei der Gründung der Universität in Ljubljana wurde bestimmt, daß die Fakultät vorläufig nach den Verordnungen für die Universität in Belgrad 114 46 3 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino verwaltet werden solle. Demzufolge wurde auch auf die Philosophische Fakultät in Ljubljana diese Verordnung aus dem Jahre 1906 angewandt. Ende Juni 1930 wurde das Allgemeine Universitätsgesetz (Splošni univerzitetni zakon) erlassen und auf dessen Grundlage die Allgemeine Universitäts- verordnung (Splošna univerzitetna odredba), die unter anderem auch die Zahl der Lehrstühle der einzelnen Fakultäten vorschrieb und bestimmte, daß die Einrichtung der einzelnen Fakultäten durch besondere Fakultätsverordnungen geregelt werden sollte. Die Philosophische Fakultät in Ljubljana entwarf ihren ersten Plan bereits im Jahre 1932, dieser wurde jedoch nicht angenommen, ebensowenig der Plan aus dem Jahre 1938. Das- selbe gilt für die gemeinsame Verordnung der Philosophischen Fakultäten in Belgrad, Zagreb, Ljubljana und Skopje aus dem JaJrre 1939, so daß die Philosophische Fakultät in Ljubljana weiterhin nach der Belgrader Verordnung verwaltet wurde. 115